_    4    —
Dopisi.
Stražmojster Zentrich. Kakor posnamemo iz Vašega cen j. lista je suspendiran Zentrich iz službe. Bil je za to že skrajni čas. V prejšnji eri .je ta človek bil jeden najza-grizenejših sovražnikov vsakega Slovenca, najhujši eksekutor naklepov Orniga in njegove klike proti vsemu, kar je kazalo našo narodnost. V dosego tega je izrabljal svojo uradno pozicijo, kjer ni bilo drugače mogoče. Opozarjam g. vladnega komisarja le na moj kazenski akt iz lota 1910 in tam ponujene dokuze, katerih sodiščo takrat seveda ni pripustilo, na kot policist izvršeni očitni napad na dr. Ferdo Lašič-a, sedaj odvetnika in župana v Ormožu, na njegovo postopanje s slovenskimi fanti iz okolice i. t. d. Bila bi sramota, če bi takemu človeku še nazadnje plačevala penzijo Jugoslavija.
Dr. Franjo Šalamun.
Šolstvo v Ptuju. Popravek. V uvodnem članku zadnje številke je nastala pomota, ker je stavec izpustil eno vrsto rokopisa. Slovenska ljudska šola je mešana petrazrednica s paralelko v I, razredu in ima 232 otrok. Nemška ljudska šola ima 174 otrok v 5 razredih s 4 učitelji.
Državna gimnazija v Ptuju. Sprejemni izpit za I. razred se vrši v soboto, 5. julija od 10. do 12. uro pismeno, popoldne po potrebi ustno. Zahteva se : iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole ; iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, početni nauki iz oblikoslovja, poznavanje pravopisnih pravil, analiza prosto razširjenega stavka ;iz računstva izvež-banost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Izpita iz krščanskega nauka se lahko oprosti, kdor ima v izpričevani „dobro" ali „prav dobro". Nemščina se ne zahteva. Prijave pismeno prej ali osebno v ravnateljski pisarni v soboto 5. julija od 8. do 10. ure. Predloži se naj krstni (rojstni) list in izpričevalo z redi iz veronauka, slovenščine in računstva. Starost najmanj deset let, dovršenih vsaj do konca leta  1919.
Shod za gimnazijo v Ptuju dne 7. t. m. je j bil zelo   dobro   obiskan od interesiranih sta-rišev in dijakov.    V temeljitem razgovoru so j se   ovrgli kot malenkostni   in   ozkosrčni   vsi razlogi, ki bi mogli vlado dovesti   do   skrčenja ptujske gimnazije na nekaj nižjih razredov. Sklenilo seje, da prizadeti okraji in ptujska občina pošljejo odposlanstvo v Ljubljano,   ki j naj g -u. poverjeniku za uk in bogočastje iz- j roči   spomenico,   pojasni   nujno   potrebo   ne- : skrčene gimnazije v Ptuju in  poda tudi nasvete, kako bi se premagala  najtežja   ovira, t. j. pomanjkanje slovenskih protesorjev.
Mestni kino. V kratkem se otvori v mest« nem gledališču v Ptuju stalen kino, ki bo predstavljal ob delavnikih ob 20. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 15. in 20. uri. Kakor čujemo, ima podjetje na razpolago prvovrstne filme in bo nudilo občinstvu mnogovrstno zabavo.
Promenadni koncerti v Ptuju. Ptujska mestna godba je priredila preteklo sredo zvečer prvi letošnji promenadni koncert v mestnem parku. Dasiravno prireditev večini občinstva ni bila znana in je bil tudi čas nepriličen, se je vendar udeležilo koncerta zelo mnogoštevilno občinstvo iz vseh krajev ptujskega prebivalstva in z zadovoljstvom sledilo izvajanjem godbe, ki je pod vodstvom dirigenta g. Schmida dobro rešila svojo nalogo. Promenadni koncerti se bodo vršili v prihodnje po možnosti vsako sredo ob 8. uri in vsako nedeljo ob 11. uri. Točna obvestila o koncertih se bodo pravočasno in redno objavljala na izvesni tabli pred mestnim uradom.
Osebna vest. G. prof. dr. Franc Kotnik je bil 9. t. m. od višjega šolskega sveta tele-grafično pozvan, da prevzame začasno ravnateljstvo na gimnaziji v Celovcu. Neradi bomo pogrešali odličnega tovariša, šolnika in narodnega delavca ; veudar mu veseli časti-tarno, da mu je dano v svoji ožji domovini stopiti na Čelo zavodu, ki nam bo čez nekaj let dal gotovo kopo izvrstnih mladih moči na polju javnega dela.
Štajerska hranilnica, ki ima svoj sedež v Gradcu, je podpisala 500.000 našega državnega posojila.
