Edini sloven¬ ski zagovornik delavskih kori¬ sti v Wisconsi- jm, Minnesoti in Michigana« Samo fi* i % no !. < 9 . no org. % ' oPFiriAi ^^a SL 0VENIA ^ he onl y Jugoslav Newspaper ihWisconsin —---OFTHE2LOVEN5AN--CROAT.AN UNION”, CALUMET, MICHIGAN ‘red as seenml . r. ; : ——-=~— - ni delavci jo boljšo dočnost! h X, 'iv V*. Ko. 45. - —^ -—:_ # ^ r Ul JMnwauKee, msconsin, umi MH^ \AUKEE, WI>S ., NOV. n, _ n. NOVEMBRA 1921. hrni ahaJ ~ "j :- —__ _ m v | i , vii 9 vHkUivii- 19 ifiiv/niuMnit ' ter eu as second - class matter December iqu nMiiTp r ~~--—-— — -— — __ ’ r " " -—----—_!-) t the Post ofiice at Milnaukee, IVlseonsln, nnder the Act of March 3. 1S79,’’ -til VJTT UT 1 TT~ ~- - — LETO VIL VOL. VIL JUGOSLAVIJA IN ALBA¬ NIJA PAŠIč ODSTOPIL V • V LAKOTA V RUSIJI ČUDNA HRANILNICA (]1 , , jugoslovanski mini- Dne lh. novembra, se bo vr- strski predsednik je podal šila v Parizu seja Lige naro- kralju svojo resignacijo. Do sfeJ dov, katero je sklical Lloyd daj se še ne ve, koga bo kralj George. Glavni namen tega po-j imenoval na njegovo mesto. svetovanja bo določitev meje med Jugoslavijo in Albanijo na eni in med Albanijo in Gr¬ ško na drugi strani. V tem času pa prodirajo ju¬ goslovanske čete vedno dalje in sedaj je pristanišče Drač najbrž že v njih rokah. Rim pa pošilja v svet zopet novice oziroma laži v vstaji med Čr¬ nogorci, kateri so baje zased¬ li Lošinj. Nemški dnevnik “Rote Fali- Čevljar Frank Sivelli v Ne\v ki izhaja v Berlinu je pri- j Vorku je našel v peti enega v • • .. . 1 O JV A J ^ v/A Vi JV> t v l vlivki občil dopis svojega poročeval- čevlja, katero je hotel popra ca iz Rusije, ki se glasi: • viti 5,1.00 dolarjev v banlcov “Pravkar‘smo zapustili me-jcih. Mož se je silno veselil svo i • ... . . _ _ _ času o- STRAŠNA SMRT V Portland, Oregon se je na strašen način smrtno ponesre¬ čil mehanik in iznajditelj Wil- liam Selle. Mož, kateri je bil v Milv, aukee. posebno med nem¬ škimi pevci dobro znan je do¬ bil mnogo patentov za svoje iznajdbe, izmed katerih so pri¬ nesle nekatere veliko boga¬ stva; seveda ne njemu. Selb^ je bil idealist in kot Odstop Pasica je -v zvezi z dogodki v Albaniji. Paššič se je do sedaj vedno uklonil' zah¬ tevam Lige narodov in doživel poraze, zaradi katerih ga je pričel- narod sovražiti. Kakor na Koroškem, tako se je podal brez boja v Baranji, v roškem vprašanju in v Istri. Da je se¬ daj odstopil je vzrok močno narodno gibanje, kateremu se vlada ne upa več protiviti. re so oddajali v zrak, niso za- - . .. M M K M. A ^ ^ A. w V / O -I tl - 7 — * - ------ j — iz uničenih pokrajin so stlače- j praviti tistih bankovcev, tem¬ ni skupaj, da se nikdo ne za-i več samo čevlje. Čevljar mu je more ganiti; moški, žene, atro-|s kislim obrazom izročil denar ci, vse je zgneteno skupaj v e- in lastnik mu je dal $10 nagra- no brezformno maso. de. Vlak stražijo vojaki rudeče! o- armade in vzlic strelom, kate-| ZARADI OTROK ■ Slabost jugoslavanske diplo¬ macije je postala smešna in Ti¬ pati je, da bo prišel na krmilo vlade sedaj mož, kateri se ne bo brezpogojno klanjal Ligi narodov, katere danes nikdo / več ne upošteva, razen jugo¬ slovanskih diplomatov, -o- mogli strahovati množice, kij 'V Chieagi se je vsmrtil Wil- je kakor ljuta napadla vlak; liani Hohman, zaradi svojih vse je hotelo iz mesta — iz j dveh sinov. Mladeniča sta bi- krajev smrti in obupa. Skozi la nepoboljšljiva posebno od temo donijo obupni klici žensk časa, ko jima je umrla mati. otrok, ter divje rohnenje mo-j Oče se ni zamogel brigati za škili. Družine so bile pri nava- njih vzgojo, ker je delal v to- lu ločene in otroci so zaman i- skati svojih starišev in stariši otroke. Zunaj vlaka visijo člo¬ veške postave kakor strahovi; ROPARSKI NAPAD NA vlak V bližini Paxton, 111. so do- eni se obešajo na vrata, drugi bro oboroženi roparji vstavili za strehe in vogale vozov. ^ Proti večerita smo m* prisl ,o** smo r š,; : . n “n“ ‘hi u v v-ozil po progi .\ [HinoiMv w ‘ ,,,NV 'n a K ‘ podjetniki ogoljufali varni in tako sta zašla na sla¬ ba pota. Dolgo časa se je oče trudil, da bi jih poboljšal, to¬ da ko sta pred nekaj dnevi bi¬ la obtožena ropa. je on bil ta¬ ko potrt, da si je v tem končal življenje. meri s ki za njegove iznajdbe. Zadnja leta je živel Selle v Portland, Ore„ kjer je delal v tovarnah. Ko je prišla prolii- sta bila skrita v ozadju velike lokomotive in ko je vlak prišel na določeno mesto v bližini kraja Paxton, sta napadla kur¬ jača in strojnika ter jima u Z-i V ' z iad1 sam vel k ko- kabala vstaviti vlak. Ko * J« S svo- to zgodilo,sta odpela loko™- • s 1,.,+nri ie lasto- tivo s prvim Tozoni, v nate lini tn i (‘in, KcUcu uvu \ pm prijatelj val v bližini mesta farmo le¬ poti tu obratoval celo moderno vrejono distilerijo na farmi. Preči dvemi tedni, pa se je po njegovi neprevidnosti kotel razpočit in vrela tekočina je oblila nesrečnega moža od nog do glave. Ležeč na tleli v dis- tileriji je prosil svojega tova¬ riša s povzdignjenimi rokanu, da bi ga vstrelil, in še le dve' uri kasneje je umri, v strasm i bolečinah. Kotel je bil sicer vrejen na najmodernejši način, toda za¬ radi nepazljivosti, se je jpnp e tila raztrelba. V kotlu je^ 1 0 tisti čas 600 galono v mesa m vsa ta tekočina se je vlila na nesrečnega moža. r KAZNOVATI GA HOČE ^ Z BIČEM Cjnthia Perot, plesalka, ki se je pred nekaj dnevi iz Pariza je pisala senator^ Združenih držav ^Vadsonu pi¬ smo, da bo prišla sama v k vva- sbington, da ga pretepe Z čem. Senator je namreč re v javnem govoril, da so s uzi bolniške strežnice na Franco- skem, kot priležmce čast kov. rem se je nahajala posta, na¬ kar je moral strojevodja pelja¬ ti dalje. Ko so bili oddaljeni kake dve milji, tedaj so se ro¬ parjem pridružili njih tovari¬ ši in skupno so potem z dina¬ mitom odprli- vrata jeklenega poštnega voza nakar se je vne¬ la ljuta bitka med vsluzbenci in pokrajine smrti. Tukaj šo že prodajali kmetje kruh, sočivje in sadje. Gledali smo na to čr¬ no mastno zemljo in spoznali, kako neizmerne letine bi lah- 1 NEMČIJA SE PRIPRAVLJA Francoski časopisi trdijo neprestano, sla se Nemči