št. 3/2023, letnik XXIX ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 3, letnik XXIX, 2023 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednik: mag. Matevž Hribernik Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): mag. Barbara Bratuž Ferk; Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; dr. Laura Južnik Rotar; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih. Izbrano temo je pripravil: Jure Povšnar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2022) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Ljubljana, maj 2023 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2023, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................... 11 Trg dela .......................................................................................................................................................... 17 Cene ................................................................................................................................................................ 19 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 20 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 21 Javne finance ............................................................................................................................................... 22 Izbrane teme...............................................................................................................................................25 Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2022......................................................................... 27 Statistična priloga ...................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 19. maja 2023. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Aktualno Aktualno 3 V prvem četrtletju je rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji izhajala iz trošenja gospodinjstev, gradbenih investicij in rasti večine storitvenih dejavnosti, v izvoznem delu gospodarstva pa je bila šibka. Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 %, medletno je bil večji za 0,7 %. Potrošnja gospodinjstev je k medletni rasti BDP v prvem četrtletju prispevala več kot odstotno točko. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka. Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Presenetljivo visok negativen prispevek zalog (–6,5 o. t.) pa je vplival na močno medletno zmanjšanje bruto investicij. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala podobna kot v enakem obdobju lani. Okrepila pa se je storitvena menjava, zlasti potovanj, podprta s hitrim pokovidnim okrevanjem v turizmu. Skupni izvoz se je povečal, skupni uvoz pa zmanjšal, kar je prispevalo k visokemu pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino (5,1 o. t.). Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, in sicer predvsem v povezavi z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19. Gospodarska rast v evrskem območju je bila v prvem četrtletju skromna, razpoložljivi kazalniki nakazujejo njeno okrevanje v drugem četrtletju. Po četrtletni stagnaciji v lanskem zadnjem četrtletju se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju povečal za 0,1 % (medletno 1,3 %). Rast je bila sicer nekoliko višja od predhodnih pričakovanj EK. Glede na razpoložljive kazalnike razpoloženja (PMI, ESI) naj bi se rast gospodarske aktivnosti evrskega območja v drugem četrtletju krepila. K izboljšanju kazalnikov je prispevalo zlasti izboljšanje zaupanja v storitvenih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih pa se zaupanje še naprej zmanjšuje. To se odraža tudi v slovenskih izvozno usmerjenih dejavnostih, kjer se je razpoloženje v začetku drugega četrtletja še nekoliko poslabšalo. V primerjavi s februarsko napovedjo je EK napoved gospodarske rasti za evrsko območje za leti 2023 in 2024 nekoliko zvišala, navzgor pa je bila popravljena tudi napoved inflacije. EK nadalje opozarja na negativna tveganja, ki naj bi se v zadnjih mesecih povečala in so povezana zlasti z vztrajno osnovno inflacijo, zaostritvijo pogojev na finančnih trgih ter gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini. V prvem četrtletju je k rasti števila delovno aktivnih ponovno največ prispevalo zaposlovanje tujih državljanov, upadanje števila brezposelnih se je aprila nadaljevalo; povprečna bruto plača je bila februarja realno višja kot pred letom. Medletna rast števila delovno aktivnih je bila marca podobna kot v prvih dveh mesecih (1,8-odstotna). K rasti zaradi pomanjkanja domačih delavcev v večini dejavnosti največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov, marca je bil ta prispevek že 83-odstoten. Najvišja rast je bila v gradbeništvu, ki izstopa po deležu tujcev (48 %) in tudi sicer sodi med dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. Konec aprila je bilo registriranih 48.904 brezposelnih, kar je 3,4 % manj kot konec marca oziroma 16,3 % manj kot pred letom. Za skoraj tretjino je bilo manj tudi dolgotrajno brezposelnih. Povprečna bruto plača je bila februarja medletno realno višja za 1,2 %, na kar je vplival predvsem občuten dvig minimalne plače v začetku leta in tudi razmeroma nizka lanska osnova, povišale so se tudi plače v javnem sektorju. Aprila se je medletna rast cen življenjskih potrebščin nekoliko znižala, a je bila z 9,4 % še naprej visoka. Podobno kot v predhodnih mesecih so k rasti največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile aprila za 15,8 % višje kot pred letom (marca 19 %). Nadalje je ostal visok prispevek cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev, kjer se je rast tudi aprila gibala okoli 8 %. Nižji kot v predhodnih mesecih pa je bil prispevek rasti cen energentov, kjer se je aprila medletna rast opazno umirila (za 6,7 o. t. na 8,7 %). Osnovna inflacija, to je rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač, se je tudi aprila ohranila okrog 8 % in je bila višja kot v evrskem območju. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila na mesečni ravni po približno dveh letih pol neprekinjene rasti znižale, nadalje se je upočasnila tudi medletna rast (iz 13,4 % marca na 9,9 % aprila). 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini 273,7 mio EUR, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medletno zvišali za 2,6 %, rast je izhajala predvsem iz rasti prispevkov za socialno varnost ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Bistveno nižja so bila, ob visoki lanski osnovi, prejeta sredstva iz EU in nekateri nedavčni prihodki, hkrati pa se je umirila tudi rast davčnih prihodkov (ob nižji rasti gospodarske aktivnosti, začasnem znižanju davčnih obremenitev energentov in zakonodajnih spremembah pri dohodnini). Odhodki so bili medletno višji za1,7 % (lani –2,8 %), k temu pa je največ prispevala rast plač in drugih stroškov dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Povišali so se tudi različni transferji (subvencije in transferji posameznikom in gospodinjstvom), na kar so poleg lanske osnove vplivali tudi ukrepi za blažitev posledic energetske draginje. Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 0,5 0,0 Francija Evrsko območje Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Avstrija -0,5 Vir: Eurostat. Ob velikem povpraševanju po delovni sili se brezposelnost še naprej znižuje 140 880 80 820 60 800 jan. 23 apr. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 0 jan. 18 20 740 jan. 17 760 jan. 16 40 jan. 15 780 Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju letos nekoliko manjši kot v enakem obdobju lani Javnofinančni saldo 12 Primarni saldo -273,7 -315,5 Vir: MF, preračuni UMAR. I-III 2023 -4.000 -2917,2 -3542,2 I-III 2022 -4 -1577,3 -4 -3.000 2022 -2 2021 -2 -2.000 2020 0 2019 2 0 2018 2 -1.000 2017 4 2016 4 0 2015 6 2014 8 6 2013 8 1.000 mio EUR 10 jan. 19 apr. 19 jul. 19 okt. 19 jan. 20 apr. 20 jul. 20 okt. 20 jan. 21 apr. 21 jul. 21 okt. 21 jan. 22 apr. 22 jul. 22 okt. 22 jan. 23 apr. 23 100 840 2.000 10 Vir: SURS, preračuni UMAR. 120 860 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano 160 900 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Medletna rast, v % Goriva in energija Ostalo Osnovna inflacija 180 920 jan. 13 jan. 23 apr. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano 940 K medletni inflaciji največ prispevajo cene hrane in brezalkoholnih pijač, visoka je tudi osnovna inflacija Hrana Storitve SKUPAJ Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) Predelovalne dejavnosti jan. 14 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI za evrsko območje Italija Četrtletna desezonirana rast, v % 1,0 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. Prispevek k medletni rasti, v o. t. Q1 23 1,5 -1,0 Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je aprila zvišala, in sicer v storitvah 12 Q4 22 2,0 Vir: SURS. 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Q3 22 Nemčija Q2 22 2,5 EU Skromna rast gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah evrskega območja Izvoz proizvodov in storitev Bruto investicije v o. s. Zasebna potrošnja Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Uvoz proizvodov in storitev Spremembe zalog in v. p. Državna potrošnja BDP, realna rast 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 Q1 13 Prispevki k medletni rasti BDP, v o. t. V prvem četrtletju v Sloveniji podobna četrtletna rast kot v zadnjem lanskem četrtletju 5 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 9 Mednarodno okolje Slika 1: Četrtletna gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah, 1. četrtletje 2023 Q2 22 Q3 22 Q4 22 Q1 23 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Francija Avstrija Italija Nemčija -1,0 EU -0,5 Evrsko območje Četrtletna desezonirana rast, v % 2,5 Vir: Eurostat. Po skromni gospodarski rasti evrskega območja v prvem četrtletju, razpoložljivi kazalniki nakazujejo njeno okrevanje v drugem četrtletju. Po četrtletni stagnaciji v lanskem zadnjem četrtletju se je BDP evrskega območja ob višjih obrestnih merah ter povišani inflaciji v prvem četrtletju povečal za 0,1 % (1,3-odstotna medletna rast). V povprečju EU je bila tekoča rast malenkost višja, 0,2-odstotna (medletno 1,2 %). V naših pomembnejših gospodarskih partnericah se je BDP tekoče povečal le v Italiji in Franciji (za 0,5 % in 0,2 %), v Nemčiji je stagniral, v Avstriji pa upadel (za 0,3 %). Rast gospodarske aktivnosti evrskega območja naj bi se glede na razpoložljive kazalnike v drugem četrtletju nekoliko krepila. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) se je aprila še zvišal in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih enajstih mesecih, k čemur je prispevala aktivnost v storitvah, proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa še naprej zavira šibko povpraševanje. Kazalnik gospodarske klime (ESI) se je aprila z rahlim zvišanjem približal dolgoletnemu povprečju, zaupanje se je znižalo le v industriji. Slika 2: Gospodarska napoved EK za naše glavne trgovinske partnerice, maj 2023 2022 2023 2024 prejšnja napoved 7 Realna rast BDP, v % 6 5 4 3 2 1 0 EU Evrsko Nemčija območje Italija Vir: EK napoved, februar in maj 2023. Avstrija Francija Hrvaška EK je maja nekoliko zvišala napovedi gospodarske rasti za evrsko območje in večino naših najpomembnejših gospodarskih partneric, ki pa ne odstopajo bistveno od predpostavk v Pomladanski napovedi UMAR. Rast BDP v evrskem območju in večini naših pomembnejših trgovinskih partneric je bila v začetku leta nekoliko višja od predhodnih pričakovanj EK, ob nižjih cenah energentov, manjših omejitvah v dobavnih verigah, odpornem trgu dela in višjem zaupanju od predvidenih. V primerjavi s februarsko napovedjo je tako EK napoved gospodarske rasti za evrsko območje za letos zvišala na 1,1 % (za 0,2 o. t.), za 2024 pa na 1,6 % (za 0,1 o. t.). Ob vztrajanju visoke osnovne inflacije je bila navzgor popravljena tudi napoved skupne inflacije (HICP) v evrskem območju, in sicer na 5,8 % za letos in 2,8 % za naslednje leto. Negativna tveganja za napovedi so se v zadnjih mesecih povečala. EK izpostavlja zlasti vztrajnejšo osnovno inflacijo, ki bi lahko še naprej omejevala kupno moč gospodinjstev in zahtevala močnejši odziv denarne politike. Po drugi strani pa bi lahko nižje cene energentov vplivale na hitrejši padec inflacije, kar bi pozitivno vplivalo na domače povpraševanje. 