Sv. Bolfenk pri Središču. Tukaj ae je ustanovila družba, da začne sistematično in racijonelno pridobivati sol. Stara stvar je namreč, da izvira iz Stare gore na Vitanju voda, ki ima toliko raztopljene suli v sebi, da dobiš polovico kupice soli, če zagrabiš s kupo to vodo in jo pustiš izhlapeti. Deloma s to vodo zamešjen kruh no rabi druge soli. Posebno dobro pa pozna to vodo živina, ki si je ne da ubraniti. To so gotovi znaki, da je v gori sol, samo, da se prej nikdo ni brigal za to. S tem se odpira lep vir dohodkov domačemu prebivalstvu in naši mladi Jugoslaviji. Ne daleč odtod imamo dva pre-mogokopa, v bližini na drugo stran petrolejski vrelci v Medjimurju, kjer se tudi že pridno dela in treba je le še železniške zveze, da labko spravimo to bogastvo naše zemlje v svet. In potem Še se najdejo hujskači in godrnjači čez našo Jugoslavijo. Proč ž njimi, črez mejo. Takih nedvignjenih naravnih zakladov še imamo polno v naši državi, ki še le prido k veljavi. V tem kraju pa nas ti zakladi kar kličejo na delo.
Slovonec, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava.
Iz  Obreza.   Kakor   povsod,   so   tudi naše občinske ceste radi vojske danes v tako   slabem stanu, da je treba temeljite poprave.   S Š takozvanim „nadelavanjem potov"   se ne bo j in ne more odpomoči;   mostovi so za nič in j cesta se ne popravi   s peščico zemlje,   ki   se dobi s čiščenjem grabic. Odvodne grabe treba redno izkopati, na ceste pa pošteno sodra. To uvidevajo tudi občinski možje, ki tuhtajo, " kako bi pravično razdelili potrebna dela med občinarje. Najbolj pravično bo gotovo razdeliti to breme sorazmerno po velikosti posestva  in   razpoložljivih  delavskih   močeh   posameznih posestnikov,  ker, kdo   več   ima,   več } rabi.   Ker   se pa skozi vsa ta leta ni storilo '; ničesar in tudi ni   moglo   storiti,   mora   biti I zbrana že precejšna  vsota denarja   iz   tozadevnih,   ne ravno nizkih   doklad   v   zadnjih letih  visokega davka,  s katerim denarjem se lahko vsaj deloma plačajo ta dela.
Stojnci. Opozarjamo občinski urad v * Stojncih pri Ptuju, naj da narediti kažipot: na mestu, kjer se cepi cesta k Sv. Barbari : in na Zavrč. Potni kom-tujcem je mučno in I nerodno, ker ne vedo ne kod ne kam in to I vse radi premale pažnje občinske   oblasti.
Majšperg. Nobeden Majšperžan pač ni [ dvomil, da je v zadnji številki Vašega cenje-1 nega lista omenjeni bradač Oto Schvvarschnigg, | veleposestnik, tx'govec itd. tukaj. Samo s pre-1 mehko   krtačo   ste   ga   okrtačili!  Ni namreč i
res, da samo tajno hujska proti Jugoslaviji ;
ta  clovek  je  javno  v krfimi na skrajno ne-
srarnen naeln zmerjal naS castniSki zbor. Ko
ga je navzoca narodno cuteea oseba opozoriia,
da naj prekliCe, je grdo psovko celo ponovil.
— Kam  spada ? — Posebno   zrastel   mu  je
greben zacetkom maja, ko so nemSki boljSe-
viki vdrli v naS Korotan. Takrat si je v svoji
nemcurski butici ze sestavil nacrt, po katerem
bo    dal    vesiti    zavedne   MajSperzane..   Ni6
boljSa ni   njegova zena. Na vljudea pozdrav
od Slovenca ga na mesto odzdrava zmerja z
„windischer Hund". — In ta druzina ima Se
danes   trafiko, po&tno   nabiralnico   in   druge
koncesije! Pridno sekundira Schwarschniggu
Se iz cirkovSkih dopisov znana cvetka Pavla
Staraschina (ml.), ki ima podruznico in uradne
prodajalnico.    Nad   slovenskimi    dopisi   okr.
glav. se huduje CeS,  naj ji piSejo nemSki, ce
hoCejo,   da jib cita. Precej stara je ze in je
pozabila,   da   ni   obiskovala nemSke Sole. —
Oblasti,   spravite   nemCurje,   kamor spadajo,
koncesije pa v narodno roke.
Iz SrediSfca.   Pred dnevi smo opravili sv\ birmo, ki je privedla tudi ve6 naSih dornaci-nov iz daljave v naSo sredo. Mimogrede ome-njeno, tega lepega   sprejema nismo  smatrali namenjenega osebi sedanjega   Skofa,   kor po ob6nem mnenju „Jaz prezviseni" ne spadamo ze dolgo   v   Jugoslavijo.    Nas pa je   to vsaj zopet malo vzbudilo, ker nekako   zaspani so postali naSi zavedni   trzani   z   okolico   vred, med tern, ko drugod klije novo zivljenje. Tudi obljubljena igra je zaspala. Ni sicer .sedaj cas za veselice,   ali   kulturnega dela se tudi ne sme zanemarjati. Kje lezi krivda ? Zadnji Cas nas nekoliko razburja tozba Z. proti na-Semu odboru, kakor ste ze porocali, samo, da imamo vsi svojo lastno mnenje o Z., katerega nam tudi izid tozbe ne bode spremenil.
