Jan V. Lego. sakemu Slovencu je vsaj po iraenu znan ta odlični Ceh. ,,Posel z Budče" prinesel je v zadnjih številkah glavne pofceze njegovega neumornega delovanja, katere je se spretno roko sestavila Filoinena Kramattova. Spis se glasi v prevodu: Lužički Srbi imajo vernega prijatelja v našera Adolfu Cernem; s poljsko literaturo nas seznanja Edvard Jelinek, in apostelj Slovencev je Jan V. Lego. Kako vzvišena naloga, biti prijatelj tem, kateri so revneji. Kolike zasluge ima oni, kdor si je zraven svojega poklica dolocil duševno in gmotno podpirati rnali bratski narod, kateri poln hrepenenja in nadeje do lepše bodočnosti hiti dalje in dalje, hrabro premagajoc zlobo krutih neviht! Tak izkušen bojevnik za slovansko rec je Lego. Širšim češkim krogoin še ni zadostno znan vpliv njegov v prospeh Slovencev obče in češko-slovenske vzajernnosti, čemur je vzrok skromnost, katera prešinja vsa njegova dela. A ni čuda, kdor si je zvolil tako velik, idealen in žlahten cilj svojemu delovanju ter tako neutrudljivo za njim hiti, ta ne zahteva časti in slave, ne pričakuje plačila, niti glasne zahvale, njemu zadostuje lastna zavest, vestno in pošteno izvrševanje dela. Glej, tako skromna je slika značaja Legovega. Prideni jo, laskavi bralec, k njegovemu obrazu, k očem, v katerih se sveti navdušenje za vse slovensko in imaš pred sabo pristnega rodoljuba, Ceha in Slovana. — V septerabru lanske jeseni dopolnil je Lego 61. leto. On sicer ni učitelj, a učiteljska kri se pretaka po njera, ker oče njegov je bil učitelj; a globoka in prava ljubezen do slovenskega jezika in stremljenje koristiti vsemu narodu, naredila je iz njega učitelja-prostovoljca v pravem pomenu besede. Ko se je namrec ustanovila v Pragi ,,Maškova škola slovanskych jazyku", ji je bil Lego tudi ustanovitelj in jeden prvih uciteljev, poučuje v nji nekoliko let prostovoljno, brez vsake denarne nagrade slovenski in srbsko-hrvaški jezik. bile one učne Kako pa zna tudi učiti! Kako zna pri- vezati od dnevnega dela utrujene poslušalce! Kako razurae mislirazvneti, navdušiti ter zanimanje vzbuditi, raz- kladaje slov- nične suho- parnosti tako prosto in ven- dar zaniraivo: njegova me- toda. Kako milo zbirali- šče so nam ure sloven- skega jezika! To ni bil trud, temveč le osveženje duha. Uoitelj je učitelju baje najstrožji kritik, pa tti ni bilo kritike, tu je zavze- malo njeno raesto občudovanje. Dovršenem vzor biti bi raogla vsakemu učitelju njegova vestna, da preskrbna priprava za vsako uro; razdelitev gradiva in časa; način predavanja in nad vse ljubezen in koprnenje, s katerim je učil; navdušenje, katero se mu je iz oči žarilo, kadar je videl polno sobo in vsestransko gorečnost, katera rau je bila jedino plačilo za napor in delo neizmerno. Kdaj in kako je nastala taka ljubezen do Slovencev ? Brezdvomno se je uže zbudila na plzenskem gimnaziju, kjer so bili profesorji vneti Slovani. Vstopivši iz gimnazija v železarno zbirovsko, posvetil je ves prosti čas učenju slovanskih jezikov, a najljubša mu je bila slovenščina. Da bi pa narod in jezik slovenski dobro spoznal, podal se je 1. 1857. na jug, vstopivši v politično službo. Takrat začenja njegova literarna delavnost, posvetivši jo skoraj vso slovenskemu narodu. Ves čas bivanja na jugu in iz vseh raest službovanja je neutrudno dopisoval češkim časopisom o slovenskih rečeh. Njegove članke so prinašali Šimačkov »Posel z Prahy", Melišov ,,Dalibor", wNarodny Listy" in »Slovnik Naučny", kateri ima razven životopisov slovenskih pisateljev tudi članke o mornarstvu, o čemur je Lego v Cehih prvi pisal. V poznejših letih so »Svetozor", ,,Zlata Praha", ,,Ruch", ,,Škola a život", ,,Posel z Budce". »Beseda učitelska" in drugi časopisi prinašali njegove spise. Tudi v »Ottuv Slovnik Naučny" piše članke o Slovencih. Kakor českim, tako tudi slovenskim časopisom prejšnjim in sedaj izhajajočim stalno dopisuje. Imenujemo le nekatere časopise, kakor »Novice", »Slovan", ,,Ljubljanski Zvon" in druge. On je dosegel, da se je ustanovila 1. 1861. v Trstu slovanska narodna Čitalnica, v njen razcvit in prospeh napravljal koncerte ter pevce sam vadil. Razven tržaške čitalnice, dosegel je ustanovljenje več drugih v okolici. Vsled posredovanja Legovega stopila je Matica Slovenska v zvezo z raznimi znanstvenimi društvi češkirai ter obogatila knjižnico z lepim številom čeških knjig. V pripoznanje zaslug, katere si je Lego pridobil za slovenski narod, imenovali so ga častnim članora ,,Matica Slovenska", ,,Narodna Šola" in nSokol" v Ljubljani, ter učiteljsko društvo za okraj Sežana in ^Komenski" v Primorji. Slovenci so raal narod, a njihovo koprnenje po duševni omiki je veliko. Njihovo slovstvo je sicer v najlepšem razcvitu, ali, kakor tudi drugače mogoče ni, ne stoji še na vrhuncu, zato crpajo radi iz bogatejšega vira: iz česke literature. In glej! posrednik, delavec in prenašalec je zopet Lego. Mogoče, da je ni dobre češke knjige, (ki bi jim bila v napredek), katere bi ne bil Lego v kak del Slovenskega poslal, spremljajoč jo v duhu z najboljšim voščilom. Koliko čeških slovnic, beril in besednjakov je sam kupil ter jih poslal onim, ki se hočejo učiti češčine. In res, mnogo Slovencev zna uže prav dobro češko, česar pričajo mnoge prestave českih spisov. Največ pa stori slovensko učiteljstvo, katero se sodelovanjem bivšega učitelja, sedaj lastnika knjigotiskarne Andreja Gabrščka pridno prelaga češka dela za raladino in ljudstvo. Kako čislan in priljubljen je Lego ne le iz dobe njegovega bivanja na jugu, temvec tudi za sedanjo požrtvovalno delavnost pri vseh Slovencih in Srbih, prepričal si se lahko o času, ko so obiskali Slovenci in Hrvati naše ,,Narodno divadlo" 1. 1885. Udeleženci teh prekrasnih slavnostij imajo še v živera spominu presrčne ovacije, s katerirai so naši mili gostje obsipali svojega prijatelja Lego. J. Toman. (Dalje prih.)