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Slika 3: Cene surovin, april 2023 Energenti Hrana 180 Cena nafte Brent se je aprila v primerjavi z mesecem prej v povprečju nekoliko zvišala, a je bila precej nižja kot pred letom in tudi nižja kot ob koncu lanskega leta. Povprečni ceni za sod sta se aprila zvišali za 5,5 oz. 8 %, dolarska na 84,7 USD, evrska pa na 77,3 EUR. Cene nafte so navzgor zanihale zaradi odločitve članic OPEC+ v začetku aprila, da bodo do konca leta zmanjšale črpanje nafte. Medletno pa sta bili povprečni ceni nafte precej nižji, upad dolarske in evrske cene je bil podoben (okoli 20 %). Cene nafte so bile aprila v primerjavi z najvišjo vrednostjo v zadnjih desetih letih (125 USD/sod), ki so jo dosegle lani junija, nižje za 31 %. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski borzi TTF) so se ob razmeroma velikih zalogah za ta čas leta (konec aprila 59,7-odstotna napolnjenost evropskih skladišč) aprila še nekoliko znižale, v primerjavi z mesecem prej za 4,4 %, medletno so bile nižje za 58,6 %. V primerjavi z lanskim avgustom, ko je bila povprečna mesečna cena plina zgodovinsko najvišja (236 EUR/kWh), je bila aprila cena nižja za 82,2 %. Povprečna dolarska cena neenergetskih surovin se je po podatkih Svetovne banke aprila v primerjavi z mesecem prej zvišala za odstotek. Medletno so bile dolarske cene neenergetskih surovin v povprečju precej nižje (za 17,9 %). Na mednarodnih surovinskih trgih so bile medletno opazno cenejše vse skupine surovin, najbolj gnojila. Neenergetske surovine Kovine 160 Indeks 2010=100 140 120 100 80 60 40 20 jan. 23 apr. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 0 Vir: Svetovna banka. Tabela 1: Cene nafte, zemeljskega plina in neenergetskih surovin ter menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %1 2022 III 23 IV 23 IV 23/III 23 IV 23/IV 22 I-IV 23/I-IV 22 Brent USD, na sod 100,79 78,43 84,74 8,0 -19,2 -19,1 Brent EUR, na sod 95,79 73,28 77,29 5,5 -20,3 -95,8 -49,3 Zemeljski plin (TTF) , EUR/MWh 131,98 44,03 42,07 -4,4 -58,6 USD/EUR 1,054 1,071 1,097 2,4 1,4 -2,9 3-mesečni EURIBOR, v % 0,342 2,911 3,167 25,6 361,5 327,4 123,59 114,56 115,77 1,1 -17,9 -13,1 2 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR. Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 Nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 11 Gospodarska gibanja v Sloveniji Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Izvoz proizvodov in storitev Bruto investicije v o. s. Zasebna potrošnja Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Uvoz proizvodov in storitev Spremembe zalog in v. p. Državna potrošnja BDP, realna rast 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 Q1 13 Prispevki k medletni rasti BDP, v o. t. Slika 4: BDP, 1. četrtletje 2023 Vir: SURS. Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 %, medletno pa je bil večji za 0,7 %. Potrošnja gospodinjstev je k medletni rasti BDP v prvem četrtletju prispevala več kot odstotno točko. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka. Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Presenetljivo visok negativen prispevek zalog (–6,5 o. t.) pa je vplival na močno medletno zmanjšanje bruto investicij. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Okrepila pa se je storitvena menjava, zlasti potovanj, podprta s hitrim pokovidnim okrevanjem v turizmu. Skupni izvoz se je povečal, skupni uvoz pa znižal, kar je prispevalo k visokemu pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino (5,1 o. t.). Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, predvsem v povezavi z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19. 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 Avstrija Italija Francija Nemčija Hrvaška Slovenija mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj 22 jul. 22 sep. 22 nov. 22 jan. 23 mar. 23 apr. 23 Medletna sprememba, v % Slika 5: Poraba elektrike, april 2023 Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do konca avgusta 2022 so prikazane 3-mesečne drseče sredine. Medletni padec porabe elektrike je bil aprila z 12 odstotki občutnejši kot v predhodnem mesecu, ko je bil 7-odstotni. Ocenjujemo, da je bil glavni razlog za nižjo medletno porabo nižja poraba energetsko intenzivnega dela industrije. K poglobitvi medletnega padca porabe v aprilu pa je po naši oceni pomembno prispevala zaustavitev proizvodnje primarnega aluminija v podjetju Talum, ki je energetsko intenzivna. Na medletno nižjo porabo je deloma vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije in vpliva ukrepov zoper epidemijo covida-19 na višjo lansko osnovo. Medletno nižjo porabo so imele aprila tudi naše glavne trgovinske partnerice (Francija 10 %, Avstrija 8 %, Italija in Nemčija 5 %, Hrvaška 4 %). 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Slika 6: Poraba elektrike po odjemnih skupinah, april 2023 30 Medletna sprememba, v % Aprila je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju, ob enem delovnem dnevu manj, medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 8,8 %), na kar je po naši oceni poleg enega delovnega dne manj vplivala nižja poraba energetsko intenzivnega dela gospodarstva zaradi visokih cen električne energije. Nižja kot pred letom (za 3,5 %) je bila aprila tudi poraba gospodinjstev, kar povezujemo z varčnejšo rabo energije in vplivom epidemije covida-19 na visoko lansko osnovo. Poraba malih poslovnih odjemalcev1 je bila aprila medletno nižja za 3,8 %. Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja 20 10 0 -10 -20 apr. 23 jan. 23 okt. 22 jul. 22 jan. 22 apr. 22 jul. 21 okt. 21 apr. 21 jan. 21 jul. 20 okt. 20 jan. 20 apr. 20 -30 1 Vir: SODO, preračuni UMAR. Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik. V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči. 50 40 40 30 30 20 20 10 10 Vir: Plinovodi d.o.o., preračun UMAR. Opomba: Končni podatki do 28. 2. 2023. -20 1.5.23 10.4.23 20.3.23 6.2.23 16.1.23 26.12.22 5.12.22 3.10.22 24.10.22 -10 mar okt 12.9.22 1.8.22 0 apr jan feb 27.2.23 dec -20 avg -30 nov sep -10 14.11.22 0 -30 Razlika glede na primerljivo preteklo petletno povprečje, v % Dnevna poraba zemeljskega plina v Sloveniji Povprečna primerljiva poraba plina v prejšnjih petih letih 14-dnevne drseče sredine dnevnih znižanj porabe (d. os) Povprečno mesečno znižanje porabe (d. os) 50 22.8.22 Poraba zemeljskega plina, v GWh Slika 7: Poraba zemeljskega plina, april 2023 Poraba plina je bila aprila ob hladnejšem vremenu le za odstotek manjša od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih. Manjšo porabo plina sicer povezujemo z manjšo proizvodnjo dela industrije zaradi visokih cen plina in z vladnimi ukrepi za spodbujanje varčnejše rabe, na razmeroma visoko aprilsko porabo, ki je skoraj dosegala povprečno porabo plina v tem mesecu v zadnjih nekaj letih, pa so vplivale tudi ponovno nižje temperature, ki so podaljšale kurilno sezono. Države EU so cilj vsaj 15-odstotnega zmanjšanja porabe plina od avgusta lani do marca letos presegle2 in porabo glede na primerljivo povprečno v prejšnjih petih letih znižale za skoraj 18 %, Slovenija pa je porabo znižala za skoraj 14 %, kar je za odstotno točko manj od omenjenega priporočila. Svet EU je konec marca podaljšal uredbo o prostovoljnem zmanjšanju porabe plina do konca marca 20243, hkrati pa določil, da se morebitno povečanje porabe plina zaradi zamenjave premoga s plinom pri daljinskem ogrevanju lahko izvzame iz izračuna. 2 3 Podatki Eurostata za februar in marec za večino držav sicer še niso dokončni. Obdobje od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 13 Slika 8: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, april 2023 50 Medletna sprememba, v % 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 apr. 23 jan. 23 okt. 22 jul. 22 jan. 22 apr. 22 jul. 21 okt. 21 jan. 21 apr. 21 okt. 20 jul. 20 apr. 20 jan. 20 -40 Vir: FURS, preračuni UMAR. Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila aprila, ob visoki rasti cen in enem delovnem dnevu manj, medletno višja za 5 %. Medletna rast skupne prodaje se je glede na rast v preteklih mesecih še znižala (marca se je skoraj prepolovila na 7 %), kar je bilo predvsem posledica nižje rasti v trgovini4, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Prodaja v trgovini na drobno je bila nominalno večja za 2 % (marca 5 %), v trgovini na debelo za 3 % (marca je bila podobna kot marca lani), v trgovini z motornimi vozili pa za 19 % (podobno kot medletna rast marca). Podobna kot marca pa je ostala rast prodaje v gostinstvu (14 %) in nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih5 17-odstotna). 4 5 Medletna nominalna rast v trgovini je bila aprila 5 %, marca 6 %, februarja pa 11 %. Dejavnosti standardne klasifikacije dejavnosti R, S in T. Slika 9: Blagovna menjava – realno, marec 2023 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Izvoz Izvoz v države EU Uvoz Uvoz iz držav EU 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 jan. 23 mar. 23 90 Blagovna menjava je v prvem četrtletju letos tekoče nadalje upadla6. Ob večjih mesečnih nihanjih je v primerjavi s četrtletjem prej realni izvoz blaga upadel za 2,6 %, uvoz pa za 4,6 %. Opazno nižji je bil tudi izvoz v države EU, predvsem v Italijo in Avstrijo. Na znižanje sta v zadnjih mesecih vplivala zlasti nižja izvoz in uvoz vmesnih proizvodov, nižji pa je bil tudi uvoz proizvodov za široko potrošnjo. 7 Medletno sta bila v prvem četrtletju letos izvoz in uvoz nižja (za 1,9 % oziroma 4,4 %). V začetku drugega četrtletja se je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih še nekoliko poslabšalo. Podjetja navajajo, da so tudi v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. 6 7 Po zunanjetrgovinski statistiki SURS. Deflacioniranje in desezoniranje UMAR. Skupni izvoz in uvoz sta popravljena za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Podrobni zunanjetrgovinski podatki so na voljo do februarja 2023. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% 2022 III 23/II 23 III 23/III 22 I-III 23/I-III 22 14,8 0,13 12,7 15,3 4,1 -4,33 -6,9 -3,8 10,7 7,43 4,4 4,0 1,8 -5,63 -11,7 -4,3 Izvoz storitev, nominalno2 30,7 0,63 13,2 15,6 Uvoz storitev, nominalno 24,6 2,63 9,3 8,8 1,3 2,33 -5,54 -4,64 Izvoz blaga, realno1 - v EU Uvoz blaga, realno1 - iz EU 2 Industrijska proizvodnja, realno - v predelovalnih dejavnostih Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno v% 3,8 1,83 -1,84 -0,54 22,2 3,23 28,3 23,5 2022 II 23/I 23 II 23/II 22 I-II 23/I-II 22 Trgovina – realni prihodek 10,2 -3,63 -2,4 2,7 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 11,3 0,93 6,5 7,5 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Vir: BS, preračuni UMAR. jan. 23 23 mar. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 Uvoz storitev jan. 16 jan. 15 jan. 14 Izvoz storitev 1000 950 900 850 800 750 700 650 600 550 500 450 400 350 300 250 jan. 13 V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina Slika 10: Storitvena menjava – nominalno, marec 2023 Storitvena menjava se je v prvem četrtletju tekoče povečala in je bila še naprej znatno večja kot v enakem obdobju lani. Med pomembnejšimi skupinami storitev se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal izvoz gradbenih in IKT storitev ter izvoz ostalih poslovnih storitev, ki je sicer v zadnjih mesecih močno nihal (desez.). Izvoz s turizmom povezanih storitev je ostal na ravni predhodnega četrtletja, zmanjšal pa se je izvoz transportnih storitev. Pri uvozu storitev se je povečala večina glavnih skupin storitev, razen uvoza transportnih storitev. Medletna rast storitvene menjave je v prvem četrtletju letos ostala visoka, predvsem zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, marec 2023 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 mar. 23 Visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 80 jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Pred.dejavnosti Sr.visoko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju povečala, medletno pa je bila nekoliko manjša. Po krčenju v drugi polovici lanskega leta se je proizvodnja v prvem letošnjem četrtletju okrepila predvsem zaradi krepitve visoko tehnološko zahtevnih panog. V teh je bila proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za okoli 14 %, v ostalih skupinah panog je bila v povprečju podobna (srednje tehnološko zahtevne) ali manjša (v večini nizko tehnološko zahtevnih, z izjemo usnjarstva in tiskarstva). Manjša je ostala v vseh energetsko intenzivnejših panogah (najbolj v papirni in kemični industriji, manj pa v srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodnjah kovin, nekovinskih mineralnih izdelkov ter izdelkov iz gume in plastičnih mas), v katerih je bil medletni padec večinoma podoben kot v preteklem četrtletju (precej manjši je bil le v proizvodnji kovin). Prekinilo pa se je zmanjševanje proizvodnje motornih vozil, ki je bila (po 10-odstotnem skrčenju lani) na medletno podobni ravni. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 15 Slika 12: Aktivnost v gradbeništvu, marec 2023 Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano 110 100 90 80 70 60 50 jan. 23 23 mar. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 40 jan. 13 Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 120 Vir: SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del marca povečala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v začetku letošnjega leta močno povečala in bila marca medletno višja za 28 %. V prvem četrtletju je bila aktivnost za 24 % višja kot v prvem četrtletju lani, rast je bila podobna v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v gradnji stavb, inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je marca znašal 9 %, kar je najmanj od začetka leta 2022. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila marca aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 6 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 22 o. t. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujeta tako visoke rasti.8 8 V dejavnostih »Pridobivanje rudnin in kamnin« in »Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov« je bila proizvodnja marca za 9 % nižja kot marca 2022. Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 220 200 180 160 140 120 100 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 23 mar. 23 . Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 13: Prihodek v trgovini, februar–marec 2023 Realni prihodek v večini trgovskih panog se je februarja, po predhodnih podatkih pa tudi marca, še zmanjšal. Ob februarskem zmanjšanju je bil prihodek manjši tudi medletno; za okoli 5 % v trgovini na debelo in v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, za 3 % pa v trgovini na drobno z neživili. Po občutni mesečni rasti v preteklih dveh mesecih se je nekoliko zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki pa je bil zaradi nizke osnove ob lanskih motnjah z dobavo avtomobilov medletno večji za desetino. Po predhodnih podatkih SURS se je prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter z neživili tudi marca zmanjšal, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa se je ponovno povečala. 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 jan. 23 feb. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) jan. 17 jan. 16 jan. 14 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 jan. 15 Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina Slika 14: Prihodek v tržnih storitvah, februar 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami. Rast realnega prihodka tržnih storitev se je februarja nadaljevala. Po ponovni rasti v začetku letošnjega leta se je skupni prihodek tržnih storitev tekoče povečal še za 0,9 %. Visoka rast se je nadaljevala v strokovno-tehničnih dejavnostih ob močni rasti prodaje v arhitekturnoprojektantskih storitvah. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa se je rast po januarskem občutnem dvigu upočasnila. V drugih poslovnih dejavnostih se je prihodek ohranil na doseženi visoki ravni s konca leta 2022. Po visokih rasteh v preteklih mesecih se je zmanjšal prihodek v gostinstvu. Nadalje se je zmanjšal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja (zlasti skladiščenja). Februarja je bil skupni prihodek v tržnih storitvah medletno realno večji za 5,7 %; povečal se je v večini dejavnosti tržnih storitev, razen v prometu in skladiščenju ter poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na februar 2019) pa je zaostajal le še v drugih poslovnih dejavnostih oziroma le še v zaposlovalnih agencijah, in sicer za 31 %. Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, februar–marec 2023 Zasebna potrošnja je bila v prvem četrtletju medletno večja za 2,1 %; gospodinjstva so medletno več trošila za avtomobile in turistične storitve v tujini, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Medletno večja je bila prodaja osebnih vozil, ki se je lani zaradi motenj v dobavnih verigah močno zmanjšala. Večja je bila tudi potrošnja za turistične storitve v tujini9, manjše kot pred letom pa je bilo število prenočitev domačih turistov v Sloveniji10. Medletno manjša je bila tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov (za 6 %), ki se zmanjšuje že od lanske pomladi, ter neživil (za 5 %). Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Q1 10 Desezoniran indeks 2010=100 Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Realni prihodek v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam 9 10 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q1 2023 pri gostinskem prihodku je povprečna vrednost za januar in februar. V januarju in februarju skupaj je bil uvoz zasebnih potovanj nominalno višji za 21 %, prenočitve Slovencev na Hrvaškem pa so bile višje za 19 %. V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji za 10 % manj prenočitev domačih turistov in za 44 % več prenočitev tujih turistov, ki so tudi pomembno vplivali na rast gostinskega prihodka. Slika 16: Gospodarska klima, april 2023 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 apr. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -50 jan. 14 -40 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila znižala. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje nižje za 1 o. t. (desez.). Znižalo se je v predelovalnih dejavnostih in v storitvah, nekoliko višje pa je bilo v trgovini na drobno, med potrošniki in v gradbeništvu. V primerjavi z aprilom lani se je po originalnih podatkih poslabšalo za 7,2 o. t. K temu je največ prispevalo znižanje kazalnika v predelovalnih dejavnostih, medletno nekoliko nižje pa je bilo tudi pri vseh ostalih dejavnostih in pri potrošnikih. To povezujemo predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami in šibkim tujim povpraševanjem, saj so se opazno znižala izvozna pričakovanja, nižje pa so bile tudi vrednosti kazalnikov naročil, pričakovane in zagotovljene proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Pomemben omejitveni dejavnik v industriji, storitvah in gradbeništvu ostaja tudi pomanjkanje delovne sile. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 17 Trg dela Slika 17: Število delovno aktivnih oseb, marec 2023 Delovno aktivni Gradbeništvo (F) Javne storitve (O-Q) 135 Predelovalne dejavnosti (C) Tržne storitve. (G-N) Ostalo (A, B, D, E, R-T) 125 120 115 110 105 100 95 jul. 22 okt. 22 jan. 22 apr. 22 jul. 21 okt. 21 jan. 21 apr. 21 jul. 20 okt. 20 jan. 20 apr. 20 jul. 19 okt. 19 jan. 19 apr. 19 90 jan. 23 mar. 23 apr. 23 Indeks, januar 2019 = 100 130 Marca je bila medletna rast števila delovno aktivnih podobna kot v prvih dveh mesecih (1,8 %). Najvišja je ostala v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih tudi glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek marca 83-odstoten, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil 14,2-odstoten, medletno je bil večji za 1,3 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 18: Število registriranih brezposelnih oseb, april 2023 Vsi brezposelni Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil aprila (–1,5 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 48.904 oseb, kar je 3,4 % manj kot konec marca. Medletno je bilo število brezposelnih za 16,3 % manjše. Ob velikem pomanjkanju delovne sile se je za slabo tretjino zmanjšalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, za 16,4 % manj pa je bilo brezposelnih, starejših od 50 let. Dolgotrajno brezposelni Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 120 100 80 60 40 20 jan.23 23 apr. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 0 Vir: ZRSZ. Slika 19: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, februar 2023 Zasebni sektor 20 Javni sektor Skupaj 12 8 4 0 -4 -8 -12 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 23 feb. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -20 jan. 14 -16 jan. 13 Medletna realna rast, v % 16 Povprečna bruto plača je bila februarja medletno realno višja za 1,2 %. Na to je vplival predvsem občuten dvig minimalne plače v začetku leta in tudi razmeroma nizka osnova iz februarja 2022. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,8 %. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu, dejavnostih z velikim pomanjkanjem delovne sile in velikim deležem prejemnikov minimalne plače. Tudi v javnem sektorju so bile bruto plače medletno realno nekoliko višje (za 0,2 %). Nominalno je bila povprečna bruto plača februarja medletno višja za 10,7 %, v javnem sektorju za 9,5 %, v zasebnem pa za 11,3 %. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% Delovno aktivni 2022 III 23/II 23 III 23/III 22 I-III 23/I-III 22 2,4 1 0,1 1,8 1,8 2022 II 23/I 23 II 23/II 22 I-II 23/I-II 22 2,8 0,81 10,7 11,1 6,2 0,81 11,3 11,8 -2,5 0,91 9,5 9,7 v tem sektor država -4,9 0,21 9,0 8,7 v tem javne družbe 4,6 0,11 11,1 12,8 2022 III 22 II 23 III 23 5,8 6,1 5,1 5,0 v% 2022 IV 23/III 23 IV 23/IV 22 I-IV 23/I-IV 22 Registrirani brezposelni -23,8 -3,4 -16,3 -17,3 2 Povprečna nominalna bruto plača zasebni sektor javni sektor Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 19 Cene Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila nekoliko upočasnila, a je bila z 9,4 % še vedno precej visoka. K skupni rasti še vedno največ (2,7 o. t.) prispevajo cene hrane in brezalkoholnih pijač, katerih medletna rast se je sicer znižala na 15,8 % (z 19 % marca). To je posledica mesečnega znižanja cen (prvič po novembru 2021), k čemur je po naši oceni prispevalo umirjanje razmer na trgu energentov in vhodnih surovin (npr. gnojil). K nižji medletni rasti pa je pomembno prispevala tudi višja osnova iz lanskega aprila, ko so se cene hrane in brezalkoholnih pijač na mesečni ravni povišale kar za 2,7 %. Visoka osnova je vplivala tudi na nižjo rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (13,7 %). Še naprej se postopoma umirjajo rasti cen trajnega blaga (5,5 %), rast cen poltrajnega blaga pa se je v zadnjih dveh mesecih okrepila (6 %). Medletna rast cen storitev je tudi zaradi precej visokih sezonskih sprememb cen počitniških paketov v zadnjih dveh mesecih precej nihala in aprila ponovno dosegla skoraj 8 %. Okoli te ravni se giblje tudi osnovna inflacija. jan. 23 apr. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 jan. 14 Slovenija Evrsko območje Osnovna inflacija Slovenija Osnovna inflacija Evrsko območje jan. 13 Medletna inflacija, v % Slika 20: Cene življenjskih potrebščin, april 2023 Vir: SURS, Eurostat. Slika 21: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, april 2023 Domači trg 160 Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila po približno dveh letih in pol nepretrgane rasti na mesečni ravni znižale (–0,4 %), medletna rast se tako še naprej hitro upočasnjuje. Mesečno so se pocenili proizvodi v skoraj vseh namenskih skupinah z izjemo netrajnega blaga za široko porabo, ki je bilo dražje za 0,5 %. Cene na tujih trgih so se znižale drugi mesec zapored (tokrat za 0,9 %), cene na domačem trgu pa so bile zaradi rasti cen blaga za široko porabo minimalno (za 0,1 %) višje. Ob mesečni pocenitvi in visoki lanski osnovi se je medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev izraziteje upočasnila (s 13,4 % marca), a je še vedno znašala 9,9 %. Nižja je bila tako rast na domačem (13,3 %) kot tudi na tujih trgih (6,4 %). Medletna rast cen proizvodov se upočasnjuje v vseh namenskih skupinah, še naprej je bila najvišja v skupini energentov (36,1 %). Medletna rast cen v skupini surovin pa se je spustila na 6,5 %. Tuji trg 150 Indeks 2015=100 140 130 120 110 100 jan. 23 apr. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 90 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 22/XII 21 V 22-IV 23/ V 21-IV 22 IV 23/III 22 IV 23/IV 22 I-IV 23/I-IV 22 10,3 9,8 1,5 9,4 9,8 Hrana 18,9 15,8 -0,2 15,6 18,1 Goriva in energija 15,9 21,1 -0,8 8,7 9,7 Storitve 7,7 6,1 3,9 7,9 7,6 Ostalo1 7,5 6,8 0,9 8,3 8,2 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 7,4 6,7 2,3 8,0 7,8 Osnovna inflacija - odrezano povprečje 9,5 9,5 0,7 9,1 9,5 Skupaj 2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Finančni trgi Slika 22: Krediti domačim nebančnim sektorjem, marec 2023 Potrošniški Podjetja in NFI 30 Stanovanjski Skupaj Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 23 mar. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 -40 Vir: BS. Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je marca nadalje upočasnila na 2,5 %, na mesečni ravni se je obseg kreditov zmanjšal že drugič zapored. Ob zaostrovanju pogojev zadolževanja in umirjanju gospodarske aktivnosti se hitro umirja rast kreditov podjetjem in NFI, ki so bili medletno višji le še za 0,7 %. Postopoma se upočasnjuje tudi rast kreditov gospodinjstvom, predvsem stanovanjskih, ki pa še vedno rastejo hitreje kot potrošniška posojila. Rast slednjih se je sicer letos nekoliko okrepila (na 2,6 %). Obseg novih kreditov nefinančnih družb je bil za skoraj četrtino manjši kot pred letom, v podobni meri je upadel tudi obseg novih kreditov gospodinjstvom, predvsem zaradi skoraj prepolovljenega zadolževanja v obliki stanovanjskih posojil. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je marca ohranila okrog doseženih ravni (6,1 %). Depozitne obrestne mere še vedno naraščajo precej počasneje kot kreditne, zato večino rasti izvira iz prirasta vlog čez noč. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja nekoliko nad 1 %. Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države 31. III 22 31. XII 22 31. III 23 31. III 23/28. II 23 31. III 23/31. III 22 Krediti skupaj 24.759,1 26.175,2 25.385,4 -0,3 2,5 11.534,7 12.412,1 11.610,6 -1,0 0,7 1.445,0 1.324,0 1.279,4 -2,3 -11,5 Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Krediti gospodinjstvom 11.779,4 12.439,2 12.495,4 0,6 6,1 Potrošniški 2.587,1 2.616,8 2.654,3 1,0 2,6 Stanovanjski 7.681,3 8.215,4 8.216,3 0,1 7,0 Ostalo 1.511,1 1.606,9 1.624,8 2,6 7,5 24.499,1 26.332,9 26.378,9 -0,6 7,7 Čez noč 21.506,9 23.421,5 23.338,9 -0,9 8,5 Vezane 2.992,2 2.911,4 3.040,0 1,9 1,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj 581,1 741,2 608,8 -4,7 4,8 8.859,8 9.774,7 9.484,4 2,9 7,0 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 21 Plačilna bilanca Slika 23: Tekoči račun plačilne bilance, marec 2023 12-mesečne kumulative, v mio EUR Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvem letošnjem četrtletju presežek. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave, ki se je iz primanjkljaja prevesil v presežek. Izvoz blaga se je v prvem četrtletju medletno nekoliko povečal, uvoz močno upadel, pogoji menjave pa so se izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda (789 mio EUR) količinska gibanja prispevala 619 mio EUR, pogoji menjave pa 170 mio EUR. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, najbolj pri menjavi transportnih storitev, saj je bil njihov izvoz medletno večji, uvoz pa je upadel. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili v prvem četrtletju medletno nekoliko nižji kot pred letom. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi več neto prejetih obresti države in BS od vlog na računih v tujini, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi višjih transferjev iz tujine v domači zasebni sektor. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 784,1mio EUR (1,2 % ocenjenega BDP). Storitvena menjava Sekundarni dohodki 5000 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 jan. 23 23 mar. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -5000 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-III 2023, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 2022 Tekoči račun 14.227,3 13.449,7 777,6 -253,5 Blago 10.907,9 10.666,9 241,1 -548,2 2.458,2 1.669,5 788,7 592,5 554,5 702,6 -148,1 -163,2 -134,7 Storitve Primarni dohodki 306,6 410,8 -104,2 Kapitalski račun Sekundarni dohodki 1.051,1 1.103,5 -52,4 -40,7 Finančni račun 3.186,4 3.442,5 256,2 -501,4 Neposredne naložbe 544,7 237,0 -307,7 -364,1 Naložbe v vrednostne papirje 1.034,7 411,0 -623,6 -1.297,7 Ostale naložbe 1.621,8 2.762,9 1.141,0 1.146,2 Statistična napaka 0,0 -469,0 -469,0 -207,1 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 22 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Javne finance Slika 24: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, marec 2023 13.000 -6.000 12-mesečna kumulativa, v mio EUR -4.000 jan.22 -2.000 15.000 jan.23 mar.23 17.000 jan.21 0 jan.20 2.000 19.000 jan.19 21.000 jan.18 4.000 jan.17 6.000 23.000 jan.16 25.000 jan.15 8.000 jan.14 27.000 jan.13 12-mesečna kumulativa, v mio EUR Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki Vir: MF, Konsolidirana bilanca javnega financiranja, preračuni UMAR. V prvem četrtletju leta 2023 je imela konsolidirana bilanca javnega financiranja primanjkljaj. Znašal je 273,7 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 315,5 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 2,6 %, v enakem lanskem obdobju pa za 16,9 %. Bistveno nižja so bila, ob visoki lanski osnovi, prejeta sredstva iz EU (močno lansko povečanje zaradi dela predplačila sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost11) ter nekateri nedavčni prihodki. Rast davčnih prihodkov se je umirila ob nižji rasti aktivnosti in tudi zaradi znižanja davčnih obremenitev (DDV, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2) ter zakonodajnih sprememb pri dohodnini. Rast prispevkov za socialno varnost pa je bila celo višja kot v primerljivem lanskem obdobju ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Odhodki so se medletno zvišali za 1,7 %, v enakem lanskem obdobju pa znižali za 2,8 % (umik nekaterih ukrepov za blaženje posledic epidemije). K povišanju je največ prispevala rast plač in drugih stroškov dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju12. Povišali so se tudi različni transferji (subvencije in transferji posameznikom in gospodinjstvom), na kar so poleg lanske osnove vplivali tudi ukrepi za blažitev posledic energetske draginje. Ukrepi za blaženje posledic covida-19 so v prvem letošnjem četrtletju znašali le še 64 mio EUR (v enakem lanskem obdobju pa 332 mio EUR), odhodki za blažitev draginje pa 130 mio EUR. Med slednjimi so prevladujoče subvencije gospodarstvu po 14. členu ZPGOPEK13 (79 mio EUR). Podobno močno rast kot lani je ohranila investicijska aktivnost. Slovenija je septembra 2021 prejela predplačilo v višini 231 mio EUR; v tem letu je bilo na Sklad za okrevanje in odpornost izločenih 113 mio EUR, v začetku leta 2022 pa preostalih 118 mio EUR. 12 Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (oktober 2022), s katerim so se s 1. oktobrom 2022 vrednosti plačnih razredov povišale za 4,5 %, povišal se je tudi regres za prehrano. 13 Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. 11 Slika 25: Prejeta sredstva iz proračuna EU, marec 2023 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih treh mesecih letos pozitiven (90,5 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 257,1 mio EUR (14,6 % v proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 166,6 mio EUR (25,5 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (44,2 % vseh povračil v državni proračun) so imela sredstva iz strukturnih skladov14 in sredstva Kohezijskega sklada (21,6 %). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (50 % vseh vplačil). Skupaj prejeta sredstva (januar–marec 2022) Pričakovana povračila v proračun 2023 Skupaj prejeta sredstva (januar–marec 2023) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva (NOO) 0 Vir: MF. 100 200 300 V mio EUR 400 500 600 14 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 23 Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-III 2022 Kategorija Mio EUR SKUPAJ PRIHODKI Davčni prihodki I-III 2023 Medl. rast, % Mio EUR I-III 2022 Medl. rast, % Kategorija 5.613,9 16,9 5.757,3 2,6 SKUPAJ ODHODKI Mio EUR I-III 2023 Medl. rast, % Mio EUR 5.929,4 -2,8 6.031,1 2 Medl. rast, % 1,7 2.764,2 18,8 2.898,6 4,9 Plače in drugi stroški dela 1.309,4 -11,5 1.434,2 9,5 Dohodnina 807,8 9,2 804,7 -0,4 Izdatki za blago in storitve 845,0 15,9 795,4 -5,9 Davek od dohod. pravnih oseb 246,7 22,1 296,9 20,4 Plačila obresti 336,1 -13,1 370,2 10,1 14,0 -28,2 21,7 55,0 Rezerve 206,7 227,7 88,6 -57,1 1.067,8 32,4 1.150,4 7,7 2.293,2 -8,1 2.317,5 1,1 327,0 6,1 371,6 13,6 Ostali tekoči transferi 487,6 -6,9 547,6 12,3 1 Davki na nepremičnine Davek na dodano vrednost Trošarine Prispevki za soc. varnost Tekoči transferi posam. in gospodinj. 2.048,8 7,0 2.224,5 8,6 Izdatki za investicije 269,1 18,1 310,8 15,5 Nedavčni prihodki 325,6 14,4 278,4 -14,5 Plačila v proračun EU 182,2 -7,7 166,6 -8,6 Prejeta sredstva iz EU 398,8 71,0 258,2 -35,3 JAVNOFINANČNI SALDO 76,6 71,0 97,6 27,4 Ostalo PRIMARNI SALDO -315,5 -273,7 7,7 64,7 Vir: MF, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. izbrane teme Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2022 Poslovanje gospodarskih družb se je takoj po epidemiji močno izboljšalo, lani pa je na upočasnitev rasti kazalnikov vplivala energetska kriza. Neto čisti dobiček je bil v letu 2022 s 6.085 mio EUR nominalno za 6,7 % večji, a se je upoštevaje inflacijo (8,8 %) medletno realno nekoliko zmanjšal. Neto dobiček iz poslovanja se je nominalno povečal za 5 %, za več kot polovico je bil večji tudi neto dobiček iz financiranja. Kazalniki uspešnosti poslovanja1 so se vsi nekoliko poslabšali, zlasti gospodarnost in donosnost prihodkov, ki sta malo nižja kot pred epidemijo. Dodana vrednost gospodarskih družb je v letu 2022 znašala 29.824 mio EUR in se je nominalno povečala za 7,6 %. EU za 23,8 %, na trgih izven EU pa se je povečala še malo bolj. Ob omenjenih gibanjih se je izvozna usmerjenost družb še povečala, na 45,5 % (pred dobrim desetletjem je bila raven še okoli 30 %). V okviru poslovnih prihodkov so pred epidemijo subvencije (AOP 124) znašale 528 mio EUR, v letu 2020, ko je bila tam knjižena tudi pomoč družbam ob epidemiji, pa so se povečale na 1354 mio EUR. V letu 2021, ko se je državna pomoč zmanjšala, so se subvencije znižale na 1050 mio EUR, v letu 2022 pa še nadalje na 900 mio EUR, a ostale na visoki ravni zaradi novih subvencij ob energetski krizi. Slika 27: Prihodki od prodaje in subvencije Prihodki od prodaje na domačem trgu Prihodki od prodaje v EU Prihodki od prodaje izven EU Subvencije, dotacije…(AOP 124) 80 Tabela 7: Kazalniki uspešnosti poslovanja 2022 5,4 10,3 10,1 30 20 Vir: AJPES, preračuni UMAR. 10 0 Slika 26: Neto čisti dobiček in njegovi glavni sestavini 8.000 Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja Neto čisti dobiček obračunskega obdobja 6.000 V mio EUR 4.000 2.000 0 2022 9,4 2021 Donosnost povprečnega kapitala, v % 40 2020 5,0 2019 5,1 2018 2,7 2017 4,6 2016 Donosnost povprečnih sredstev, v % 50 2015 4,1 2014 4,7 2013 2,9 2012 4,5 2011 Donosnost celotnih prihodkov, v % 60 2010 1,050 1,040 1,057 1,048 2009 2021 2008 Gospodarnost poslovanja, koeficient 70 2020 V mrd EUR 2019 27 Vir: AJPES. Delež stroškov dela v poslovnih odhodkih, ki je v letu 2020 močno poskočil, se je lani drugič zapored zmanjšal, in sicer na najnižjo raven v vsaj zadnjih dvajsetih letih. V času epidemije je država sprejela ukrepe na trgu dela, pomoč države pa so v skladu z metodologijo delodajalci beležili kot strošek dela, tako da so se stroški dela kljub zmanjšanju gospodarske aktivnosti celo nekoliko povečali. Delež stroškov dela v zmanjšanih poslovnih odhodkih se je tako precej povečal. -2.000 Slika 28: Poslovni odhodki, stroški dela in njihov delež v poslovnih odhodkih Vir: AJPES. Vir: AJPES, preračuni UMAR. 2022 2021 V% 12,5 2020 13,0 0 2019 20 2018 13,5 2017 14,0 40 2016 14,5 60 2015 15,0 80 2014 15,5 100 2013 16,0 120 2012 140 2011 16,5 2010 Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki/poslovni odhodki, Donosnost prihodkov = neto čisti dobiček (izguba) obračunskega obdobja/celotni prihodki, Donosnost sredstev = neto čisti dobiček (izguba) obračunskega obdobja/povprečna sredstva, Donosnost kapitala = neto čisti dobiček (izguba) obračunskega obdobja/povprečni kapital. Stroški dela/poslovni odhodki (d. os) 160 2008 1 Stroški dela V mrd EUR Prihodki od prodaje so se tudi leta 2022 zelo povečali, vrednost subvencij, ki vključujejo državne pomoči, pa je še vedno precej večja kot pred epidemijo. Prodajni prihodki so se glede na prejšnje leto nominalno povečali za 22,5 %; lani so poleg večje količinske prodaje na rast prihodkov ob znatni inflaciji vplivale tudi višje cene blaga. Prodaja na domačem trgu je bila večja za 20,5 %, na trgu Poslovni odhodki 2009 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 -4.000 Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Gospodarske družbe so lani precej povečale neto dobiček iz financiranja, saj je rast finančnih prihodkov močno presegla rast odhodkov. V letu 2020 je izgubo iz financiranja povzročilo ponovno povečanje oslabitev in odpisov pri odhodkih ter zmanjšanje prihodkov iz deležev pri finančnih prihodkih. V letu 2021 je bil ponovno dosežen neto dobiček iz financiranja, ki je bil s 339 mio EUR sicer malo manjši kot leta 2019, v letu 2022 pa se je neto dobiček iz financiranja povečal za 57,2 % in znašal 534 mio EUR. Ob povečanju finančnih odhodkov za 28,4 %, so se finančni prihodki, zlasti s povečanjem prihodkov iz deležev v družbah v skupini in prihodkov iz poslovnih terjatev do drugih, povečali precej bolj, za 35,2 %. Gospodarske družbe so po letu 2016 povečale tako obseg dolga kot kapitala, zadolženost pa se je ustalila na okoli 50 %. V prvem letu epidemije se je vrednost kapitala nadalje povečala, vrednost dolga pa malenkost zmanjšala. Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, se je tako nadalje zmanjšala in dosegla najnižjo vrednost doslej, to je 50 %. V naslednjih dveh letih se je nadaljevala rast vrednosti tako kapitala kot dolga, delež dolga v virih sredstev pa se ponovno nekoliko povečuje (v letu 2022 je znašal 51,1 %). Medtem ko so družbe v ekonomsko in finančno krizo leta 2008 vstopile močno zadolžene in je dolg pomenil skoraj dve tretjini obveznosti do virov sredstev družb, je danes njihov položaj s tega vidika precej stabilnejši. V letu 2022 so z dobičkom poslovali v skoraj vseh dejavnostih, z izjemo oskrbe z elektriko, plinom in Slika 30: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev Dolg Kapital Delež dolga v virih sredstev (d. os) 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 V% 70 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Čeprav so omenjeni ukrepi deloma veljali tudi še v letu 2021, so se v pokovidnem okrevanju poslovni prihodki in poslovni odhodki bistveno bolj povečali od stroškov dela, tako da se je njihov delež v poslovnih odhodkih zmanjšal na 14,5 %, kar je raven pred epidemijo. V letu 2022 so se (ob višji inflaciji, spodbujeni z visokimi cenami energije) poslovni odhodki povečali za 23 %, stroški dela pa le za 10,1 %, tako da se je delež slednjih nadalje zmanjšal na 12,9 %, na zgodovinsko nizko raven. V mrd EUR 28 Vir: AJPES, preračuni UMAR. paro, poslovni rezultat pa se ni povsod izboljšal. Največje izboljšanje poslovanja v absolutnih, nominalnih zneskih so zabeležili v predelovalnih dejavnostih (za 410 mio EUR), prometu in skladiščenju (za 200 mio EUR), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 147 mio EUR) ter v gradbeništvu (za 117 mio EUR), največje poslabšanje poslovanja pa so zabeležili pri oskrbi z elektriko, plinom in paro (za 419 mio EUR), neto čisti dobiček pa je bil znatno manjši še v trgovini (za 106 mio EUR). Največjo medletno rast neto čistega dobička v odstotkih pa so imeli v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (trikratno povečanje na nizko pokovidno osnovo), močno pa se je dobiček povečal še v gradbeništvu (za 74,8 %), gostinstvu (za 57,6 %) ter v prometu in skladiščenju (za 56,9 %). Ponovna izguba v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro je bila povezana z regulacijo cen ob energetski krizi ter z nekaterimi posebnostmi v letu 2022, kot so skok cen na trgu ob dolgoročnih pogodbah, nizki vodostaji rek, nizke zaloge lignita itd. Največji neto čisti dobiček (dve petini in eno petino od vseh družb) so dosegle družbe predelovalnih dejavnosti in trgovine. Slika 31: Neto čisti dobiček po dejavnostih Slika 29: Sestava finančnih odhodkov in finančni prihodki 2022 Drugi finančni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti Finančni prihodki V mio EUR Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: Za opis dejavnosti glej seznam kratic v prilogi. 2400 2200 2000 1800 1600 1400 1200 800 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 0,5 Vir: AJPES. 2019 1000 1,0 600 1,5 0,0 2020 400 2,0 200 2,5 0 3,0 2008 V mrd EUR 3,5 -200 4,0 -400 4,5 2021 A B C D E F G H I J K L M N Q R Ost. statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 31 2025 Pomladanska napoved 2023 4,8 4,5 3,5 -4,3 8,2 5,4 1,8 2,5 2,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 43.011 45.876 48.533 47.021 52.208 58.989 64.723 68.896 72.462 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 20.820 22.142 23.233 22.361 24.770 27.951 30.584 32.482 34.095 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 25.100 26.500 27.800 26.800 29.200 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 87 89 89 90 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,5 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,1 4,9 4,7 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,2 4,0 3,8 3,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,8 1,3 1,0 -3,7 6,8 2,9 0,8 1,8 2,2 Inflacija2, povprečje leta 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,8 7,1 4,2 2,4 Inflacija2, konec leta 1,7 1,4 1,8 -1,1 4,9 10,3 5,1 2,8 2,0 11,1 6,2 4,5 -8,6 14,5 6,5 2,7 4,1 4,2 Izvoz proizvodov 11,0 5,7 4,5 -5,5 13,4 2,4 1,2 3,2 3,8 Izvoz storitev 11,2 7,7 4,6 -20,0 19,3 23,8 8,1 7,5 5,6 10,7 7,1 4,7 -9,6 17,6 9,8 1,8 3,6 4,3 Uvoz proizvodov 10,7 7,4 5,0 -8,6 17,2 8,2 1,1 3,2 4,1 Uvoz storitev 10,5 5,4 3,0 -15,0 19,5 19,0 6,0 6,1 5,2 2.674 2.731 2.884 3.552 1.985 -450 196 492 622 6,2 6,0 5,9 7,6 3,8 -0,8 0,3 0,7 0,9 43.231 42.139 44.442 47.998 50.818 51.803 100,5 91,9 91,6 102,1 97,3 87,8 1,129 1,181 1,120 1,141 1,184 1,054 1,087 1,087 1,087 1,9 3,5 5,3 -6,9 9,5 8,9 1,2 1,8 1,8 52,5 52,0 52,4 50,1 51,1 55,0 54,4 54,2 53,8 0,4 2,9 1,8 4,1 5,8 0,9 1,2 1,8 1,9 18,5 18,2 18,3 20,6 20,6 18,8 18,8 18,7 18,8 10,2 10,2 5,1 -7,9 13,7 7,8 2,8 2,2 5,0 18,3 19,3 19,6 18,9 20,3 22,0 22,1 21,9 22,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2023). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 32 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2020 2021 2022 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 2021 3 4 5 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -5,2 10,2 1,3 3,3 25,5 6,2 7,9 6,4 2,8 2,0 -5,8 -4,6 14,5 34,9 25,9 17,5 B Rudarstvo -2,1 -6,6 12,9 0,1 -2,7 -30,7 10,8 55,2 16,3 25,1 -32,5 -34,6 7,4 -20,7 -3,4 15,9 C Predelovalne dejavnosti -5,0 11,8 3,8 4,3 28,8 8,1 8,4 6,8 5,5 4,8 -1,9 -0,5 16,2 39,5 29,3 19,7 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -9,1 -5,3 -26,4 -8,1 -5,3 -9,3 0,8 -4,9 -29,3 -30,0 -40,1 -39,5 -5,0 -2,2 -5,9 -7,8 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -0,7 -0,5 22,2 -0,5 11,5 1,1 -11,0 20,0 17,7 14,7 35,7 23,5 6,4 10,6 5,4 18,7 -0,6 14,4 63,4 34,8 36,0 17,5 -16,1 34,6 53,8 58,5 109,5 22,9 49,3 40,5 27,2 41,0 2,7 5,9 13,4 6,1 14,3 8,0 -2,4 16,1 11,6 4,0 22,5 24,0 22,3 3,1 5,1 35,1 -11,0 12,8 11,3 -3,5 22,5 13,8 18,7 19,9 19,3 5,2 3,8 13,5 28,3 22,8 17,8 Promet in skladiščenje -8,0 14,3 7,2 5,7 28,4 12,5 12,5 11,6 11,9 7,1 -0,7 25,3 40,3 26,9 20,3 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -0,2 7,6 7,6 2,1 11,6 6,6 9,9 6,0 15,6 9,0 1,4 5,6 11,5 13,6 9,9 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -3,0 10,6 8,9 8,1 23,1 3,4 9,1 9,2 10,7 9,7 6,4 22,5 32,3 24,7 14,6 -24,1 13,1 7,7 -7,9 14,5 23,7 22,3 17,2 16,7 -2,1 2,9 9,1 15,2 14,5 13,8 -7,4 11,6 10,2 3,5 18,2 5,3 19,7 14,3 12,6 13,1 2,2 27,7 33,3 15,5 9,3 -8,9 18,9 19,9 3,6 17,5 13,8 40,5 26,9 25,8 25,7 5,2 28,2 23,2 15,6 14,5 -13,9 8,1 -4,8 8,9 24,7 -8,2 9,3 -8,4 -7,1 -2,7 -0,4 75,0 113,5 16,5 -4,3 -3,6 7,5 7,8 1,4 16,3 4,0 8,9 13,9 10,2 7,8 0,4 14,9 15,0 11,2 -41,7 22,2 38,5 -86,3 118,6 14,9 283,2 679,7 180,0 4,2 -10,7 -58,2 787,2 706,9 66,6 32,8 10,4 -14,7 -82,4 126,7 78,8 -50,3 -49,1 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -70,5 42,9 110,1 -89,0 103,3 81,8 332,9 78,8 394,5 61,2 71,6 -61,6 262,1 611,2 57,6 -37,1 20,8 -60,0 19,5 153,2 208,2 103,4 19,5 28,0 -21,6 171,4 49,5 25,7 Stavbe Gradbeni inženirski objekti TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj Trgovina na drobno Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 23,6 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Domači gostje, prenočitve Tuji gostje, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 56,8 49,2 -15,0 263,8 690,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 535,5 601,4 773,6 119,9 134,7 154,1 192,6 151,6 185,1 221,1 232,2 44,8 42,6 46,7 45,5 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime -11,8 2,5 0,6 -3,7 4,2 5,8 3,5 4,3 2,5 -2,2 -2,2 -1,2 -0,8 -0,6 5,5 7,6 v predelovalnih dejavnostih -9 8 0 6 10 10 6 8 2 -3 -6 -5 10 9 12 10 v gradbeništvu -5 18 21 9 19 20 24 27 22 16 21 17 15 17 19 20 -10 9 17 -3 8 14 15 15 19 17 18 20 -1 -1 9 15 1 5 20 -17 17 13 6 16 26 21 17 14 -10 7 18 26 -26 -22 -33 -24 -20 -20 0 -26 -31 -39 -35 -34 -23 -25 -18 -17 Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih v trgovini na drobno potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2021 7 8 9 2022 10 11 12 1 2 3 4 5 6 33 2023 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 3,8 9,8 5,6 0,7 8,3 15,9 15,5 0,3 4,0 0,1 3,7 4,4 1,1 4,3 1,0 -4,1 -2,9 -10,5 -6,7 -1,2 -5,5 -19,1 -30,0 -41,0 -6,5 -0,7 58,5 79,5 50,6 44,3 38,4 12,8 4,5 8,1 37,5 33,5 -27,7 -29,1 -40,6 -31,3 -34,5 -37,1 5,6 11,9 7,7 1,2 9,4 16,0 12,2 3,1 5,7 3,0 6,4 7,1 3,1 7,8 3,9 0,8 0,9 -7,7 -1,2 1,8 -1,8 -12,8 -5,4 -9,7 -3,1 -2,5 7,7 37,0 -33,3 -18,9 -34,9 -26,8 -25,8 -21,3 -34,7 -33,6 -50,0 -38,7 -33,0 -46,1 -27,0 -38,6 -0,4 0,4 3,2 -8,9 -13,7 -9,7 15,2 31,5 14,7 10,8 22,6 19,6 17,3 16,5 10,9 38,7 26,2 45,7 24,9 17,0 28,3 27,6 3,2 20,6 -14,3 -17,3 -16,7 15,1 54,4 34,7 57,7 55,3 48,4 37,0 95,9 51,8 106,9 119,7 101,4 57,4 10,0 10,6 9,7 -3,5 16,8 3,4 -8,6 0,7 23,9 16,6 10,5 12,7 22,3 1,9 10,4 12,3 -7,2 18,9 16,0 38,5 15,6 33,1 23,6 10,9 16,6 14,0 17,2 17,9 20,9 25,7 15,3 19,3 21,4 20,5 16,5 4,2 6,7 4,9 3,9 4,8 2,7 7,4 5,7 10,7 15,9 11,4 12,2 13,3 12,0 18,2 9,6 8,5 10,5 14,0 11,2 3,7 10,5 7,2 2,1 -2,4 -1,7 1,1 -4,2 3,6 11,5 5,2 8,5 9,6 11,3 9,4 -1,0 9,5 14,0 10,9 21,5 6,9 12,0 8,3 6,7 3,2 -4,3 9,2 10,3 -2,8 2,1 10,7 7,3 11,0 8,9 14,3 7,7 6,6 8,5 14,2 9,5 7,9 15,4 6,9 7,0 6,0 6,3 4,9 7,8 22,4 21,8 26,8 27,3 13,5 26,3 18,9 12,4 20,0 20,5 20,7 10,1 -4,2 -4,5 2,2 -1,5 9,1 1,7 5,5 10,4 -0,8 8,9 8,4 11,6 23,7 24,5 21,8 12,7 10,3 12,3 15,1 10,6 9,7 17,1 12,7 3,8 3,0 -0,1 9,3 -1,8 8,4 14,4 19,1 32,8 42,5 46,2 32,7 21,1 27,3 28,0 26,2 23,5 21,6 31,9 23,9 6,8 7,0 2,1 18,8 -3,1 -13,1 -18,3 -2,0 -1,8 -7,3 17,3 22,6 1,0 -6,1 -16,1 -9,5 -3,1 -9,0 -5,4 -1,6 -1,0 -1,2 -1,7 1,8 14,5 10,3 16,9 -0,4 8,2 4,6 3,7 13,7 9,5 21,4 13,4 9,0 8,7 13,9 8,1 4,9 10,4 8,3 2,7 1,3 -2,8 -0,1 -4,5 10,0 18,7 15,4 118,7 745,3 995,0 804,7 685,0 599,8 730,4 257,8 94,9 17,1 1,9 -9,5 -15,1 -10,0 -4,6 38,3 13,7 -1,3 -11,9 -14,6 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 -55,6 -43,1 -45,3 7,4 -10,6 -20,3 55,7 87,6 117,2 215,8 516,4 616,7 997,0 596,6 555,2 1172,0 539,8 244,9 91,2 52,3 38,8 61,3 65,4 96,9 67,9 48,4 20,9 18,2 21,0 19,3 81,1 214,4 256,6 220,2 190,1 215,4 183,6 107,8 67,5 24,4 19,3 14,4 18,8 31,7 35,5 44,4 31,9 56,2 44,6 53,3 72,7 59,8 60,1 48,3 46,2 57,1 57,8 64,0 63,3 81,0 62,3 77,8 90,8 72,2 69,2 60,0 55,4 5,9 6,4 5,2 3,1 3,0 4,4 5,3 6,5 1,2 4,3 2,6 0,5 -1,3 -0,4 -5,0 -5,4 -1,8 0,5 -1,0 -1,2 -1,5 -2,5 11 11 8 4 6 9 9 10 4 4 1 0 -1 -1 -8 -9 -6 -3 -3 -5 -6 -9 18 19 24 24 21 26 27 27 27 22 25 19 16 17 14 18 22 23 20 18 14 16 12 14 16 18 16 12 15 16 14 19 19 18 16 20 15 14 20 19 18 20 21 18 14 19 7 0 5 13 14 15 18 29 27 23 25 22 15 12 17 23 18 16 7 19 -18 -20 -21 -24 -27 -24 -24 -21 -33 -28 -31 -34 -39 -39 -40 -38 -37 -31 -35 -34 -33 -30 -19,7 88,1 909,9 1289,3 664,9 761,4 643,1 466,0 122,4 34 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2022 2021 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 973,9 974,6 978,7 975,5 973,6 972,5 972,2 980,0 976,9 976,2 976,5 985,2 972,6 972,1 972,8 972,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 888,9 900,3 922,0 890,5 886,2 897,3 903,5 914,0 912,5 920,2 923,0 932,3 893,3 897,0 901,7 901,9 V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 26,4 25,7 2022 2021 2020 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 2021 2020 Trg dela 24,9 Q4 26,3 Q1 25,7 Q2 25,8 Q3 25,7 Q4 25,6 Q1 24,9 Q2 24,9 Q3 24,9 Q4 24,8 4 25,8 5 25,9 6 7 25,8 25,8 288,5 294,1 304,7 288,9 288,4 293,1 295,4 299,6 300,1 303,6 305,9 309,5 291,8 292,7 294,8 295,3 202,8 205,6 210,8 202,5 202,8 205,4 205,9 208,4 209,1 210,5 210,6 212,9 204,8 205,1 206,2 205,8 64,9 67,8 73,0 574,0 580,4 592,4 49,3 49,6 49,5 65,6 65,1 67,0 68,7 70,2 70,2 72,2 74,2 75,5 575,3 572,1 578,4 582,3 588,8 587,6 591,8 592,2 597,9 49,6 49,3 49,7 49,6 49,8 49,4 49,5 49,5 49,6 66,3 67,7 68,7 575,7 578,4 581,1 580,9 49,6 66,9 49,7 49,6 49,6 141,5 146,1 149,7 143,8 144,4 146,0 145,5 148,4 148,9 149,7 148,8 151,6 145,7 146,1 146,2 144,9 ZAPOSLENI (C)1 794,6 804,4 824,1 795,6 791,6 801,9 807,3 817,0 815,8 822,8 824,8 833,1 798,3 801,5 805,8 805,9 V podjetjih in organizacijah 744,8 756,2 775,8 746,7 744,6 753,7 758,3 768,3 768,3 774,4 776,0 784,4 750,6 753,4 757,1 757,0 Pri fizičnih osebah 49,8 48,2 48,3 48,9 46,9 48,2 49,0 48,7 47,5 48,4 48,8 48,7 47,6 48,2 48,8 49,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,3 95,8 97,9 94,9 94,7 95,5 96,2 97,0 96,7 97,4 98,2 99,1 95,1 95,4 95,8 96,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,0 74,3 56,7 85,0 87,4 75,2 68,7 66,0 64,4 55,9 53,4 52,9 79,3 75,1 71,1 