ja pri¬ pravlja na novo vojno. Ker so nemški časopisi, pisali, kako nesmiselna je ta trditev, so jim ko prebivalci dobivali, ako bi j f rAncos pi odgovorili s tem, da ooznali moderno gospodarstvo,' •• ,i A i. n ,, n i: i- A m-n tm-nven poznali moderno gospodar ako bi ne imela Rusija popreje skozi stoletja tako bamarske v Toda tudi tukaj se bliža boljša bodočnost; še nekaj me¬ so jim dokazali, koliko tovaren so Nemci pokupili v Švici, na Holandskem in deloma tudi v Čeho-Slovakiji, kakor tudi v drugih obmejnih državah. Vse te tovarne izdelujejo sedaj secev in nemški poljedelski | mim i c ijo in Francija trdi, da stroji, bodo orali to .bogato ze- za Nemčijo. Ludendorf je ču- mljo...... m ® s - SSB f Drugo poročilo 1U roparji. Slednjič so zažgali blago v poštnem vozu z bom¬ bami, nakar so se vdali vslu*- benci, med katerimi je bilo vec težko ranjenih. Roparji so vi- 0 v n rekoinandiranum .. v . . , g li vreče z rek , - le in s0 pre kali vse močvirje za kore- pismi v svoje avto ^ ^ od kate rih živijo; pre¬ lomiti v noc, brez . • brskali vso zemljo za zelišči, 0 m katere vživajo kakor živina. Da najdejo nekaj koreninic, se pl .1 jo kot sence niilje daleč potniae ^ Tirovi p pi. katera je pokrita z AVasliington umtecl, ^ u d ; roparskimi pticam,, ’ r>1 katere čakajo tia svoj plen... Tukaj prodajajo funt želoda po 70.000 rubelnov.rav- OROPAL VSE POTNIKE En sam ropar je oropal vse potnike - vlaku: Oregon, Oreo-on Slmrt Line zciezuma je pripetil v ponde k šel *f er s v mS Ml* Haho. B.paye z J zakrinkanim izpraznil T V °vSn P bogatim potnikom. žepe v-em , ddat i svoje Dame s0 morale^ ^ dragocenosti .p.-avod- S in «inil- j til v pričo teh šumenj, potre¬ bo podati izjavo, v kateri lo- ! gično dokazuje > nesihiselnost Moskva 15. oktobra i teh trditev, vojavno poročilo). Vso pi^bi- Xemc*i so prepričani, da je vatetvo gubernije Zarizin, živ i ^ samo gonja francoske vla- od tega kar je vlada zamogla ^ p er ] 10( v . e vplivati na razo- po greš a ti. Tukaj, kakor tudi v ro ž e valno konferenco v Wash- o k ra ju Lenin, so^ prebivalci | i n gt on u. republiki, ki je pod sovijetsko vlado, umira gladu več kot en milijon otrok; živi okostnjaki leže po cestah, čakajoč rešite¬ ljice.... smrti. Od teh živih mrličev, so jih rešili prispevki iz Amerike že 200.000; hranijo jih z ameriškim živežem. Vla¬ da je prevzela 70.000 otrok; pošilja jih po celi Rusiji. \ si • • • • • remne.... en kruh stane 4u00 rubelnov in ta je iz želoda.... velik kot dlan. Tretje poročilo Moskva 16. oktobra — (Br¬ zojavno poročilo). V tatarski Tin toliko se plača za sočne ko- gradovi plemenitašev se rabi- IIU x 4 ~nn • __ OA AAA .SBeTOBBi 000 fj 7 L o(Rlo s transporti v nekaj dneh- Včeraj so jih odpo¬ slali 3700.njih stariši so mrtvi ali pa umirajo na stepi nad njimi pa plavajo v zraku krokarji.... • • • • SLOVENIJA o našla slavnosti vdeležila, kakor tudi več svojega moža. Ponesrečen-| vsemu občinstvu. Iskrena hva- ... v , , . . se ne brigajo za organizacije ca so prepeljali v bolnišnico.! la tudi vsem dekletom in že- uradnik vprašal kaj je v za- m za to so izpostavljeni na kj e r je pa kmalu umri. Njego- nam. ki so napravile sulie evet- va dva sina sta ga še le drugi < lice in napletle mnogo vencev ‘‘Tako mislim, da je ta pepel slabi časi. moje ljube tašče vreden tri cente in za to vsoto ga zava¬ rujte.” Uradnik mu je željo smeje izpolnil rekoč: w » JLr vitku in za koliko hoče pepel j milost lin nemilost ‘delodajal- zavarovati. On mu je rekel: j ceni,- posebno kadar' prjdejo dan našla in sicer v mVtvašni- za okras kapele in vboda Po- / ^ f H 1 * 1 • T ' • a -t i 1 i • v • • TTi VI I . ci, kamor je bil prepeljan, kot sebno zahvalo smo dolžni izre- neznan mrlič. či kamnoseku rojaku Antonu Chicago, 111. laroval za to Mary Kočevar. Nevesta je pri-. Hodnik je umrl po šestteden- pokopališče lepo izdelano ka- šla se le pred enim letom iz! s ^i bolezni sedemletni sinček menito tal . • v • • v ! • '* _ 1 Poročevalec. Chisholm — Tukaj sta se poročila: Jakob Kočevar in * i x. — ^ v/ j. v - / j n k. v va vv ** * » i v. * v Illvlil I “ Verjamite mi, ako bi jaz i- stare domovine, ženin pa je že Frank. Deček je bolehal za da- napis mel tako lepo priliko poslati star naseljenec. ivico in pljučnico, katera je na- j SMO lienel lnoie tašče kakor vi. no- •-O- vnrlnin uničila nilnrln živlipnU UT T pepel moje tašče kakor vi, po¬ slal hi ga na severni tečaj in ga zavaroval za sto dolarjev, da bi ga ja ne dobil več nazaj.” iblo z lepo izdelanim oni: ‘‘KAR STE VI. TO BUJ MI — KAR SMO Iz raznih naselbin La Salle, 111. — V naši nasel¬ bini dobro znana in priljublje- zadnje uničila mlado življenje. MI TO BODETE VI. Iromvood, Mich. — Ko je Lepo je bilo tudi videti dru- dolgonoga ptica Štorklja lete- štvo Sloga, ob grobu njih čla- la preko naše naselbine, men- na, ki je bil slučajno prvi po¬ da na potu v južne ki;aje, se je kopan na tem pokopališču. _ _ . . k ✓- i i . ■ i • A v v v ir m- / »j i 'i ir .** v¥ l — jr -- Zadnje tedne se vrše razni na rojakinja gospa Paula Er- j oglasila pri rojaku Govednik, Vsak rojak je gotovo izprevi- .. -I - 111 * • 1 * .. „ A ^ \ n' l i * -L *1 . y i... ...~ T T 1 1 - J _ • ..L. napadi na male deklice m \ nrestn vlada veliko razburje¬ nje. Policija je aretirala neke¬ ga moža, katerega so tajni po¬ licaji zasledovali več dni in ga mene, leži sedaj v bolnišnic: i kateremu je pustila čvrstega (Peoples Hospital.) Podvreči j dečka, katerega so krstili na i- se je morala težki operaciji, j me Vincenc Peter. Živel mladi katera je bila izvršena dne 3. {junak Vincenc in bodi v vese- nov. Rojakinja je operacijo jH e svojim dobrim starišem. Do sedaj se mu niso dokazati krivde. del, da drušavta niso korist¬ na samo oh času nesreče ali bolezni, ampak imajo v spomi¬ nu svoje člane tudi tedaj, ko jih krije že črna zemlja. Zato- Hi raj rojakilpristopajte k dru- zamogli|nahaja na potu okrevanja. Vsi;tudi kruta zima, katero bode- štvom. Mi upamo, da sedaj, ko končno prijeli v Baraboo, Wis. srečno prestala in sedaj se že!Tukaj se je pričela oglašati _ . i • i • i . n__ Z l /ii i t • i i • i _ j ^ J ^ V Los Angeles, Col. je nmrl v starosti 85 letCbar. Sivyer; on je bil prvi beli človek, ki je bil rojen v Mihvaukee. Njego¬ va rojstna hiša je stala na ti¬ stem mestu, kjer se sedaj na¬ haja First AVisconsin National Bank. -o-- Minnesota Virginia — Ker so se far¬ marji v tej okolici vedno bolj pritoževali zaradi volkov, ka¬ teri s'o ogražali njih živino, se je zbralo pod vodstvom držav¬ nega gozdarja Shaver 30 mož, kateri so šli na lov. V nedeljo korakali celi dan po gošča- toda volkov niso zasledili. Forest City, Pa. — Družino M. Petereka je že zopet obiska¬ la huda nesreča; ni še dolgo od tega, ko je po težki bolezni ozdravila starejša hčerka, se¬ daj pa je smrt pograbila mlaj- §o in jo iztrgala ljubečim sta¬ rišem. Kmalu na to, pa se _ je ponesrečil mali sinček; pri i- granji si je zlomil nogo. 3 li¬ kaj je umrl znani rojak Frank Hribar, kateri je poznan kot trgovec, ker je večkrat tržil z orozdiem in svinjami. Tukaj zapušča ženo, štiri sine in dve hčeri. Poročevalec. Red Lodge, Mont. — V tej naselbini je umrl rojak John -. av/vv/ ir ^ ^ ^ ’ -ri— j pri peči in si skušali* kratiti biskala gomile svojih članov in čas na razne načine. Želeti je, se jih spominjala vsaj enkrat da bi bili vsi delavci pametni, v letu. Iskerna hvala vsem pev . a • _ . ter bi uporabili take čase sebi vprid s tem, da bi čitali dobre knjige in časopise, kateri jih uče resnico, kateri jim kažejo pravo pot proti boljši bodoč¬ nosti, v kateri ne bodo delavci poznali brezposelnosti, bede in pomankanja, kakor sedaj. Pozdrav vsem čitateljem “Slovenije”. M aru Ritmanich. o DOPISI Sheboygan, Wis. Kot je bilo poročano na tem SPOMNITE SE BOŽIC domovini l I I i ti c* n t P F V V STARI P0SI U A V S A V ™ PO DN —. ČETRTEK 40. KOV ™ $ 3.30 BILA NAŠA CEN ^^’^r n n A 3 TEDNIH BREZ VSAKEGA ODBITKA. - OD IZPLAČAN V 2 D? 3 TEDI^ LigTKE ^ pRESKRBU j EV A S POŠTNINO VRED DENAR JE PRTO ZVEČER. ■K" 1 '*, ssrsr “■ bewitz VERANICH ZASTOFKIKA TVRDKE ZAKRAJŠEK & č E š A R K Milwaukee, Wis. a i; I I I i First cem in pevkam, kateri so za¬ peli ob grobu pokojnega J. Kepenšeka, žalostinki pod vod¬ stvom organista F. Mikeka, pevovodja Kosa. Govor, katerega je držal g. župnik, je bil radi hladnega vremena kratek toda jedernat. Izrek njegovih besed je segal globoko v srce vsakemu; mar¬ sikatero oko je bilo solzno. Tu¬ di g. župnik se ne hi bil mogel več dolgo braniti solz, ko bi bil nadaljeval z govorom. Rev. D. F. Tbill, kateri je blagoslo¬ vil pokopališče je imel tudi kratek govor v katerem je hvalil krasno lego pokopališča in priporočal, da se ta prostor ohrani v dobrem stanju. Re¬ kel je, da je naše pokopališče lepše od njihovega, in da bodo Slovenci sedaj brez dvourno prenesli svoje umrle iz njih' pokopališča na svojo lastno, kar se ni čuditi, ker smo si v tako kratkem času vredili ta¬ ko lepo pokopališče. V resnici kar se tiče lege zemlje ni lep¬ šega slovenskega pokopališča v Ameriki. Pred nekako 2») le¬ ti so prišli v to naselbino prvi Slovenci in bilo je takrat v re¬ snici žalostno videti, kako se SILO za ISKRE Mnogi prodajo svoje prepri¬ čanje za vspeli in mislijo, da so naredili dobro kupčijo. ^ # * * Najlažji način privaditi se štedenje je, da se poroči žen¬ sko, katera to razumi in ima poleg tega še voljo za to. grešnike * # * * * # Nekateri ljudje se poročijo žaradi denarja, drugi zopet iz ljubezni, ker je težko združiti ljubezen in trgovino in doseči y vsem vspelie. Modne novice. Zaradi dragi¬ nje in brezposelnosti bodo pri¬ čele nositi ženske daljša krila. # # * Izvedenci so dognali, da ti- ^ti čevlji, ki tiščijo, izglodajo vedno manjši, kakor pa tisti, ki so dovolj veliki. * # # * * Eden izmed čudnih pojavov v življenju je sprememba pri nekateri ženski; iz'stare devi- 'ce postane naenkrat mlada vdo k va.... ako ima srečo.... Svilene nogavice so toplejše, kakor volnene.. ako ima nam¬ reč ženska dovoli razvito do- • V 1 • • • ° nnsljijo. * * * * * * Najbolj se prikupi moški ženski ako ji pripoveduje, ko¬ liko samcev in poročenih mož ne nespečnih zaradi nje. * # # ' Marsikateri zakonski mož je "dober, ker nima poguma, da bi bil slab. Neki duhovnik je nasveto¬ val, onim Američankam, kate¬ re se hočejo prepričati, ako jih njih ljubčki v resnici ljubijo, naj se jim pokažejo enkrat, zjutraj, takoj ko bodo vstale iz postelje. Ko je ta organizacija posta-Lstvo pri volitvah, ki so se vr¬ la močna je pričela izvajati šile pred par tedni odpoklicalo ’ plogram. Pričelo se je iz- prejšne državne uradnike, ka- ^ ise\ ati glavni namen in to je, teri so bili pristaši nestran- unicenje špekulantov, prekup- karske lige in izvolilo njene ce^, vateri sedeč v svojih pi-j nasprotnike — z malo večino, sarnali ničtih! uživajo sadove farmarjevega dela. ' " * • « * # * Organizacija je pričela gra- I>a je liga- izgubila volitve ! ni nikake posebne škode za de¬ lavstvo, v splošnem. Liga ni diti po raznih delili države žit-! blla or S aIliziraiia na podlagi, na. rio ™ un: da bi se dal rešiti danasnii * * * Neld bogati samec v Monta- ■* * * Tz zapiskov starega samca: Neumni ljudje so tisti, kateri Ei odrečejo vse dinge udobno¬ sti in dobrote, katere bi druga¬ če lahko vživali, samo da mo¬ rajo kazati svojim sosedom in Znancem svoj veliki avtomo¬ bil. * * * ^ Nekateri ljudje gledajo za lepimi prilikami v življenju ta ko daleč naprej, da ne opazijo istili pred svojim nosom. * * * I Iz zapiskov starega samca: iV starih dobrih časih, so žen¬ ske skušale moške pridobiti s tem, da so bile dobre gospodi¬ nje. Moderna ženska pa skuša to doseči z lepo obleko, plastjo barve in lepotiejem...... oglasi po časopisih žensko, A- meričanko, katera je v resnici zanesljiva dobra gospodinja in kuharica, toda dobil ni niti e- nega odgovora, akoravno je v oglasu zvišal plačo; toda ko je pričel oglašati za ženo, je do¬ bil stotine pisem.To po¬ meni da američanke niso dob- na skladišča, da ne bi bili far¬ marji! primorani posluževati se onih privatnih družb. Nada¬ ljuj 6 sklepala zvezo z velikimi mlini, kateri so potem kupili žito naravnost iz teh