194
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Zbornica poslancev je na pomoč po povodnjah poškodovanim krajem Češkega dovolila en milijon goldinarjev iz državne blagajniee, in zbornica gosposka je tudi temu pritrdila. Škode je morebiti blizo do 100 miljonov; deseti del češke dežele je vni-čene za veliko let! Gnjusno je bilo brati po ustavoverskih časnikih, ki so to za milost proglaševali, ker je le dolžnost državna. To tedaj ima strupenemu ustavo-verstvu milost biti, ako se deželi, ki vsem drugim deželam je s svojimi davki na pomoč, v toliki sili da en milijon! Proračun od leta 1868., na priliko, je kazal, da se je iz češke dežele nabralo^ 77 miljonov gld. davka, brez onih velicih zneskov, ki so se skupili iz prodanih deželnih kronnih posestev; za vse stroške te dežele pa seje potrebovalo le 14miljonov gld., tedaj je 63 miljonov češkega denarja se obrnilo na korist drugim deželam. Po tej primeri plača češka dežela v 10 letih 630 miljonov več kakor za-se potrebuje. Ali je po takem milost, če jej zdaj 1 milijon povrne?! Federalistni stranki se je menda ta milijon preberašk zdel, zato so proti temu znesku glasovali. — Zbornica gosposka je volitev svojih 20 poslancev v ogersko-avstrijsko delegacijo že dovršila; izbrala si je 19 trdih centralistov nemško-liberalne stranke, ^ eden (knez Jablonowski) pa je vsa političnem polji čisto neznana oseba. Zbornica poslancev ni še svojih 20 delegatov volila;  način volitev v zbornici  poslancev je sicer  tak,
da pride kakih 5—6 federalistov v delegacijo; al kaj premorejo ti proti centralistični večini iz zbornice poslancev in zbornice gosposke? Nič! Vrh tega pa je sedelo v delegaciji dozdaj 40Magyarov, ki so kot en mož stali za svojo reč in po takem lahko podrli vse, kar ni bilo po njihovi volji; vsaj ni bilo težko, kakega ustavoverca na svojo stran potegniti. Kakošen obraz bo letos po novih volitvah na Hrvaškem in Ogerskem ogerska delegacija imela, to se zdaj še ne ve. — Prenaredba volilne postave, Gališka resolucija in Predelska železnica še zmirom mirno niso ne tič ne miš; brž ko ne bode ta trojica zaspala v volji Auerspergovi; kajti 20. dne t. m. ima državni zbor že končan biti. Pozneje se začno delegacije, oktobra meseca pa deželni zbori.
Hrvaško. — Ogerskega ministerstva predsednik Lonyay je pretekli teden telegrafično na Dunaj v razgovor poklical predsednika razpuščenega deželnega zbora g. Mazuraniča in pa nekdanjega sekcijskega načelnika g. Pričo. Kaj je predmet tega razgovora bil, ni znano. Da bi ministerstvo spet kar brž razpustilo zbor, ni verjetno; da ga skliče za toliko, da se ustanovi, potem preseka dalje obravnave njegove, to pa je lahko mogoče, ker menaa hoče čakati na to, kako se bodo izvršile volitve na Ogerskem, ki bodo neki sila viharne, Deakovcem malo ugodne. Ogerske volitve se začn6 že ta teden. — 14. dne t. m. se začn6 volitve v Rabi in Presburgu; 24. dne t. m. je volitev vPeštu; tu so Deakovci postavili Deak-a za svojega poslanca, nasprotna stranka pa Szemere-a namesti Košut-ar kterega si je izprva mislila izbrati.
Cesko. Iz Prage. — 10. dne t. m. ponoči spet se je utrgal oblak in novo povodenj napravil. Veselo je vendar videti, kako iz vseh dežel dohajajo darovi nesrečnikom. Ker so zadeti nemški in slovanski kraji, zato si prizadevajo Nemci in Slovani tolažiti nadloge ondašnjih prebivalcev. V Pragi se je ustanovil centralni podporni odbor, kteremu predsednik je knez Jurij Lobkovic.
Laško. — Čudno je letošnje leto; kamor se ozremo, povsod povodnje. V Ferari se je utrgal oblak; reka Pad (Po) je potopila krog in krog zemljo tako, da okoli 20.000 ljudem je vzela stanovanja.
Nemčija. — Zakletve zoper Jezuite in pa čedalje ožja zveza z italijansko vlado, to je dandanes Bis-m ar kova glavna politika: oboje v zadnjem cilju meri na Avstrijo. In velikonemci avstrijski pritrkvajo tej politiki!
Rusija. — Kolera se čedalje bolj razširja v Po-doliji.  Naj bi le spet ne prekoračila meje avstrijske!