70,7 Ženske 42,6 37,9 28,6 43,0 44,1 38,6 35,4 33,5 32,1 28,3 27,4 26,6 40,8 38,5 36,4 36,5 Mladi (15 do 29 let) 17,2 14,2 10,5 18,0 17,7 14,1 12,0 12,8 11,9 10,0 9,5 10,6 15,3 14,1 12,9 12,4 Starejši od 50 let 31,0 28,2 22,3 30,3 31,6 28,7 27,1 25,5 25,2 22,4 21,2 20,4 29,6 28,7 27,7 27,7 Osnovnošolska izobrazba ali manj 26,4 23,5 18,0 26,1 27,5 23,7 21,6 21,1 20,9 17,7 16,7 16,8 24,9 23,7 22,4 22,0 Brezposelni več kot 1 leto 38,0 40,5 30,1 38,9 41,5 41,9 40,2 38,3 35,5 31,0 27,9 25,9 42,3 41,9 41,4 40,8 Prejemniki nadomestil in pomoči 25,9 18,9 15,1 24,0 25,1 17,6 16,7 16,3 17,8 14,3 14,5 14,0 18,9 17,4 16,4 17,1 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,7 7,6 5,8 8,7 9,0 7,7 7,1 6,7 6,6 5,7 5,5 5,3 8,5 7,7 7,3 7,3 Moški 8,0 6,9 5,2 7,9 8,2 6,9 6,3 6,1 6,0 5,2 4,9 4,9 7,3 6,9 6,5 6,4 Ženske 9,6 8,5 6,5 9,7 9,9 8,7 8,0 7,5 7,2 6,4 6,2 6,0 9,2 8,7 8,2 8,3 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 1,0 -1,8 -1,1 1,2 -1,5 -3,8 -1,7 -0,1 -1,8 -2,2 -0,6 0,4 -3,4 -4,1 -4,1 -0,4 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,8 0,6 0,6 1,5 0,5 0,3 0,4 1,2 0,4 0,4 0,5 1,2 0,3 0,3 0,3 0,2 Izgubili delo 7,4 4,5 4,2 6,4 6,0 3,3 4,1 4,6 5,1 3,4 3,9 4,2 3,5 3,3 3,1 5,1 Brezposelni dobili delo 5,4 5,0 3,8 4,6 6,4 5,7 4,3 3,6 5,1 4,0 3,1 3,1 5,6 5,9 5,7 4,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 1,8 2,0 2,2 2,2 1,8 1,8 1,9 2,4 2,3 2,2 2,1 2,2 1,6 1,9 1,9 1,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 37,6 41,8 49,5 38,1 38,8 40,7 42,7 44,9 46,7 49,1 50,7 51,7 40,0 40,8 41,4 42,0 3,9 4,3 5,1 3,9 4,0 4,2 4,4 4,6 4,8 5,0 5,2 5,2 4,1 4,2 4,3 4,3 Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2021 2022 35 2023 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 971,4 972,6 978,5 978,8 982,7 977,3 977,4 975,9 976,4 975,9 976,2 976,6 975,5 977,3 983,2 983,7 988,5 982,1 982,3 981,8 4 902,1 906,4 911,8 913,4 916,8 909,5 912,6 915,4 918,3 920,1 922,3 922,3 921,6 925,2 930,2 931,2 935,3 926,7 928,9 931,4 25,8 25,7 25,7 25,6 25,5 24,9 24,9 24,8 24,8 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 24,2 24,3 294,9 296,1 298,5 298,5 301,7 298,3 300,3 301,6 303,0 303,3 304,4 306,0 305,3 306,4 308,3 308,1 312,0 306,4 307,3 308,4 205,6 206,3 207,9 207,9 209,5 208,3 209,2 209,8 210,3 210,4 210,6 210,6 210,3 210,9 212,2 212,2 214,3 211,7 211,5 212,1 68,5 69,0 69,6 69,8 71,3 69,3 70,4 71,0 71,8 72,1 72,8 74,4 74,0 74,4 75,0 74,8 76,7 73,7 74,7 75,1 581,4 584,6 587,7 589,3 589,5 586,3 587,4 589,0 590,5 591,8 593,1 591,3 591,3 593,9 597,0 598,2 598,5 596,1 597,4 598,8 49,7 49,7 49,9 49,8 49,7 49,3 49,4 49,5 49,5 49,6 49,4 49,5 49,5 49,5 49,6 49,6 49,4 49,0 49,2 49,2 144,7 146,8 147,9 148,6 148,8 148,4 148,9 149,3 149,4 149,7 149,8 148,4 148,2 150,0 151,2 151,7 151,9 151,6 152,2 152,7 805,9 810,0 815,0 816,4 819,7 813,1 816,0 818,4 821,1 822,6 824,6 824,3 823,4 826,7 831,3 831,9 836,1 828,0 829,9 832,0 756,9 761,0 766,0 767,6 771,4 765,9 768,5 770,6 773,0 774,3 775,9 775,5 774,6 777,9 782,3 783,1 787,9 780,6 782,3 784,0 49,0 49,0 49,0 48,8 48,3 47,2 47,5 47,8 48,2 48,4 48,7 48,8 48,7 48,8 49,0 48,8 48,2 47,4 47,6 48,0 96,2 96,5 96,9 97,0 97,0 96,4 96,6 96,9 97,2 97,4 97,7 98,0 98,2 98,5 98,9 99,2 99,3 98,7 99,0 99,4 69,3 66,1 66,7 65,4 66,0 67,8 64,8 60,5 58,1 55,9 53,9 54,3 53,9 52,0 53,0 52,5 53,2 55,4 53,4 50,3 48,6 35,9 33,8 34,1 33,4 33,0 33,5 32,3 30,5 29,4 28,2 27,3 27,9 27,8 26,5 26,9 26,6 26,4 27,1 26,3 25,1 24,3 12,1 11,5 13,1 12,7 12,7 12,7 11,9 11,0 10,5 9,9 9,5 9,6 9,6 9,2 10,9 10,6 10,4 10,7 10,1 9,3 8,8 27,2 26,3 25,9 25,3 25,4 26,3 25,3 24,0 23,1 22,4 21,7 21,6 21,3 20,8 20,4 20,3 20,4 21,3 20,7 19,8 19,3 21,6 21,1 21,0 20,7 21,5 22,3 21,1 19,3 18,4 17,6 17,0 16,8 16,7 16,5 16,5 16,6 17,2 18,2 17,6 16,4 15,8 40,3 39,6 39,3 38,3 37,2 37,0 35,7 33,9 32,4 31,0 29,6 28,6 28,0 27,1 26,5 25,9 25,4 25,2 24,4 23,6 23,0 16,6 16,4 15,9 15,9 17,2 19,6 17,5 16,2 14,7 14,2 13,9 14,6 14,8 14,2 13,0 14,1 15,0 17,2 15,6 14,9 7,1 6,8 6,8 6,7 6,7 6,9 6,6 6,2 5,9 5,7 5,5 5,6 5,5 5,3 5,3 5,3 5,4 5,6 5,4 5,1 6,3 6,1 6,1 6,0 6,1 6,4 6,1 5,6 5,4 5,2 5,0 5,0 4,9 4,8 4,8 4,8 4,9 5,3 5,0 4,7 8,1 7,7 7,7 7,5 7,4 7,6 7,3 6,9 6,6 6,4 6,2 6,3 6,3 6,0 6,0 6,0 5,9 6,1 5,9 5,7 -1,4 -3,2 0,5 -1,3 0,6 1,9 -3,1 -4,2 -2,5 -2,2 -2,0 0,5 -0,4 -1,9 0,9 -0,5 0,6 2,2 -2,0 -3,1 -1,7 0,3 0,7 2,6 0,7 0,4 0,4 0,3 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 0,3 0,8 2,6 0,7 0,4 0,5 0,4 0,4 0,3 3,4 3,8 4,1 4,2 5,4 8,0 3,5 3,7 3,6 3,3 3,4 4,5 3,4 3,9 4,0 4,1 4,5 7,3 3,7 3,6 3,3 3,3 5,7 4,1 3,8 2,9 4,6 5,0 5,8 4,4 3,9 3,6 2,5 2,3 4,6 3,6 3,2 2,5 3,8 4,6 5,2 3,8 1,9 2,1 2,3 2,4 2,5 2,2 2,1 2,8 2,1 2,2 2,3 2,0 2,1 2,3 2,3 2,3 1,9 2,2 1,8 2,2 1,7 42,6 43,6 44,2 45,0 45,7 46,1 46,4 47,6 48,3 49,2 49,7 50,2 50,7 51,2 51,7 51,7 51,7 51,5 51,7 52,1 4,4 4,5 4,5 4,6 4,6 4,7 4,7 4,9 4,9 5,0 5,1 5,1 5,2 5,2 5,3 5,3 5,2 5,2 5,3 5,3 36 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 v EUR 2022 Q4 22 feb. 23 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2020 2021 2022 2020 Q4 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 medletna rast v % SKUPAJ 2.024 2.143 2.133 5,8 6,1 2,8 6,7 10,6 5,7 5,4 2,9 -1,2 0,8 5,0 6,5 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.963 2.094 2.075 3,8 5,8 6,0 3,2 6,1 3,9 5,9 6,9 4,0 6,6 6,7 6,9 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.216 2.297 2.313 10,5 6,8 -5,1 16,0 20,9 10,3 4,2 -6,8 -12,5 -11,8 0,5 5,3 Industrija (B-E) 2.038 2.177 2.217 3,4 5,7 6,2 2,7 4,2 5,3 6,5 6,9 4,4 6,9 7,6 6,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.790 1.916 1.863 3,0 5,7 6,7 1,9 6,8 3,4 5,3 7,9 4,5 7,5 6,6 8,2 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.204 2.347 2.275 5,1 5,6 5,4 4,3 7,3 3,3 5,5 6,6 3,4 5,7 5,6 6,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.694 1.827 1.766 4,6 3,8 9,6 2,4 1,8 0,9 4,9 7,4 6,8 10,1 10,0 11,5 B Rudarstvo 2.512 2.809 2.494 5,1 2,3 4,1 3,7 -3,2 -2,9 6,1 9,1 0,4 3,4 5,7 6,1 C Predelovalne dejavnosti 2.000 2.135 2.197 3,2 6,2 6,3 2,7 4,6 6,1 7,0 7,2 4,8 6,9 7,4 6,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.948 3.151 2.860 4,0 1,5 6,2 1,5 -0,7 0,6 2,3 3,6 0,1 8,5 11,2 5,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.925 2.053 2.028 4,2 4,3 6,1 3,0 4,1 2,9 4,6 5,4 4,1 7,4 6,5 6,3 F Gradbeništvo 1.593 1.675 1.669 5,5 7,1 7,0 5,7 8,9 3,6 7,5 7,9 6,8 7,1 6,5 7,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.878 2.012 1.959 4,2 5,4 6,3 3,9 5,9 3,0 5,2 7,1 4,8 7,7 5,7 7,2 H Promet in skladiščenje 1.787 1.937 1.832 -0,1 5,0 8,7 -2,4 2,7 2,7 4,6 9,6 7,0 8,6 8,9 10,2 I Gostinstvo 1.449 1.501 1.543 -3,8 12,7 8,9 -9,5 4,9 12,2 9,7 20,4 12,4 12,7 7,3 9,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.742 2.886 2.811 4,5 4,7 5,6 3,6 4,5 3,4 5,6 5,4 4,9 6,0 5,9 5,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.967 3.184 2.859 2,5 5,0 6,3 0,8 5,7 2,9 4,2 7,1 3,1 8,9 5,1 8,2 L Poslovanje z nepremičninami 1.831 1.952 1.913 4,2 3,7 5,4 1,3 4,0 0,1 3,6 6,4 3,9 5,8 5,4 6,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.279 2.433 2.373 4,0 6,3 4,7 3,5 7,2 4,0 6,1 7,5 4,0 4,7 4,9 5,4 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.437 1.537 1.549 4,7 5,9 7,8 4,1 5,2 3,0 6,6 8,2 5,8 8,1 8,6 9,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.431 2.536 2.504 7,4 6,9 -3,3 9,0 16,0 10,3 2,9 -1,3 -9,8 -10,6 1,9 6,9 P Izobraževanje 2.017 2.080 2.112 6,2 8,9 -5,1 6,5 10,1 16,1 8,2 1,5 -5,7 -10,7 -5,7 2,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.281 2.366 2.398 17,7 4,8 -6,3 31,4 36,2 5,7 1,2 -17,1 -20,0 -13,8 6,6 7,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.989 2.093 2.067 0,0 9,4 2,2 -1,1 7,5 11,7 7,3 10,5 3,0 2,4 0,5 3,7 S Druge dejavnosti 1.617 1.688 1.740 4,5 3,4 5,0 3,0 8,9 -1,9 3,6 2,7 1,1 5,6 5,9 7,1 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2021 6 7 8 9 2022 10 11 12 1 2 3 4 5 6 37 2023 7 8 9 10 11 12 1 2 7,7 7,1 4,8 4,1 3,6 2,8 2,1 -2,7 -1,0 -0,1 0,4 -0,9 2,8 3,2 5,7 6,1 7,3 7,7 4,6 11,5 10,7 7,1 6,1 5,9 5,7 5,4 8,0 7,0 3,1 3,8 5,1 5,7 7,7 6,5 5,7 7,0 7,2 7,7 8,4 4,7 12,6 11,3 9,1 9,8 2,4 0,2 -0,9 -10,1 -9,0 -14,4 -11,3 -11,8 -11,0 -18,3 -5,5 -3,0 2,0 3,0 6,1 5,5 4,5 8,5 9,0 8,5 7,0 6,4 6,1 3,8 7,6 8,9 2,6 4,6 5,9 5,2 8,6 7,0 6,3 7,9 8,5 8,0 8,2 2,5 14,2 12,0 6,5 4,9 5,9 5,3 7,5 9,2 6,4 4,4 3,5 5,7 7,2 7,8 7,4 5,8 6,9 7,3 8,3 9,2 7,0 12,5 11,2 5,6 6,2 4,9 5,3 5,5 7,6 6,3 3,2 3,2 3,8 5,5 6,8 4,9 5,2 6,0 5,7 6,9 8,1 4,9 10,4 10,3 5,3 5,7 5,9 3,1 5,5 9,9 6,6 5,9 6,4 8,4 8,8 10,1 11,5 7,4 9,5 13,1 12,0 8,5 14,1 15,8 13,1 2,8 7,5 3,9 7,0 0,2 -2,3 30,1 -5,3 2,1 4,4 -0,4 1,2 9,5 3,3 8,1 5,9 8,6 15,1 -3,3 16,0 10,9 10,1 7,5 6,8 6,6 4,1 7,7 9,5 2,9 4,9 6,5 5,6 8,1 7,0 6,6 8,1 7,5 8,0 8,5 2,3 14,2 12,0 -8,0 2,4 3,3 1,2 1,5 7,1 1,7 -0,1 2,5 -1,9 -1,2 20,6 7,0 2,9 4,2 27,6 8,3 4,3 3,5 16,0 10,0 5,8 5,1 4,7 3,9 3,5 8,8 3,6 4,2 3,2 4,9 7,9 7,1 7,3 5,2 7,9 6,5 6,8 6,0 6,3 12,5 14,5 8,4 6,9 8,0 7,6 7,0 11,0 5,7 5,8 6,7 7,7 5,7 8,3 7,2 5,3 7,7 6,5 8,1 8,1 7,4 12,9 11,1 5,6 4,2 5,8 5,5 6,3 7,2 7,4 4,5 3,6 6,3 8,6 7,6 6,9 4,9 5,9 6,3 7,7 7,7 6,2 11,9 11,0 4,9 5,0 5,3 3,4 6,0 15,7 6,5 7,1 5,5 8,4 7,5 9,2 9,3 7,9 9,3 9,5 10,2 12,2 8,1 12,9 11,2 16,8 10,3 8,8 9,8 22,2 21,6 15,9 11,8 13,8 11,7 15,1 14,5 10,3 6,8 7,2 7,8 7,6 10,6 9,1 15,5 13,0 5,6 5,2 6,2 5,3 3,1 6,1 6,8 7,2 4,0 3,5 4,8 10,6 2,6 6,0 4,2 7,6 7,3 6,1 3,6 8,8 6,6 0,1 5,1 2,2 5,3 5,0 10,5 5,1 1,0 1,2 6,1 11,9 5,1 9,8 6,0 7,0 2,4 6,6 10,2 7,0 11,8 11,5 1,1 4,3 2,9 3,7 4,0 8,1 6,7 3,0 3,4 5,4 5,8 5,4 6,2 5,2 5,2 5,7 7,5 4,4 7,8 12,1 9,7 6,3 6,3 6,2 5,6 6,0 7,3 8,7 4,9 2,8 4,2 3,5 6,0 4,5 4,6 5,2 4,9 6,2 9,0 1,1 8,1 10,7 7,6 8,3 4,8 6,8 7,6 9,6 7,3 2,4 7,8 7,2 7,8 9,1 7,6 6,7 10,4 8,7 9,2 6,0 12,3 13,7 13,5 5,3 3,1 3,1 2,7 0,1 -2,7 -1,3 -13,2 -9,9 -5,9 -9,0 -20,0 -1,3 0,6 2,8 2,3 6,3 6,7 7,7 8,8 9,4 15,0 21,2 4,8 -1,3 3,7 2,9 -2,2 -7,6 -3,2 -6,3 -5,9 -16,3 -9,4 -13,2 -3,0 0,5 2,2 1,4 3,4 9,3 8,8 6,6 3,9 -0,5 0,0 -6,1 -24,2 -18,8 -20,6 -18,9 -20,4 -16,8 -18,7 -4,4 6,4 6,9 6,5 10,4 8,8 3,2 7,5 8,9 17,7 10,0 7,3 4,7 11,2 14,6 5,7 1,4 6,9 0,8 4,8 3,6 -0,7 0,1 0,0 1,4 0,5 6,8 3,7 10,0 6,0 4,0 4,1 3,0 3,7 5,8 3,1 -0,8 -1,7 0,5 4,5 6,0 5,7 5,0 5,4 6,4 5,9 7,7 8,3 5,5 13,0 12,5 38 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti CPI, medletna rast v % Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2020 2021 2022 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 2021 4 5 6 7 -1,1 4,9 10,3 -0,5 1,9 2,2 4,2 6,0 8,5 10,7 10,1 9,9 2,1 2,1 1,4 2,0 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 3,9 18,6 -0,3 -1,3 -1,0 1,8 5,9 10,8 13,8 18,3 18,9 -0,4 -2,5 -0,9 -1,1 Alkoholne pijače in tobak 3,2 2,4 6,0 3,5 3,6 4,1 1,8 2,8 5,0 6,4 6,2 9,2 3,6 3,4 3,9 4,1 Obleka in obutev -5,4 5,9 2,3 -4,2 1,2 1,8 3,3 4,4 2,0 2,9 2,3 3,8 -0,1 2,0 1,7 4,3 Stanovanje -0,6 8,6 13,3 1,7 8,5 3,6 7,9 8,4 13,5 22,0 14,6 13,0 11,2 11,8 2,5 3,1 Stanovanjska oprema -0,4 5,7 12,9 -0,1 1,7 2,5 4,7 8,0 10,7 12,2 12,5 11,8 1,9 2,0 1,3 2,1 Zdravje 4,9 -0,5 7,2 1,1 2,5 2,7 0,6 4,2 3,0 3,7 5,7 6,7 1,7 2,7 3,2 2,5 Prevoz -5,9 12,5 9,3 -2,6 5,3 9,0 13,0 13,0 16,3 16,9 10,1 5,0 4,8 5,6 5,5 8,2 0,6 -3,6 1,2 0,3 0,2 -0,7 -3,5 -4,2 -4,6 -3,8 -0,8 2,6 -2,0 1,2 1,4 -0,4 -3,9 3,4 6,9 -3,0 -2,9 -2,2 1,2 4,0 5,9 5,3 6,6 8,6 -2,5 -3,3 -2,8 -2,7 Izobraževanje 0,7 0,5 1,4 0,7 0,8 1,1 0,6 0,4 0,3 0,5 1,3 2,1 0,8 0,8 0,9 1,0 Gostinske in nastanitvene storitve 0,6 6,1 10,8 0,6 1,3 4,0 5,8 7,1 9,0 9,1 10,2 11,2 0,6 0,9 2,5 3,1 Raznovrstno blago in storitve 0,7 -2,1 8,9 0,5 -0,3 -0,1 -0,4 0,9 2,6 4,1 6,7 7,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 HICP -1,2 5,1 10,8 -0,6 2,0 2,3 4,5 6,3 9,0 11,3 10,6 9,9 2,2 2,2 1,7 2,0 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 3,1 7,4 -0,2 0,6 1,5 2,5 4,3 5,6 6,3 6,9 7,8 0,4 0,7 0,8 1,3 Komunikacije Rekreacija in kultura CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -0,2 10,6 19,3 1,2 3,6 7,5 9,9 15,6 21,7 21,1 19,9 15,5 2,4 3,5 4,8 6,2 1,0 10,6 23,3 1,9 4,2 8,0 10,1 17,2 24,8 25,2 23,9 19,2 3,0 4,6 5,1 6,9 -1,4 10,6 15,3 0,4 2,9 6,9 9,7 13,9 18,5 17,0 15,8 11,8 1,8 2,4 4,6 5,4 Na evrskem območju -1,2 11,6 15,4 1,3 3,8 7,0 10,5 15,1 20,5 19,3 16,2 11,8 2,7 2,9 5,7 5,6 Izven evrskega območja -1,8 8,5 15,1 -1,5 1,1 6,7 8,0 11,4 14,6 12,6 15,0 11,4 -0,3 1,4 2,2 5,0 -2,6 25,9 11,9 1,3 8,6 14,9 24,5 27,5 29,5 24,9 14,6 6,4 7,0 8,6 10,3 12,8 Domači trg Tuji trg Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,8 0,0 -1,1 1,2 0,4 -0,6 -1,0 -1,4 -1,4 -1,4 -0,2 0,4 0,6 0,5 -0,1 -0,3 Realni (deflator HICP) -0,4 -0,7 -0,3 -0,5 0,2 -1,3 -1,1 -1,0 -0,5 0,2 0,2 1,3 0,9 0,5 -0,6 -0,9 Realni (deflator ULC) 3,8 0,0 -3,9 4,3 0,0 2,2 -6,5 -7,9 -6,7 -2,2 1,8 1,141 1,184 1,054 1,206 1,206 1,179 1,144 1,123 1,065 1,007 1,021 1,073 1,198 1,215 1,205 1,182 USD za EUR Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2021 