farmar- skih skladišč pri čemur je od- ■ padel dobiček špekulantov in je ostal v žepih farmarjev. da bi se dal rešiti današnji krivični družabni red. Ta or¬ ganizacija je bila kot obramb¬ na zveza farmarjev, kateri so s tem ščitili svoje lastne inte¬ rese — sadove svojega dela. * * * * * * Nadalje je organizacija pri¬ čela vstanavljati lastne banke. ni j e pred nekaj tedni iskal z & f r f Si P™teih oderuhov, se morala. Delavstvo nima povoda, da bi za to žalovalo. Poraz lige je naravna posledica zmot in na¬ pačnega temelja organizacije, katera se ni borila tam kjer bi Te banke so dajale kredit far¬ marjem, pod liberalnimi pogo¬ ji in dobiček od obresti je tekel * *= * Sedanji družabni red se nam reč ne da izboljšati, temveč da nazaj v žepe vlagateljev, torajjse samo spremeniti. Naj se tu- farmarjev samih. * # # Te g' j di doseže tu pa tam kake re- I forme, v svojem bistvu ostane Kasneje so pričeli organizi- krivičen, zastarel in obsojen s • 1 . I W ram farmarji graditi lastne;propast, mline, V to so jih prisilili tudi ^ « .J. L-. „„ m, l, n z c in P r ivatni lastniki velikih mli-j Sedanji družabni red temelji ospodmje, ah pa da Hočejo 1 - X v . .. ... samo stalno delo.... * * Najvažnejši predmet na se¬ jali ženskih društev, so zadeve članic, katere niso ngvzoee. # # * # # # Večina ljudi preživi svoje življenje med upanjem v bodo¬ čnost in obžalovanjem prete¬ klosti. * * * Več ameriških pisateljic pi¬ še zadnje čase knjige in dolge članke po časopisih, kako se naj ženske ravnajo, da ne bodo izgubile svojih mož ali Ijub- nov, ki so dotedaj kupovali od njih žito. Z lastnim mlinom, katerega so zgradili v Grand Forks, N. D., so storili farmar¬ ji velevažen korak naprej in zadali so liud udarec privat¬ nim pod jet jam. # # # Toda ta dobra stvar je vzbu¬ dila takoj neizmerno sovražtvo med kapitalisti. Ko so sprevi¬ di]!, da mislijo farmarji resr.o, štev. # * * čkov, toda niti eni ne pride na|so pričeli svojo umazano po¬ misel, da hi o tem tudi za mo- 1 ške kaj napisala. Najbrž si do- mišljujejo, da za nje zadostu¬ jejo že ženska kolena, ako tiči¬ jo v svilenih nogavicah. # * # Nekatere ženske napravi ob¬ leka mlajše, nekatere pa samo smešne. ■ »* -o—-•• Mnogo je ljudi, kateri so bo¬ gati, ki pa bi ne imeli niti do¬ larja, ako bi ga morali zasluži¬ ti z delom svojih rok, ali pri¬ dobiti z razumom. TO IN ONO * # * f Ako bi moški pred poroko toliko mislili, kakor morajo po poroki, bi se jili malo oženilo. # # % Mnogo je ljudi, ki so nesreč¬ ni, ker so izgubili svoje glave, kakor hitro so si pridobili ma¬ lo premoženje. * ■* * Mnogi ljudje smatrajo nabi¬ ralno skrinjico v cerkvi za predmet s katerim si lahko kupijo nebesa s centi, na obro¬ ke. * * * ♦ 7 V No rt h Dakoti so se pred nekaj leti farmarji organizira¬ li v takozvano Nestrankarsko ligo. Namen te organizacije je bil, da združijo vse moči far¬ marjev skupaj, ter jih privede do tega, da bodo sami vzeli va¬ jeti vlade v roke m je ne bodo več prepuše . sirim profisijonelnim podtikal jem na izkoriščanju tistih, ki dela¬ jo od peščice mogotcev, para¬ zitov družbe, kar pa je mogoče odstraniti edinole, ako se celi ustroj predrugači, ako se usta¬ novi družabni red, v katerem bo absolutni gospodar delav¬ na masa, katera producira, ka¬ tera vzdržuje svet, s svojim delom. - ;■ % *= # Poraz lige bo okoristil zača¬ sno kapitaliste, toda v bodoč- njo zoper organizacijo farmar- nosti pa mora služiti v korist jev. Pri tem so se posluževali ljudstva, katero se bo iz stor- vseh, še tako umazanih sred- jenih napak zopet naučilo mno go in pričelo iskati in spozna¬ vati pota, ki peljajo v resnici k rešitvi. * * . * Nestrankarska liga je igra¬ la v mnogih stvareh dvorezno ulogo, posebno v času vojne in primernem c-asu smrtni reč. Kapitalistom ni zadostovalo, da so porabili svoje časopise proti farmarjem, temveč naje¬ li so neštete agente preroka- ter je, kateri so se vrinili v or¬ ganizacijo farmarjev kot pri- sedaj je sprejela kazen. Bila je jatelji, samo da so ji zadali v poklicana, da izvrši veliko de- uda- lo, toda ker so bili njeni teme¬ lji slabi je propadla. Ona ni bila sposobna za življenje, ker V nekaj mesecih je bila or- je bila obsojena na smrt od ganizirana silna moč kapitali-1 prvega dne. stov, kateri so delali nepresta- j * * * no da se upiči sila organizhVj Poražena liga bo pozabljena, nih farmarjev, ki so postali toda ne pri vseli, ker oni, ki ? It™iXmnim~slepai- nevarni celemu kapitalistične-1poanajo l.ibe današnje družbe, ? PfSSLlnim oolitikar- mu vstroju države, ker logi*- kateri pripravljajo pot nove- io, bi vspehi te organizacije pet mu drus&bnemu redu, tisti ve- iali liudstvo vedno dalje, ker j do, da je ostalo seme, katero # # # * * * žavi * * * TU ,0 ie v imenovani dr- bi ravno v njih spoznalo svojo bo prej ali slej pognalo kore- “ k alu »loboko ukoreni-!moč, in škodljivost privatnih mne novega družabnega reda. nika med vsemi farmarji in se podjetij, je pričela razširjati tud. po frhgih tavali, kakor Sontl, TWa Minnesota m Wiscon- S Farmarji so pričeli. spoz- v' ti civoio moč in svoj po¬ men • pričeli so se zavedati, da men ’ k. , ,, • „„„00 dolžnosti pregovor pravi: Nore^ < j ot i e j samo in denar je lahko razdružiti,, so „ rav i C e. pa tudi združiti jih je težlco. >ne pa P * * * V kongresu Združenih držav In nasprotnikom se je njih so nekateri poslanci predložili nakana posrečila. Spravili so j vladi fotografije, ki so kazale v organizacijo svoje ljudi, ka- vojake te države, viseče na vi- teri «0 delali naravnost za nje-Micah. Na eni sliki se je videlo no propast in tako je prišlo do 19 mladih mož, kateri so bili nerednega poslovanja, kar je kaznovani s tako strašno sra- imelo za posledico, da je ljud-jmotno smrtjo na francoskem SLOVENIJA bojišču, zaradi neznanega pre- kazili 1,221.000 članov in čla- stopka. I nic. * # * # * * Ameriško ljudstvo se je ne- Od konca svetovne vojne pa bo več dovoljen vstop v Zdru¬ žene države do konca prihod¬ njega junija. Izključeni so le modra prvič kaj videlo o Ju¬ goslovanih. Vsak večei, pa izvajajo po- oni, ki se