Na KoroSko ! NaSe vojaStvo je zasedlo del KoroSke in s tern izvrSilo najveftjo narodno dolznost. Narodno cutiti in zavedati se pa je pred vsemi drugimi stanovi dolzno slovensko ufiiteljstvo. Uciteljstvo, KoroSka to klice ! Javi se tedaj takoj visjemu Solskemu svetu; kajti kdor se precej javi, dobro sigurao lep-Se in udobnejSe mesto. Selitveni stroSki in obmejne doklade so dovoljene.
USHeljem s KwoSkega! Ueitelji in uftite-ljice, ki so morali zbezati s KoroSkega, ozi-roma niso mogli nastopati sluzbe radi na-pada nemsko-koroSkih cet, naj takoj odidejo na svoja sluzbena mesta. Tistib, katerib altiz-bena mesta so zasedena Se po Nemcib, ozi-roma so v nevtralnem pasu, naj javijo takoj telegraficno svoje naslove ViSjemu dezelne-mu Solskemu svetu. — Predsednik ViSjega Solskega sveta : Profesor Fric Vadnjal 1. r.
Ptujska gora. Protestui shod proti razko-sanju jugoslovanske zemlje. Preteklo nedeljo je dozivel ptujski okraj velieastno manifesta-cijo za naSe popolno ujedinjenje. Ptujski na-rod, ki tudi stoji na braniku proti dezelepo-hlepnemu sovrazniku, pojmuje bol naSib bra-tov na Primorskem in v vsem zascdenem ozemlju. Na stari romarski poti, Ptujski gori, znani ze iza turSkih Casov, kjer je stal mo-can tabor proti vsem turSkim vpadom, so se zbrale pestre mnoziee iz ptujske okolice. Ob velicastnem razgledu na Dravsko polje, Slov. gorice, Haloze in Pohorje je bil sbod pod mil. nebom na trgu. Sbodu je predsedo-val pos. Topolovec, ki je v proetih besedah pojasnil namen danaSnji manifestaciji. Govo-rili so : Dr. Tone Gosak, tajnik okr. zastopa Sagadin, naducitelj Klemencifi in 4oma6i kaplan. Na predlog g. dr. T. Gosaka je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri zboro-valci zahtevajo, da nam veleaile prisodijo vse ozemlje, na katerem biva nas rod v strjenih masab in odklanjajo z ogorcenjem vsakrSno nam krivicno mirovno pogodb'o.
Velikanska zver BtraSi po ,,Obre§ki —Ko-rafiici" ! Aii ne verjameS ? Gotovo, saj se nam je javno oznanilo pri cerkvi. Da se jo ubije, so nastavljeni samostreli. Torej varuj se! Ce te ne pozre zverina, pa se sam ustreliS. Vrag te vzame na vsak nacin, ce Koracico prestopiS. No, no, ne brij norcov! — Prav imaS ! SmeSno je straSiti ljudi z nekim bau-bau in jib imeti za tako neumne, da naj to
verjamejo. Res pa je, da je Koracica Se danes zasebna last in da se lahko vsakega sodno kaznuje, ki dela Skodo na kakorSenkoli naSin ali si lasti pravice, katerib Se nima. Skodujemo pa tudi sami sebi, ker koliKor ve6 se danes brezodgovorno in neumno uni-cuje, toliko manj haska bodemo imeli pozneje. Imejte pamet in pocakajte. Postava Se vedno velja in vse pride o pravem casu.
Cirkovce na Dr. poiju. Nasa SHS poSta je zmiraj v vecjem neredu. Pisina, kakor ze zuano, leze ono tu&aj drugo tarn. Teinu se pa ne cudimo, ker poStarica se vecinoma vozi okrog, medtem ko poSto opravlja neopraviceno zagrizena sovraznica Jugoslavije. Dne 4. roz-nika t. 1. smo opazili, da je bila poStna skri-njica popolnoma zalozena s siadlcornimi zaboji; to gotovo znaci, da se bo menda le v kratkem tudi^nemdurska poStarica sixila.
Sv. Krii na Murskem palju. Dne 15. juni-ja je tukaj po rani sv. maSi cebelarski shod v gostilni g. Jos. Koseja v Krizovcih. Preda-val bo Cebelarski potovalni u6itelj g. Ivan Juran6i6. Potem bo praktiCno razkazovanje pri 6ebelnjaku Alojzija Bratme. Popoldne ob pol 3. uri nadaljevanje pri cebelnjakib Marka vSlavifia v Klju6arovcib in Fr. ZnidariCa na Grabah. Dornaci in soseduji 6ebelarji, pridi-te! — Alojzij Bratina, podr. naCeinit.
Sv. Barbara pri Marib»ru. Po nakljucju sem priSel v gostilno pri „Lipi", ki so mi jo nasvetovali kot narodno. Pa kaj vidim ? — Po stenah so razvrScene podobe naSib krvnikov osobito „Viljemaa, najvecjega za-tiralca Slovanov. Ako no izginejo skoraj tudi po drugib gostilnab ti obrazi, jib bodemo dali s silo odpraviti. Take so narodne go-stilne v prelepib Slovenskib goricah! Drugi6 vec.