8 9 10 2022 11 12 1 2 3 4 5 39 2023 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 2,1 2,4 3,0 4,6 4,9 5,8 6,9 5,4 6,9 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0 9,9 10,0 10,3 10,0 9,3 10,5 9,4 -1,4 -0,4 0,3 1,1 3,9 4,6 6,3 6,9 9,2 10,8 12,5 13,2 13,8 14,4 17,2 19,0 18,6 19,3 18,3 19,0 15,8 4,2 4,0 0,7 2,2 2,4 2,4 3,0 3,1 4,6 5,1 5,3 5,9 6,5 6,8 7,0 5,5 6,0 9,1 9,1 9,4 7,4 1,8 -0,7 -1,2 5,3 5,9 2,1 5,6 5,5 1,4 2,6 2,0 1,8 2,6 4,2 2,7 1,9 2,3 3,9 1,8 5,6 8,3 3,2 4,4 6,7 8,3 8,6 10,7 13,2 1,3 6,2 10,4 23,9 24,6 25,3 16,2 15,6 14,9 13,3 11,1 7,9 19,9 13,7 3,2 2,3 3,4 5,0 5,7 7,6 8,0 8,5 9,2 10,5 12,3 12,0 11,6 13,0 12,5 12,0 12,9 12,3 12,2 10,8 10,2 2,9 2,7 3,0 -0,6 -0,5 4,1 4,1 4,4 3,2 2,7 3,2 3,4 3,8 4,0 3,7 6,3 7,2 4,8 5,4 9,8 10,1 9,2 9,6 11,7 14,7 12,5 12,5 12,5 14,1 15,1 16,7 17,2 19,7 16,5 14,5 10,4 10,5 9,3 6,0 6,0 3,1 2,9 -0,4 -1,3 -3,5 -3,5 -3,6 -4,4 -3,6 -4,6 -2,7 -5,9 -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 -2,2 -1,4 1,2 2,4 2,1 3,3 3,7 -2,3 -1,6 -0,9 1,2 3,4 4,1 5,4 2,4 6,2 5,9 5,7 4,8 5,2 5,9 6,6 6,2 6,9 10,1 9,6 6,1 7,5 1,0 1,2 0,7 0,7 0,5 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,8 1,3 1,3 1,4 1,4 2,0 2,9 4,0 3,7 5,2 5,2 6,2 6,1 6,8 7,1 7,3 7,9 9,6 9,5 8,8 9,0 9,6 9,9 9,8 10,8 12,1 11,3 10,2 9,6 -0,1 0,0 0,3 0,7 -2,1 0,7 1,1 0,8 2,3 2,4 3,1 3,6 4,1 4,7 5,5 5,8 8,9 6,7 7,0 7,5 7,3 2,1 2,7 3,5 4,9 5,1 6,0 7,0 6,0 7,4 8,7 10,8 11,7 11,5 10,6 10,3 10,8 10,8 9,9 9,4 10,4 9,2 1,6 1,5 1,5 2,9 3,1 3,8 4,7 4,5 5,4 5,5 6,0 6,1 6,3 6,6 6,7 6,5 7,4 8,0 7,7 7,8 8,0 7,7 8,6 9,2 9,9 10,6 12,3 16,5 17,9 20,4 22,5 22,2 21,1 21,0 21,3 20,6 19,7 19,3 18,2 14,9 13,4 8,2 9,0 9,5 10,1 10,6 12,8 18,4 20,3 23,4 25,7 25,4 24,6 25,3 25,7 25,1 23,2 23,3 22,1 18,6 16,9 7,1 8,2 8,8 9,7 10,6 11,7 14,5 15,4 17,3 19,3 18,9 17,5 16,7 16,8 16,0 16,2 15,3 14,3 11,2 9,8 7,2 8,3 9,5 10,4 11,6 12,5 16,1 16,7 18,8 21,6 21,2 20,1 19,3 18,4 16,7 16,6 15,4 14,4 10,9 10,0 7,0 8,1 7,5 8,1 8,5 10,0 11,4 12,9 14,5 14,7 14,5 12,5 11,7 13,7 14,6 15,4 15,1 14,0 11,5 8,7 14,1 17,8 22,5 25,0 25,9 26,4 26,7 29,3 29,2 30,2 29,2 26,6 25,6 22,6 17,7 14,3 11,9 8,1 7,5 3,6 -0,7 -0,8 -0,9 -0,9 -1 -1,5 -1,2 -1,4 -1,7 -1,4 -1,0 -1,5 -1,5 -1,3 -0,7 -0,1 0,3 0,4 0,3 0,5 1,2 -1,6 -1,3 -1,4 -0,7 -1,1 -0,7 0,0 -2,3 -1,7 -0,8 1,0 1,0 0,5 -0,8 -0,9 0,3 1,2 0,7 0,3 2,9 2,4 1,177 1,177 1,160 1,141 1,130 1,131 1,134 1,102 1,082 1,058 1,057 1,018 1,013 0,990 0,983 1,020 1,059 1,077 1,072 1,071 1,097 40 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2020 2021 2022 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 2021 3 4 5 6 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 3.552 1.985 -247 944 384 560 98 -254 -95 180 -79 778 360 336 138 -90 Blago 2.333 882 -2.309 641 339 63 -160 -548 -617 -397 -747 241 219 184 51 104 Izvoz 29.622 35.255 42.611 8.268 8.815 8.473 9.699 10.019 11.045 10.841 10.707 10.908 3.192 2.901 2.884 3.030 Uvoz 27.289 34.373 44.920 7.627 8.476 8.410 9.860 10.567 11.661 11.238 11.454 10.667 2.974 2.717 2.833 2.926 Storitve 2.057 2.455 3.577 463 570 733 688 593 902 1.111 972 789 188 176 149 246 Izvoz 6.956 8.447 11.042 1.594 1.896 2.505 2.452 2.127 2.748 3.290 2.877 2.458 626 603 573 719 Uvoz 4.899 5.992 7.465 1.131 1.325 1.772 1.764 1.534 1.846 2.179 1.904 1.669 438 427 425 474 -386 -863 -991 17 -428 -149 -303 -163 -236 -402 -190 -148 -30 -1 -52 -376 Primarni dohodki Prejemki 1.653 1.960 1.936 475 513 428 544 494 487 393 563 554 136 164 178 171 Izdatki 2.039 2.823 2.927 458 941 577 847 657 723 795 752 703 167 165 230 546 -452 -489 -524 -177 -97 -88 -127 -135 -144 -131 -114 -104 -16 -23 -10 -65 994 1.124 1.228 241 325 272 287 283 314 309 322 307 92 101 118 106 171 Sekundarni dohodki Prejemki 1.447 1.614 1.752 418 422 360 414 418 457 441 437 411 108 124 128 Kapitalski račun Izdatki -258 54 -259 91 -67 45 -14 -41 -50 -13 -155 -52 107 5 -40 -32 Finančni račun 2.984 2.254 -1.104 1.131 371 179 572 -501 -238 148 -512 256 65 449 109 -187 Neposredne naložbe 262 -398 -1.221 -18 -735 -171 526 -364 -276 -311 -270 -308 56 -269 -68 -399 Imetja 708 1.397 421 342 155 349 551 280 318 161 -337 237 164 175 208 -228 Obveznosti 446 1.795 1.642 360 890 520 25 644 593 472 -68 545 108 443 276 171 -1.826 3.203 -9 -170 1.630 39 1.704 -1.298 644 -292 937 -624 479 920 621 90 53 30 -28 2 10 -21 59 21 9 -2 5 3 2 Ostale naložbe 4.329 -1.406 -15 1.305 669 -1.231 1.141 -473 -219 -434 111 Imetja 367 Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi 39 -63 -45 -542 -374 -1.795 1.146 -599 537 -1.049 4.832 2.932 3.333 3.192 253 Ostali lastniški kapital 4 10 18 0 2 Gotovina in vloge 4.757 1.422 2.277 2.345 342 351 323 1 22 -225 -47 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital Gotovina in vloge Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale obveznosti Posebne pravice črpanja (SDR) Rezervna imetja Neto napake in izpustitve 1.733 928 1.364 -692 2.763 28 -23 -91 8 10 2 0 5 -1 0 1 0 1 11 358 -1.292 905 430 1.423 -481 2.150 -186 -38 -96 145 155 -8 -21 226 -27 186 33 131 35 103 -45 -63 100 -5 5 1 12 3 0 8 -13 0 0 2 0 0 0 875 912 666 205 100 -96 919 367 9 -383 666 213 45 91 69 254 -191 21 42 88 102 -74 -64 -88 35 -88 -105 13 -23 52 502 4.339 3.347 1.887 795 911 746 587 1.527 695 539 1.622 501 195 343 256 4 -38 3 2 -42 1 1 -1 -1 1 4 11 0 0 0 -42 800 2.359 1.681 788 909 371 290 526 237 543 375 369 294 369 285 255 -410 -17 827 758 -371 -401 -1 -441 780 276 211 1.078 -34 -166 -106 -99 55 21 9 30 27 8 -44 22 -34 22 0 0 10 9 9 9 -137 1.123 835 202 268 63 590 438 434 -98 61 137 203 3 154 111 190 215 -8 107 4 194 -90 43 111 -49 -112 27 27 -19 0 23 0 675 0 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 166 824 168 13 7 707 97 77 37 24 31 37 5 12 -13 9 -310 214 -598 96 55 -425 488 -207 -93 -20 -278 -469 -402 108 11 -65 0 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.817 917 999 978 1.172 1.088 1.244 1.180 1.304 n.p. 359 329 334 336 Blaga za vmesno porabo 15.446 19.633 25.763 3.552 4.067 4.544 4.848 4.841 5.400 6.030 6.642 6.747 6.344 n.p. 1.717 1.600 1.585 1.662 Blaga za široko porabo 13.928 15.744 22.197 1.347 3.987 3.987 3.856 3.913 4.195 6.243 6.261 5.498 n.p. 1.454 1.337 1.303 5.826 1.073 1.221 1.172 1.419 1.377 1.456 1.442 1.551 n.p. 421 392 413 416 Blaga za vmesno porabo 16.434 24.076 34.352 4.732 5.702 6.303 7.338 7.896 9.065 8.942 8.449 n.p. 1.874 1.748 1.971 1.983 Blaga za široko porabo 11.670 12.588 16.566 2.905 3.209 3.020 3.454 3.726 4.388 4.175 4.277 n.p. 1.098 1.153 1.029 1.028 Uvoz investicijskega blaga 4.008 4.885 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2021 7 2022 8 9 10 11 12 1 2 3 131 177 252 199 86 -49 26 58 107 -208 32 -251 2.875 2.505 3.093 3.253 3.358 2.789 2.554 185 259 3.067 3.195 289 252 813 831 861 628 572 -114 4 5 6 120 -229 -145 -55 -32 -7 -7 -278 -263 -228 -263 -125 3.089 3.053 3.158 3.808 3.438 3.725 3.326 3.339 3.060 3.436 4.072 3.666 228 209 168 184 241 292 790 780 882 627 682 818 572 537 553 674 459 498 -14 -20 -70 -95 -138 3 133 163 131 138 177 229 248 178 151 208 272 -25 -20 -43 -42 -57 92 97 83 96 117 117 126 19 10 16 -349 303 41 2023 7 8 9 10 11 12 1 2 -107 -84 371 -8 17 -221 -259 82 -259 -190 3.882 3.572 3.291 3.978 3.651 3.762 3.988 4.007 3.793 3.550 3.896 3.909 287 322 311 346 454 358 878 878 992 1.066 1.067 1.157 577 585 592 669 755 721 -82 -84 -74 -26 -136 -126 225 131 138 144 195 148 368 222 213 222 218 221 -28 -44 -52 -38 -45 -30 80 110 97 91 95 99 138 138 138 141 143 133 33 10 -57 -11 32 -62 225 618 50 -96 278 -326 -453 3 -88 175 225 -298 -24 85 180 3.294 3.360 3.545 4.003 3.952 3.592 3.383 3.460 3.823 283 331 246 248 295 949 884 1.043 760 772 926 703 592 601 712 514 525 631 -127 -149 -77 -35 -78 -13 -58 -77 126 122 145 161 204 197 206 164 185 284 252 248 295 238 239 275 218 223 262 -69 -71 -45 -16 -30 -41 -43 -35 -49 -20 100 115 100 88 122 97 94 131 90 102 115 144 130 183 171 132 138 128 135 174 125 150 135 4 -19 -36 -15 31 -29 -14 30 -171 -61 -3 11 -203 220 -255 192 -249 205 -109 120 -523 351 26 -120 -161 377 -80 -3 -88 525 142 -141 -88 -128 -148 -31 -220 -25 -5 -257 -49 41 -152 -159 37 -184 27 76 246 602 147 -198 97 178 5 180 63 74 257 -184 88 77 -35 -379 126 112 -1 107 79 334 77 5 -57 185 306 153 211 283 100 262 74 136 35 117 -220 89 296 160 -667 543 162 876 97 68 431 256 85 304 -251 199 -240 447 53 437 -1.266 365 278 -5 -8 -8 12 13 14 -14 -17 -31 -17 -17 -11 13 24 22 -2 14 9 8 -1 3 397 -933 162 -803 -225 -766 2.114 -256 -712 -416 345 -528 438 -219 450 -608 198 -820 1.538 -195 -203 403 -132 265 -341 48 -757 1.811 -69 -9 218 212 499 -178 372 1.169 -137 -29 -526 1.231 1.319 213 0 0 0 0 0 8 10 0 0 1 0 1 0 0 0 0 3 3 0 -1 1 381 -51 27 -694 -121 -477 1.642 -184 -553 -171 133 468 -270 598 1.095 -370 -81 -30 1.227 986 -62 -39 -23 41 59 67 100 -87 -6 66 98 47 42 -42 48 27 9 60 62 -2 62 -25 4 4 4 1 1 1 0 0 0 3 3 3 -4 -4 -4 0 0 0 0 0 0 348 732 -1.797 -7 -81 187 273 88 -457 326 204 390 296 26 45 94 -246 160 147 49 -578 82 236 64 19 5 20 14 68 -80 -83 89 -8 3 -60 45 -24 -108 78 -59 17 -75 37 -50 7 801 103 463 274 9 -303 187 703 634 -134 1.027 -616 591 719 471 -226 294 -307 1.514 416 0 0 0 2 1 -2 0 -1 1 0 0 -1 0 0 0 0 1 3 9 0 2 93 7 271 180 149 -39 107 91 328 30 -38 244 59 263 221 46 385 -56 48 180 142 -9 84 -477 -10 82 -73 -113 -291 -36 331 -25 474 -412 392 296 50 -299 461 -35 1.131 -18 3 3 3 -15 -15 -15 7 7 7 -11 -11 -11 7 7 7 0 0 0 0 0 0 -137 -54 254 343 0 246 -269 371 335 212 -107 329 -247 -45 194 371 -255 -55 -325 219 243 57 86 52 -38 56 -109 -35 10 68 72 47 -8 -23 -26 0 4 -58 -58 -3 -17 48 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 704 -3 8 24 65 64 6 6 4 27 5 -3 4 22 13 8 10 34 41 -38 -499 116 -42 386 -67 169 169 -130 -246 -152 271 -212 314 -196 -138 -87 73 -264 236 -196 -509 331 285 363 359 397 416 315 348 425 372 411 462 385 347 448 411 431 462 347 395 n.p. 1.671 1.413 1.758 1.836 1.916 1.648 1.844 1.886 2.300 2.071 2.235 2.336 2.224 2.064 2.459 2.206 2.285 1.852 2.073 2.160 n.p. 1.446 1.061 1.349 1.375 1.388 1.150 1.313 1.318 1.565 1.677 2.078 2.488 2.064 1.813 2.383 1.722 2.087 1.689 2.170 2.007 n.p. 372 386 414 434 484 502 381 506 491 418 497 541 482 457 503 468 525 558 402 447 n.p. 2.151 1.855 2.297 2.424 2.314 2.601 2.511 2.336 3.050 2.798 3.431 2.836 2.831 2.894 3.217 2.999 2.987 2.464 2.954 2.641 n.p. 944 1.021 1.055 1.153 1.170 1.130 961 1.348 1.417 1.509 1.369 1.511 1.418 1.427 1.329 1.455 1.352 1.469 1.502 1.179 n.p. 42 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2020 2021 2020 2022 11 2021 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 11.805 14.460 12.247 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 12.710 13.268 14.012 14.316 14.332 4.520 3.538 2.858 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 4.564 4.610 4.523 4.325 4.183 639 693 764 607 639 638 643 638 634 632 621 619 628 627 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.997 11.556 12.439 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 11.118 11.137 11.223 11.299 11.365 Nefinančne družbe (s.11) 9.363 9.828 10.988 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 9.554 9.497 9.560 9.481 9.511 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.640 1.602 1.903 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 1.617 1.706 1.700 1.710 1.726 Denarni sektor (S.121, 122) 7.969 10.607 9.764 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 8.669 10.009 9.796 10.069 10.135 30.341 34.136 35.279 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 31.260 32.655 32.593 32.875 33.010 345 284 256 343 345 337 330 324 316 310 310 307 314 298 4.361 3.302 3.096 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 4.499 4.531 4.438 4.240 4.146 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 34.567 38.152 38.980 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 35.566 35.770 37.094 37.159 37.331 37.242 Čez noč 25.218 29.146 31.836 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 26.586 26.857 27.352 27.599 27.860 28.010 Vezane vloge – kratkoročne 3.381 2.707 3.066 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 3.079 3.025 2.949 2.892 2.811 2.808 Vezane vloge – dolgoročne 5.348 5.849 3.751 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 5.272 5.266 6.240 6.158 6.141 5.931 Kratkoročne vloge na odpoklic 620 450 327 643 620 649 656 621 629 622 553 510 519 493 Vloge v tuji valuti skupaj 723 828 974 711 723 721 740 786 776 810 789 812 817 804 Čez noč 675 790 891 662 675 671 696 739 731 766 747 771 776 771 Vezane vloge – kratkoročne 25 27 76 26 25 28 24 26 25 26 25 25 26 19 Vezane vloge – dolgoročne 23 11 7 23 23 22 20 21 20 18 17 16 15 14 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Kratkoročne vloge na odpoklic OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,00 