vračajo v Ameriko edine narodnostne skupine po- - / u zadeva zaspala. Nikdo ni poja¬ snil, iz katerega vzroka so bili kaznovani, kdo so bili in kdo jih je obsodil v sramotno smrt. kaj dni razburjalo zaradi tega do sedaj, se je zvišalo član- po j kvečjemp šestmesečnem I sebno izborne programe. Po in mislilo,'da bo izvedelo po- §Jvo socijalistične stranke v obisku v starem kraju, ali oni,dnevu nastopajo učenci raznih drobnosti, toda v tem je cela|Nemški Avstriji za celih 52 od- ki prihajajo v Ameriko le za-;šol v jako vkusnih priredit- stotkov. Koncem računskega časno radi trgovskih poslov a-ivah, dočim celi razredi new- leta, meseca junija, je štela j li zabave in nameravajo ostati : vorških šol prihajajo z učite- stranka 188.379 dobrostoječih tukaj, kvečjemu šest mesecev.; 1 ji, -da si ogledajo razstavo in članov in članic, samo na Du- Oni, ki imajo ameriško držav- se s tem naučijo spoznavati, naju. Pred svetovno vojno-le- Ijanstvo, so'seveda prosti, da kake vrednosti za Ameriko so ta 1914, je štela stranka samo j smejo priti, kadar hočejo. ' poedine narodnostne skupine, 49.000 članov. Ako se uposte- j o- V bodočo nedeljb, dne 6. no¬ va gospodarski položaj Avstri- Otvoritev jugoslovanske raz- vembra, pa bodo imeli Jugo- je pred vojno in sedaj, so tej stave slovani svoj večer.. Program številke naravnost čudovite, j začne točno ob osmih. V to Svečana otvoritev razstaveUvrlio so se združila vsa naša * * * Francoski socijalisti so v dr¬ žavnem zboru v Parizu doka¬ zali z dokumenti, da je neki, sedaj višji častnik zajel pri Verdunu 200 nemških vojakov, katere je potem pognal nazaj v strelne jarke, brez orožja. Potem je • zapovedal svojemu oddelku, da je naskočil razoro- žene Nemške vjetnike z bajone ti. Vsi ti reveži so bili tako na sramoten način poklani, kakor živali.... In dotični častnik je bil odlikovan z najvišjim redom, za “hrabrost”. # * # Katoliški tednik v Chicagu “Edinost”, se veseli propada Nestrankarske lige v North Dacoti, katere člane nazivlja “boljševike”. Ne gospod mo¬ drijan: To niso bili boljševiki, niti nedolžni socijalisti, toda postali bodo; za to bo skrbel kapitalizem in tedaj bodo spre¬ jeli politični otroci pri omenje¬ nem “‘glasilu katoliških de- * * * “American s Makmg”. se je pevska društva v New Torku, vršila v soboto večer, dne 29. ki nastopijo v skupnem zboru oktobra. V krasno dekorirani j z dvema pesmima. Mešani zbor ogromni dvorani vojašnice 71. pod vodstvom g. L Končana, Koliko Jugoslovanov more še polka s6 nahaja tudi jugoslo- odpoje Aljaževo “Ujetega pti- Vsaka šesta oseba na Duna¬ ju je član ali članica delavske stranke, vštevši otroke. -o- priti v Združene države? vanski paviljon zraven pavi 1 jo nov tridesetero drugih narod- New York (Jugoslovanski nosti Namen te razstave je po- Oddelek, F. L. I. S.) Število kazatl P°" 10n ™ ' /' i . -v I pazile na prvi hip, da na obra- Kazstava se nahaja v vojas- 1 . , v L . .. 1 . , • • / * _ x r~ i i. zu bodoče kraljice m m kakega mci (Armory) /1. polka na J Park Avenue in 33. in 34. uli¬ ci v New Torku. Najbližja po- . to je takozvana mesečna k v °-j staja podzemske železnice je ta. Dosedaj je bila vsaka me-| 33rd gt< Statio n. Kast Side sečna kvota za Jugoslovane iz- gubway polnjena, razun tega pa je bilo # # * Vspehi delavskih organizacij meseca junija, torej pred za¬ četkom fiskalnega leta, pripu- V nemški pokrajini Tliue- ščenili mnogo priseljencev, ka- ringen so se zjedinile vse tri I terih število gre tudi na račun delavske stranke in- prevzele vlado popolnoma v svoje roke. Pri posvetovanju, ki se je vr¬ šilo med zastopniki komuni¬ stov, neodvisnih in večinskih socijalistov se je pokazala ta¬ koj s početka resna volja, da se doseže popolem sporazum v delovanju pri vladi, in po krat ki debati so komunisti izjavili, da bodo podpirali socijalistič- no vlado v vseh ozirih, kadar se bo šlo za interese ljudstva. To je sedaj tretja pokrajina v Nemčiji, katera ima čisto soci- jalistično vlado. To skupno de¬ lovanje pa ima tudi to dobro stran, da se je pokazalo enkrat odločno željo, za zbližanje vseh nemških delavskih strank v e- no samo močno skupino. Sedaj jih loči samo še nekaj taktič¬ nih vprašanj, katera, pa se da¬ do premostiti, ako ho vladala dobra volja na vseh straneh. * * * Socialdemokratska stranka v Nemčiji, (večinski socijali¬ sti) šteje sedaj po uradnih iz¬ letne kvote. Novi zakon je namreč stopil v veljavo dne 3. junija t. 1. in je bila za ta me¬ sec določena posebna kvota. Meseca junija pa niso poslali nikogar nazaj, ako je prišel čez junijsko kvoto, marveč so za število teli priseljencev obre¬ menili letno kvoto za tekoče fiskalno leto. Od 1. julija pa do 30. sep¬ tembra je prišlo in bilo pripu- ščenili v Amerikg 3,941 Jugo¬ slovanov. Mesečna kvota za oktober je pa tudi izpolnjena. Kakor sedaj naznanja general¬ ni komisar za Priseljevanje znaša le okolo 1,000. To po- menja, da od 1. novembra tega leta do 30. junija 1922. sme pri¬ ti v Združene države le 1,000 ljudi rojenih v Jugoslaviji. Torej, ako bodo jugoslovan¬ ski priseljenci prihajali v istem razmerju, kakor do sedaj, bo vsa letna kvota glede Jugosla¬ vije izčrpana že pred koncem novembra in potem nobenemu priseljencu iz Jugoslavije ne Jugoslovanski večer na razsta¬ vi “American’s making” Minole sobote se je svečano otvorila razstava “American’s Making” v vojašnici (Amio- rv) 71. polka na 34. ulici in barvila, se temu nikakor niso mogle načuditi in imenitnejše' izmed njih so začele Antonije- to kar naravnost nagovarjati, naj si vendar pusti pobarvati obraz. Bodoča kraljica je pa nasvet napudranih in namala- nih žensk odločno odklonila. Rekla je: “Mojega obraza se še nikdar ni dotaknila nobena barva in vaši želji bi, primora¬ na, ustregla le v slučaju, če bi to zahteval kralj ali kraljevič.’ go- Park A ve., Ne\\; York Citv. Nališpanili Parižank pa tudi Otvorjena se je vdeležil vernor države New York, kor tudi zastopniki raznih ta odločen odgovor ni oplašil, ka-1 Pritisnile so na kralja s tako ob- silo, da je bil primoran sklicati lasti in konzuli inozemskih dr- dvorno sejo. Na seji se je pa končno določilo, da je na Fran¬ coskem neobliodno potrebno, da si ženska barva in lepotici svoj obraz. Nato je kralj ta¬ koj naročil vojvodi Richelieu, naj sporoči kraljevemu pove¬ lju ter si takoj pusti pobarva¬ ti obraz. . $ za v. Ogromna dvorana vojašnice, veličanstveno okrašena, z veli¬ ko areno v sredini, z ogrom¬ nim odrom ob vzhodni strani zgradbe in s paviljoni sodelu¬ jočih narodnostnih skupin, na¬ nizanimi okolo vse dvorane, nudi krasno sliko. Vsi paviljo¬ ni so zanimivi in nazorno pred¬ stavljajo pomen poedinih na¬ rodnosti za razvoj Amerike; neka,tdri 'paviljoni vsebujejo pravcate zaklade umetnosti. Med njimi se nahaja tudi ju¬ goslovanski paviljon, ki je brezdvonmo zanimiv in dela' čast ameriškim Jugoslovanom. Tisočero obiskovalcev, ki vsak o Umrl v izpovednici V Španiji, v mestu Santo Domingo, je prišel k župniku neznanec, hoteč se izpovedati. Župnik je šel z neznancem v cerkev in tam je začel nezna¬ nec praviti svoje grehe, ki so pa bili baje tako strašni, da jo župnik vs.led razburjenja kar izpovednici dan gre preko jugoslovanskega jnija se vprašuje, kakšni grebi paviljona, je v veliki večini bi vendar to bili. SMRT PRI KUHANJU ŽGANJA V Chicagi so našli sosedi mrtvega John Smith-a in nje¬ govega prijatelja, katerega i- me še do sedaj ni znano. Mo¬ ža sta imela veliko sobo v na¬ jemu, kjer sta kuhala žganje. Ko so jih sosedi pogrešali že dva dni, so obvestili policijo, katera je vdrla v sfanovanje in našla oba zadušena na po¬ stelji. Na plinovi peči je stal veliki bakreni kotel in iz cevi je vhajal plin. Policija sodi, da sta moža zaspala, nakar je te¬ kočina prekipela in vgasnila plin, ter zadušil oba. ™7- merja kakor ’ kad “ ~r— Dober izgovor ( ln: “Kako je vendar to, da ine jejjoja obleka to leto toli¬ ko več stala, kakor preteklo?” Ona: “Veš vse je letos toliko bolj po ceni in tako sem misli¬ la, da moram to leto nekaj de¬ narja prihraniti?” o BOJ PRI VOLITVAH Iz Louisville, Ky. se poroča, da je prišlo pri volitvah, ki so se vi-šile v petek, do krvavih spopadov med pristaši raznih strank. Samo v Breathit okra¬ ju je bilo 12 oseb ubitih in ve¬ liko število ranjenih. Hudi bo¬ ji so se vršili tudi po drugih okrajih; število mrtvih in ran¬ jenih se do sedaj še ni popol¬ noma dognalo. o VELEPODJETNIK MRTEV N i razumil Odvetnik je zasliševal tuje- zemca na sodišču; med drugim ga je vprašal: ‘ ‘ Kako pa vodi¬ jo stopnice v dotični hiši?” Tujezemec: “Ako sem na vrhu stopnic, vodijo doli, ako sem od spodaj, pa vodijo gori.’ Dober nauk Mati: “Kdo pa ti je dal te cvetlice?” Hčerka: “Gotov mlad mo¬ ški.” Mati: “Kaj se pravi gotov mlad moški? le verjemi mi, da noben moški ni gotov, dokler nisi poročena z njim. Sedaj je čas, da si naba¬ vite gramofonske plašče, ure in zlatnino sploh. Pri¬ dite k nam in se prepričaj¬ te. Znižali smo vse cene skoraj za polovico ter si lahko prihranite mnogo pri vsakem setfhj kuplje¬ nem predmetu. Popravila izvršujemo točno ter za nje jamčimo. L GOLOB & ROBICH URARJA IN ZLATARJA National Are« Milnaukee, WIs. ?*********+++&&* i <».. .. „ .. ...< DUEFOLD SUIT KROEHLER DUOFOLD SUITE OBSTOJEČ IZ TREH KOMADOV, IZ KATEREGA SE NAPRAVI POSTE¬ LJA POLNE VELIKOSTI. NAVADNA CENA $95.00. POSEBNA CENA SUITE IZ 3 KOMADOV $ 59.00 J. MANDELKER SONS V sredo večer je umrl po kratki bolezni eden izmed naj- večjih podjetnikov mesta Mil- vaukee, Arthur H. Gallun, kateri je bil poleg svojega brata lastnik znane velike usnjavne Gallun & Sons Co. Pokojni je bil velik prijatelj umetnosti; v usnjarski indu- stri ji si je pridobil velike za¬ sluge. PIVO SAMO ZA BOGATINE J e povedal resnico Ona (po prepiru s svojem možem): “Frank ali se še spo¬ minjaš na tiste čase, ko si mi pripovedoval, da nisi vreden, da bi bil prah pod mojim no¬ gami?” Frank.: “Ali mi boš to sedaj zopet metala v obraz?” Ona: “Ne, samo povem ti, da, ako si bil tista čas še tako slab, lagal pa nisi.” 306 GROVE ST., Pol bloka North od National Avenue. : i SIMONZ BROS. Dve trgovini z moško obleko, obuvalom in y^emi drugimi potrebščinami. 410-12 National Ave Milwaukee, Wis. Telefon Hanover 3488 5203 National Ave ♦ West Anin, Wis. Ž Telefon West Alli 261 - Y ♦ Prohibicijski ravnatelj za Iržavo AVisconsin ie izjavil dkrito, da bo medicinsko pi- o samo za bogate ljudi, ne pa a bolnike ali siromake. Kolikor je sedaj že znano, bo ah te vala pivovarna za zaboj ,iva $3.75; zdravnik bo raču- il $2, lekarnar bo hotel zaslu- iti $1. pri zaboju in k temu še ir ide 40 centov davka. Do se- laj so lekarne naročile pri Ichlitz pivovarni 500 zabojev n enako število po drugih to- ■arnah, kar priča, da pnca- :ujejo dobrega zaslužka. On 60 ona 22 let V New Torku se je poroči milijonar Izrael John Merritt, star 60 let se je poročil s 22 letno baroneso. hčerko stare B S ■ ? * . •* rodbine Satge iz Londona. Pie menita rodbina je obožala in sedaj so prodali hčer starcu, da bo tako ameriško zlato oči¬ stilo in pozlatilo stari grb rod¬ bine Satger. PIJANČEK Pozna je noč, prijatelji dragi, in sestre v Gospodu ze davno ' 1 # • >ka nebo se, kostanji, vsi v igij * # v ■senkonbogi v vetru ječe. * * * ori na nebu ena, edina rezdica, revica mrzla drhtt - z pa, pijanček, želim si se - • • uVi polnočni sam sredi vasi Samo kadar sta sama Jože: “Tvoja žena jepa deti jako mirna m potrpez 3 va. . se Tnrče: “O seveda je, pa kako; ona mene nikdar druga - liiiiKiiiiininiintnjninniiiiiHiitniiiiiHiiHiiiiiiiimMnuRJitifiiHiBioiiiotiininiimuitiiiiimfliSiusintnnBiiniHiHiraiHitnaiiimiiinnuinHiinHnniinuuiimiituiHiHuiuinm: VARNO POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. _ ' r • Zanesljivo vam pošlje denar po dnevnih cenah v staro domovino stara priznana tvrdka, 18 milijonska družba s AMERICAN EXPRESS CO. PODRUŽNICA | 383 First Ave., Milwaukee, Wis. I Odprto zvečer. Pišite slovenski. immmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnaBm Po telefonu V Detroitu je tožila neka ženska za ločitev zakona. Ona se je poročila po telefonu. To! so takrat opisovali časopisi na dolgo in široko, ker je deklica J imela krasno novo idejo. V A-j meriki vleče namreč vsaka no : va ideja, in na ta način je de¬ klica prišla lahko v časopise, kar jo je seveda silno veselilo, j Prva najsrčnejša želja vsake, američanke je namreč, da se j seznani s kakim kino igralcem: CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAM, DA SEM SE POVRNIL V MILWAUKEE TER IZDELU¬ JEM NOTARSKE POSLE (H 1 i ZOPET NA SVOJEM DOMU. SE PRIPOROČAM! A. F. Kozleuchar JAVNI NOTAR 342 REED STEET in da postane sama “zvezda”,! drugo pa*da pride njena slika v časopise. Iver pa so njih du ševne zmožnosti po večini p, "do po mojem fokusu, samo e- malenkostne, da,hi prišle za-! ne stvari ne vidim lada p , v« V • I * ' i a j I ■■ Phone: Hanover 3482-M J i radi njih pred širšo javnost, si izmišljajo razne originalne na¬ čine, pri čemur seveda, niso posebno izbirčne. Omenjena žena se je posluzila tora j tele¬ fona za svojo poroko in sedaj toži za ločitev. Sodnik ji je re¬ kel : “Gospa dobili ste mena na¬ pačno številko.... Tožba Micika: “Janko je lep fant; neznano. njemu Prijateljica: “Kaj pa?” Micika: “Da hodi za Ivan¬ ko, pa ne za mano.” Sosedi Mož: “Ti danes je pa neka¬ ko čudno tam pri sosedu; zdi se mi da je vse drugače, kakor pa po navadi.” Ona: “Ja veš danes večer je ona tudi doma in to se ti zdi Stara bolezen Tinče: “Ali si bil s tvojo že¬ no pri zdravniku Tone?” Tone: “Da bil sem.” Tinče: “Kaj pa ji je rekel?” Tone: “Pokazati mu je mo¬ rala jezik in ko ga je videl je rekel: Edino kar vam manjka je", da dovolite vašemu jeziku počitka, pa bodete zdravi.” • V šoli Profesor: “Toraj na kak na¬ čin se zlato najlažje razkroji?” Dijak Pavel: “Skoz poroko z lahkomiselno žensko. ,r SLOVENIJA 6 t (Nadaljevanje.) XXII. To je bila ena tistih phiho- loških zgradb, kakršnih sem toliko zgradil v svojem življe¬ nju. Brez dvoma je ta nesreč¬ na slabost moje šepavosti, ki me je potisnila drugim ob stran, povzročila, da sem po¬ stal nekoliko bolj gledalec kot igralec v tragikomediji življe¬ nja. Mnogo sem opazoval, mno go razmišljava!. Velikokrat sem se jako zmotil. To pot pa ne. Moj strah, da bom videl iz¬ vršitev grozodejstva — še ve¬ dno sem tako nazival dvojni samomor — je napeljal vse moje opazovalne zmožnosti; in | šijenjevTetu 1914." A kaj- sto- da prav sodim o umskem zani¬ manju, ki ga je nenadoma zbu¬ dilo pri gospe Ortegovi nrav¬ no vedenje njenega bratranca, za to sem dobil skoro takoj do¬ kaz. Kako je abbe Courmont po¬ skušal razgnati Galikove dvo¬ me? Ali jih je smatral za samo domišljijo? Ali je pa mislil, da bo navzočnost gospe Orte- gove ob vzglavju ranjenčevein morebiti pomagala, da se iz- preobrne ona in, kdo ve, tudi profesor? Na vsak način se je uveljavil molčeč sporazum, in mlada žena je začela izkazova ti svojemu bratrancu nekatere usluge kot strežnica. Pomaga¬ la je pri obvezovanju, nadzira¬ la njegovo hrano. Čeprav se je vidno trudil, da ne bi imel z njo predolgih pogovorov, je vendar skrbno razmišljala be¬ sede o pomenu življenja, ki so mu od časa. do časa uhajale, njegove sodbe o stvareh in lju¬ deh, knjige, ki jih je bral pred njenimi očmi, tudi bogastvo njegove duše, ki se je vse razo- .delo. Dosti že, da me je vpra¬ šala, ko je oseminštirideset ur stregla: (‘Iz obeh”, sem odvrnil, "za kaj oboje je zvezano.” “Pa vendar jako čudno,” je poudarila, “da more kdo najti moči v popolnih zmotah.” Začela se je šele čuditi. Ne¬ kaj dni pozneje sem čul, sam sem jako strmel, kako je raz¬ pravljala s svojim možem, kar¬ mi je prejasno kazalo, da se bo razvoj dovršil v njeni duši. — Veste, kaj mi je pravkar Galik?” je začel Orteg, “Sta¬ vim tisoč proti eni — on, čast¬ nik in ki je bil tam! —, da je bitka na Mami čudež’. ‘Zakaj?’ ‘Zato, ker se zdi, da se ne bo dala nikdar strategi- čno razložiti,. .. ‘No, dobro!’ sem mu odgovoril, ‘recite, da se ne razloži, ker ne poznamo zadostnih in potrebnih pogo¬ jev za njo, a bili so.’ — ‘Da’, je rekel, ‘nadnaravni’. Priznajte, Maršal, da je čudno tako mi- letna neizpremenjlivost!....” Pa je vendar na svetu ne¬ kaj, kar je neznano,” je rekla gospa Ortegova. “Samo to je na svetu,” je od¬ vrnil. Obotavljala se je. On je pou¬ daril: “A potem, kaj!” “Potem bi mogla biti Gali- kova domneva ravnotako res¬ nična kakor Raka druga?” “Pomisli malo!” je povzel. “Ne veš, kaj je v tem hipu v stranski sobi? Sledi iz tega, da imaš pravico misliti, da so v tej sobi bajeslovna bitja, een- taver in eno rog ? Mi ne znamo kaj je neznano. Vemo pa po¬ polnoma, kaj ne more biti.” “Vse eno,” je rekla,' “so hertzenovi valovi, radium, pre¬ den so jih odkrili....” “Kam hočeš priti?” preki¬ ne Orterr. telj. On jo tolmači in se ji pri- lagoduje.” “Ali sem imel dovolj prav?’ je vzkliknil. “Primo purgare! Strup se tudi pri Vas pojavlja. Sklicujem se na razumnost vaju obeh, ne na vajino občut¬ ljivost ali vajino domišljijo. Pri iskanju resnice ne veljajo niti naše želje, niti naše sanje. Treba je, da si naredimo po¬ jem o svetu v soglasju z dejstvi znanstvenega izkustva in ime¬ ti moramo pogum, da Smatra¬ mo ta dejstva za nedotakljiva. Izmed vseh pojmov pa en sam ne nasprotuje tem dejstvom: energija, ki je večna, neskon¬ čna, vedno ena in ista v svojih prvinah in zakonih, ki ustvar¬ ja, razdira, obnavlja neizčrp¬ no, brez začetka, brez konca in zato brez cilja. Vse, kar je, posamezna stvar, vrsta, planet, vstaja iz tega nerazločnega brezdna in se vanj pogreza. Ne vemo, kako daleč sega moč te energije. Njeni zakoni so stal- kakor sem ga sedaj jaz poznal tukaj do globokih korenin, de¬ janja niso nič. Čuvstva so vse. Če bi bila gospa Ortegova zbe¬ žala s klinike in ne mogla pre¬ našati hiranje svojega moža, bolnik bi ji bil to manj zame¬ ril. Rekel bi si bil: “Preveč trpi, ker me vidi takega. Še me ljubi.” Tčfda njemu kakor me¬ ni so kazale te pomnožene ma¬ lenkostne materialne skrbi, da neprestano napenja svojo vo¬ ljo. Posebno to, da se je kakor po načrtu ogibala in se umak¬ nila svojemu bratrancu, je pri¬ čalo, kako se bori. Proti čemu? Da si ji ne bi vsililo, in sicer morebiti nova ljubezen. Pač pa novo zanimanje. Nova mo¬ ška osebnost je oživela