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,15 0,12 0,07 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 0,14 0,12 0,12 0,14 0,13 2,31 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 1,74 1,70 1,66 1,69 1,65 1,69 1,78 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 2,03 0,78 0,80 1,40 0,89 1,36 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,21 1,72 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,23 1,13 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,67 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3-mesečni -0,425 -0,549 0,342 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 -0,540 -0,543 -0,545 -0,548 -0,545 6-mesečni -0,364 -0,523 0,673 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 -0,513 -0,515 -0,516 -0,527 -0,522 3-mesečni -0,708 -0,760 - -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,747 -0,747 -0,752 -0,756 -0,769 -0,756 6-mesečni -0,659 -0,715 - -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 -0,703 -0,709 -0,715 -0,723 -0,720 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR LIBOR za CHF Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2021 2022 43 2023 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 14.365 14.736 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 13.055 13.574 13.025 12.457 12.425 12.733 12.247 12.706 12.411 12.179 3.762 3.705 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 3.429 3.430 3.318 3.114 3.060 3.086 2.858 3.006 3.007 2.939 627 636 693 706 698 693 691 689 692 691 695 695 702 710 764 764 775 775 11.449 11.514 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 12.037 12.140 12.252 12.333 12.387 12.425 12.439 12.444 12.424 12.495 9.945 9.886 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 10.664 10.968 11.131 11.098 11.281 11.349 10.988 11.210 10.935 10.787 1.731 1.737 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 1.772 1.820 1.828 1.852 1.883 1.865 1.903 1.909 1.165 1.181 9.858 9.931 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 8.687 8.844 8.832 9.227 8.834 9.124 9.764 9.548 10.045 10.589 33.252 33.347 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 33.413 33.958 34.239 34.682 34.599 34.982 35.279 35.284 34.835 35.324 295 293 284 281 273 303 320 298 295 310 302 292 265 262 256 251 252 243 3.727 3.667 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 3.463 3.511 3.401 3.226 3.193 3.229 3.096 3.261 3.179 3.116 37.128 37.224 38.152 37.999 38.015 37.946 38.013 38.338 37.574 37.805 38.130 38.293 38.537 38.573 38.980 38.815 38.497 38.322 27.989 28.272 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 30.138 30.374 30.790 30.951 30.845 31.170 31.836 31.650 31.196 31.107 2.761 2.687 2.707 2.619 2.596 2.674 2.622 2.666 2.639 2.719 2.693 2.790 3.057 2.848 3.066 3.120 3.241 3.268 5.831 5.746 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 4.515 4.441 4.366 4.263 4.332 4.228 3.751 3.699 3.693 3.620 547 519 450 477 468 411 340 332 282 271 281 289 303 327 327 346 367 327 835 839 828 834 851 965 1.007 1.036 1.093 1.103 1.133 1.161 1.066 1.033 974 931 946 931 803 803 790 799 817 847 883 894 953 964 1.005 1.041 957 927 891 851 860 849 19 24 27 24 24 109 115 134 132 131 120 113 102 99 76 74 80 76 13 12 11 11 10 9 9 8 8 8 8 7 7 7 7 6 6 6 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 0,02 0,03 0,02 0,09 0,09 0,09 0,12 0,15 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,03 0,03 0,04 0,11 0,14 0,16 0,18 0,24 0,36 0,58 1,63 1,67 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 2,02 2,22 2,52 2,64 2,96 3,36 3,55 3,66 3,79 3,83 0,95 0,10 1,08 1,46 0,79 0,97 0,92 1,48 2,1 1,02 2,74 3,03 .. 3,87 1,26 .. .. 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 0,50 1,25 1,25 2,00 2,50 2,50 3,00 3,50 -0,550 -0,567 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 -0,239 0,037 0,395 1,011 1,428 1,825 2,066 2,345 2,640 2,911 -0,527 -0,534 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 0,162 0,467 0,837 1,596 1,997 2,321 2,567 2,858 3,135 3,267 -0,766 -0,779 -0,778 - - - - - - - - - - - - - - - -0,714 -0,721 -0,726 - - - - - - - - - - - - - - - 5,12 44 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2020 2021 2022 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 2021 5 6 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.528,6 21.382,6 23.311,4 4.803,9 5.574,1 5.151,3 5.853,2 5.613,9 6.079,7 5.648,8 5.969,0 5.757,3 1.880,1 1.799,2 1.647,4 Tekoči prihodki 17.578,7 20.124,0 21.966,7 4.525,9 5.334,6 4.874,2 5.389,3 5.138,5 5.824,1 5.398,2 5.605,9 5.401,5 1.799,2 1.733,0 1.571,4 16.460,4 18.785,7 20.557,0 4.241,4 4.902,8 4.565,8 5.075,6 4.813,0 5.455,3 5.029,7 5.259,1 5.123,1 1.550,9 1.612,3 1.470,3 Davčni prihodki Davki na dohodek in dobiček 3.261,8 3.981,3 4.517,4 832,8 1.149,5 1.100,5 414,8 378,9 141,7 Prispevki za socialno varnost 7.289,9 7.928,1 8.503,7 1.915,2 1.998,0 1.964,1 2.050,9 2.048,8 2.090,9 2.098,3 2.265,6 2.224,5 665,6 667,5 661,3 941,8 1.205,5 785,5 1.048,5 1.049,7 1.485,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,6 23,9 26,7 5,0 5,9 6,0 7,0 6,0 6,7 6,5 7,4 6,2 1,9 2,1 2,3 Davki na premoženje 287,3 316,9 336,5 33,5 84,8 102,2 96,3 32,4 82,1 128,6 93,5 38,9 27,3 38,1 35,7 5.493,3 6.359,2 6.883,8 1.268,6 1.566,9 1.692,2 1.831,5 1.574,1 1.744,1 1.866,6 1.699,0 1.677,7 447,4 497,0 643,4 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije Drugi davki Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 102,4 177,4 289,2 28,1 34,6 36,7 78,0 67,2 56,9 85,6 79,5 51,4 10,5 12,5 11,4 4,1 -1,1 -0,3 49,2 7,2 -20,9 -36,6 34,7 -10,8 11,3 -35,5 23,9 -16,5 16,2 -25,5 1.118,2 1.338,4 1.409,7 284,5 431,7 308,4 313,7 325,6 368,8 368,5 346,8 278,4 248,3 120,8 101,1 146,9 228,3 268,1 36,4 54,9 56,0 81,1 64,1 66,3 64,3 73,5 59,0 15,3 23,2 23,4 Prejete donacije 17,5 21,9 57,2 6,7 2,0 10,3 2,9 12,2 29,6 12,3 3,1 13,8 0,4 1,0 0,4 Transferni prihodki 54,8 57,3 57,7 1,7 2,1 51,4 2,0 0,4 22,0 30,2 5,2 24,8 0,2 1,9 31,1 730,7 951,2 961,8 233,3 180,5 159,5 377,9 398,8 137,8 143,8 281,4 258,2 65,0 40,0 21,1 22.070,6 24.299,8 24.886,3 6.102,6 5.932,1 5.580,0 6.685,1 5.929,4 5.967,0 5.825,7 7.164,3 6.031,1 1.969,8 2.189,5 1.901,1 Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 9.127,8 10.393,6 10.283,4 2.659,0 2.495,4 2.362,5 2.876,7 2.697,3 2.348,8 2.423,2 2.814,1 2.688,5 858,8 928,4 794,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4.965,3 5.765,3 5.481,1 1.484,0 1.623,4 1.330,1 1.327,7 1.309,4 1.411,8 1.316,9 1.443,1 1.434,2 554,4 645,4 448,8 Izdatki za blago in storitve 3.020,7 3.336,6 3.556,6 724,9 767,0 794,0 1.050,7 845,0 806,5 838,8 1.066,3 795,4 282,3 254,3 267,0 Plačila obresti 778,0 732,2 661,5 386,9 45,5 204,6 95,2 336,1 16,4 212,6 96,4 370,2 3,9 5,3 63,1 Sredstva, izločena v rezerve 363,8 559,5 584,2 63,1 59,5 33,9 403,1 206,7 114,2 55,0 208,3 88,6 18,2 23,4 15,7 958,0 1.111,8 929,2 Tekoči transferi 10.867,7 11.318,7 11.261,4 3.018,3 2.984,0 2.605,1 2.711,3 2.780,8 2.952,4 2.602,7 2.925,5 2.865,2 Subvencije 1.449,3 287,8 116,0 101,6 43,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 8.250,8 9.167,7 9.294,5 2.494,4 2.374,0 2.158,6 2.140,7 2.293,2 2.448,1 2.223,4 2.329,8 2.317,5 731,5 908,5 779,9 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 1.083,2 1.131,0 1.118,0 Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 867,3 690,2 296,4 302,3 111,5 157,1 188,0 195,7 94,8 211,7 197,6 276,6 298,3 358,4 257,7 255,7 263,8 340,9 231,5 105,1 94,3 95,9 158,7 29,9 31,0 36,7 55,1 41,9 52,9 20,7 43,1 28,4 5,4 7,4 10,2 1.230,6 1.544,7 2.053,5 194,3 278,0 402,4 670,0 225,8 432,6 487,5 907,5 268,8 91,3 100,6 128,9 84,4 152,7 Investicijski transferi 318,5 413,9 558,5 33,4 55,7 86,2 238,6 43,2 60,5 132,2 322,5 42,0 14,5 17,1 19,4 Plačila sredstev v proračun EU 526,0 628,9 729,5 197,5 119,1 123,8 188,5 182,2 172,7 180,0 194,6 166,6 47,2 31,4 29,1 JAVNOFINANČNI -3.542,1 -2.917,2 -1.574,9 -1.298,6 PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -358,0 -428,7 -831,9 -315,5 112,8 -176,9 -1.195,2 -273,7 -89,7 -390,3 -253,7 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 2021 8 9 10 2022 11 12 1 2 3 4 5 6 45 2023 7 8 9 10 11 12 1 2 3 1.725,0 1.779,0 1.868,0 1.891,9 2.093,4 2.035,8 1.782,6 1.795,5 2.043,9 2.011,2 2.024,7 1.807,8 1.898,1 1.942,9 1.902,3 1.956,8 2.110,0 1.982,5 1.817,0 1.957,9 1.669,8 1.633,1 1.803,4 1.697,6 1.888,3 1.822,8 1.686,0 1.629,8 1.949,4 1.894,0 1.980,7 1.750,1 1.806,2 1.841,9 1.799,5 1.868,9 1.937,4 1.882,0 1.720,8 1.798,6 1.570,2 1.525,3 1.699,0 1.615,6 1.761,0 1.737,9 1.518,8 1.556,2 1.850,3 1.791,4 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 1.720,2 1.730,5 1.808,4 1.788,9 1.635,0 1.699,2 334,6 309,2 331,7 327,6 389,2 332,6 348,2 368,9 406,6 578,7 500,0 132,7 371,6 328,5 347,1 381,2 421,2 353,7 360,3 386,5 658,9 643,9 639,5 651,3 760,1 680,4 677,2 691,2 704,3 698,5 688,2 700,6 697,7 700,0 693,7 730,2 841,7 720,8 754,3 749,4 1,8 1,9 2,1 2,2 2,7 2,2 1,9 1,9 2,2 2,1 2,4 2,4 1,9 2,1 2,2 2,3 2,9 2,0 2,1 2,1 34,1 32,4 43,5 33,2 19,7 12,4 8,5 11,5 20,5 23,2 38,5 48,9 41,6 38,1 45,1 33,8 14,6 11,2 8,4 19,3 517,1 531,7 661,1 576,3 594,1 623,0 483,3 467,7 638,3 531,2 574,6 681,5 594,3 590,8 613,1 565,5 520,4 631,8 502,6 543,2 10,1 15,2 29,1 15,5 33,3 27,0 14,0 26,2 27,0 15,0 14,9 39,1 18,2 28,3 30,7 21,2 27,6 17,9 19,6 13,9 13,5 -8,9 -8,0 9,6 -38,2 60,3 -14,4 -11,3 51,5 -57,2 -5,1 28,2 -37,1 20,1 -11,8 -3,7 -20,0 51,6 -12,3 -15,3 99,6 107,7 104,4 82,0 127,3 84,8 167,1 73,6 99,2 102,6 167,0 116,6 118,0 133,9 79,4 138,4 129,0 93,1 85,8 99,5 13,4 19,2 27,5 26,8 26,8 18,5 23,6 21,9 23,0 22,0 21,2 22,5 22,5 19,2 26,7 24,6 22,2 15,0 20,1 23,8 0,4 9,5 0,4 2,0 0,6 0,9 11,1 0,2 0,4 29,0 0,1 0,2 0,2 11,8 0,2 0,5 2,5 0,9 12,2 0,6 20,0 0,3 0,7 0,4 0,9 0,1 0,1 0,2 0,5 20,0 1,5 0,0 30,0 0,2 0,8 1,8 2,5 1,1 0,3 23,4 21,4 116,9 36,0 165,1 176,8 193,5 61,8 143,4 70,6 46,1 21,1 34,9 39,2 69,7 75,1 61,0 145,3 83,4 63,4 111,4 1.885,3 1.793,6 1.736,7 2.139,4 2.809,0 1.906,6 1.793,1 2.229,6 1.873,8 1.923,8 2.169,4 1.952,5 1.938,5 1.934,7 1.909,1 2.319,2 2.936,0 1.813,6 1.865,9 2.351,5 832,5 735,5 662,4 943,8 1.270,5 809,9 746,2 1.141,2 711,7 756,2 881,0 820,1 814,1 789,1 802,2 904,0 1.107,9 779,2 788,1 1.121,2 487,7 393,6 402,7 474,0 451,0 429,9 433,1 446,3 420,9 438,5 552,4 452,8 443,3 420,8 434,7 488,5 519,9 478,6 474,7 480,9 267,5 259,5 233,5 285,7 531,5 227,4 263,0 354,7 244,3 273,3 288,9 284,3 288,1 266,4 279,1 312,7 474,4 233,9 259,5 302,1 68,4 73,1 15,8 66,3 13,2 17,8 23,6 294,8 8,4 3,4 4,6 56,2 65,1 91,3 17,5 65,9 13,0 47,8 22,5 299,9 8,9 9,3 10,4 117,8 274,9 134,8 26,5 45,4 38,2 40,9 35,1 26,7 17,6 10,7 70,9 36,8 100,6 19,0 31,5 38,2 836,7 839,3 829,5 906,8 975,0 965,8 878,3 936,7 975,2 910,4 1.066,9 895,9 846,9 859,9 849,6 1.007,2 1.068,7 917,6 46,9 21,3 12,3 64,7 80,1 115,9 29,7 42,4 69,9 107,7 18,2 34,8 17,7 42,2 28,9 55,0 127,9 100,8 35,4 151,6 672,7 706,1 720,4 701,7 718,6 772,9 749,9 770,5 767,2 743,5 937,3 773,9 731,1 718,4 727,7 820,5 781,6 738,9 771,3 807,4 100,9 101,5 88,0 120,9 149,5 68,0 85,6 104,1 124,9 39,8 90,9 79,5 92,3 92,0 86,2 105,8 148,9 70,2 90,2 71,0 16,1 10,4 8,7 19,5 26,9 9,1 13,1 19,7 13,2 19,3 20,4 7,7 5,7 7,3 6,9 25,9 10,3 7,7 6,7 14,0 138,1 135,4 159,1 175,4 335,5 52,1 77,2 96,5 105,6 177,7 149,2 147,8 176,0 163,7 164,7 275,4 467,4 57,3 92,8 118,7 32,7 34,1 32,5 49,0 157,1 12,1 16,8 14,3 23,6 16,6 20,3 35,1 30,3 66,9 38,0 67,6 216,9 10,3 14,4 17,3 45,3 49,4 53,2 64,4 70,9 66,6 74,7 40,9 57,7 62,9 52,0 53,5 71,2 55,3 54,5 65,0 75,1 49,2 67,1 50,4 -160,3 -14,6 131,2 -247,5 -715,6 129,2 -10,6 -434,1 170,1 87,4 -144,7 -144,7 -40,4 8,2 -6,8 -362,3 -826,1 168,9 -49,0 -393,6 903,6 1.044,0 46 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 3/2023 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CO2 − ogljikov dioksid, CJMMK – Center za raziskovanje javnega mnenja, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, EU-SILC – EU statistics on income and living conditions, FURS – Finančna uprava RS, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IFO – Inštitut za ekonomske raziskave Ifo, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – Mednarodni denarni sklad, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne finančne institucije, NOO – Načrt za okrevanje in odpornost, PCT – preboleli, cepljeni, testirani, PMI – Purchasing Managers' Index, REACT-EU – Recovery Assistance for Cohesion and the Territories of Europe, REER – real effective exchange rate, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, TTF – Title Transfer Facility, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, VFO – večletni finančni okvir, WEO – World Economic Outlook, ZPGOPEK – Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 3/2023, let. XXIX