zanjo. Jezik je jako nerodna algebra, kadar je treba izraziti odličice čuvstev; v njem plavajo obli¬ ke tako nejasne, da ne najdem izraziti besedi, s katerimi bi označil nravno stanje, čigar žalostne stopnje sem tako do¬ ni, a vseh ne poznamo. Odtod bro razločil, dramo duše, ki je nejasnosti, ki jih imenujemo prišla nasproti drugi duši do skrivnosti in ki so le križanja, nekega nasičenja in v strašnem Vanje stavimo želje in sanjt. kesu odkriva, da se končuje To je Nadnaravno. Seveda, če bi Galiku govorili o križanjih! ... .Po vsem tem morebiti ve, da so svetlobni žarki iii da zmanjšajo svetlobo, če se kri¬ žajo. Nekoliko fizike se je mo¬ ral učiti za vstop v vojaško šo¬ lo. Kar se tiče uporabe.... ” nekdanja prisrčnost. Ta izraz nasičenosti (jej prav tehničen, prav sirov. Izraža pa s toliko natančnostjo nemožnost, v ka¬ teri se je nahajala gosp Orte¬ gova, da bi ji mogel njen mož zbuditi novo čuvstvo! Nasprot no je pa bilo vse novo v čuv- stih, ki jih je budila poezija, nenadoma razkrita pri njenem tovarišu mladih let. Poznala XXITI Zadnji kratki stavek je izgo¬ voril tako ostro, da se je po- ga je kot vljudnega dečka, kot govor hitro končal. Ljubosunt dobrega mladeniča, kot mar- nost mu je znova razjedala sr- Ijivega kadeta in vrlega čast- ee. Njegova žena se je tega o- nika. Našla je zopet križanja, čividno zavedala kakor jaz. in to v trenutku, ko je bila Iju- Zapazil sem, da je začela red- bežen do njenega moža, ki jo keje zahajati v ranjenčevo so- bila vedno bolj umišljena nego 1)0 tiste dni, ki so sledili temu resnična, le še v njeni volji. “Maršal, ali ste poznali mnoisnične.” “Na to-le: sile morejo delo¬ vati v svetovju, o katerih niti ne slutimo, da so. Kadar govo¬ ri Galik o nadnaravnem, ne tr¬ di nič drugega.” “Oprosti on ne pravi, da so j te sile možne, on jih ima za re- razgovoru. Večkrat je poelale Ko mi je izrazila v svojem tra- strežnico, da jo nadomesti. Za to-se je pa skrbnost za njenega moža še povečala. Nepreneho gičnem pomenku svoj strah in gnus pred ženskami, ki ljubijo, ko so ljubile, ki same zataje ma je hodila v njegovo pisar- svojo preteklost, ji je ušlo to-le *1 • a v • 1 I • # / < « • w a • T • ^ go pobožnih v svojem življe¬ nju ? ’ ’ “Nikogar drugega razen svoje matere. Hočem reči: za¬ res poznal. Zakaj lastnost re¬ snično pobožnega je to, da se skriva. Še 1 eno evangeljsko pravilo in še vedno v “neki pridigi”: — ‘Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram in moli neskrivnem’. ” “Toda, ali ste opazili, da je vera dajala moči tistim, o kate- “Toda”, je odvrnila, “če ne bi bila neka plat resnična v njegovi veri, kako bi črpala iz nje moč? Kar učinkuje na redl- nost, je nujno realno!” “Nanj vplivajo njegove ide¬ je, in zmotna ideja določuje voljo prav tako, včasih še bolj kakor i'esnična ideja.” Tukaj se nisem mogel pre¬ magati, da ne bi posegel vmes Ugovori, ki jih je izrazila go¬ spa Ortegova, so nudili preveč no, kadar je tam počival. .)<> bil tam? Ni ga puščala izpred oči, vznemirjala se je ob nje¬ govi najmanjši nepotrpežljivo sti in ga razoroževala s tem, da mu je prestregla tudi naj¬ manjše domisleke. Zapazil sem tudi, da je ta podvojena pa¬ zljivost povečala, kakor se je priznanje: "■ Najstrašnjejše j je’ pa to, da se človek v življenju izpreminja, in sicer proti svoji volji.” Borila se je že, da ji ne bi useknilo njeno občutje. Bla¬ znost njene smrtne ponudbe ni narekovala samo nepremaglji¬ va nuja, da potolaži strašno ža¬ lost. Sama sebi je hotela dati zdelo, Ortegovo občutljivost, dokaz, da ostane zvesta svoji tih ste vedeli, da so zares po- sličnosti s tistimi, ki so vzne- božni, čeprav jih niste dobro mirjali mojega duha v zadnjih poznali?” “Ne razumem Vas dobro. Vera je moč sama po sebi.” “Slabo sem Vas vprašala. Rada bi vedela to-le: ali misli¬ te, da moč, ki jo je kazal moj bratranec danes spričo svojih muk, ki so bile tako velike, včeraj sprišo smrti, kateri je kljuboval tako hladno, ali mi¬ slite, ponavljam, da mu ta moč prihaja iz njegovih nazorov a- li iz njegovega značaja?”. tednih. Razgovor me je zani¬ mal sedaj na moj lastni račun: “Ali je to popolnoma pravil na, dragi moj učetelj? Res lah¬ ko stori zmotna ideja, da dela¬ mo, toda naše delovanje jako hitro trči ob realnost, ki nam dokaže zmoto.” “Mislite li, da' realnost ne dokazuje zmotnosti Galikovih mističnih sanjarij? Če ne dru¬ go, že ta strašna vojna... “Ne mislim, dragi moj učl- ne blažila. Postajal je nehva¬ ležni bolnik, ki se zaradi svoje bolezni jezi nad tistimi, ki mu strežejo. “Katero osebo Edip najbolj sovraži?” mi je rekel eden mo jih jetičnih bolnikov nekega dne, ko sem ga grajal, ker je trdo ravnal s sorodnico, ki mu je požrtvovalno stregla. “Antigono, ker mu vsako minuto spričuje, da je slep.” Spričo Ortegove rastoče kri¬ vičnosti napram svoji ženi sem se proti svoji volji spomnil te cinične izjave in čutil sem, da tiči v tej čudni misli žal žalost¬ na človeška resnica. Ali je bila v tem pri Ortegu le krivičnost? Da, kdor bi gle¬ dal le na dejanja. A kadar po¬ zna kdo zakonsko življenje, ljubezni brezpogojno in slepo. Kako naj se še vara sedaj, ko raste ob strani čuvstvo toliko močnejše, ker se mu je pridru¬ žilo novo življenje? Pobožna mladenka, kakršna je bila pre¬ den ji ni vzel vere hipnotizenl očetovega mišljenja, se je zno¬ va naskrivnem porajala v nje¬ nem srcu. Obenem je tu zopet našla sledove nemirov, ki jih je' bila manj občutila nego sanja¬ la, in nenadoma so oživeli že davno ubegni spomini na tihi roman njenih petnajstih let. V pogovorih, ki sta jih imela strežnica in ranjenec pred ma¬ no, pred Ortegoni, kakor je ravno naneslo, so se neprene¬ homa ponavljale besede: “Ali se spominjaš?” Nekdanja to¬ variša pri igrah sta se vračala SLOVENIJA k prizorom, ki so bili za vse brez pomena, le za njiju ne. Orteg se ni zanje menil; toda ali ni to njegove žene še bolj mikalo k razgovarjanju? Pri tem se je oddibala od sedanje more. Morebiti tudi — to misel za¬ pišem le kot domnevo •— j e bil tu učinek tistega psihičnega vpliv a, o katerem tolikokrat govorim. ‘ Po katerih znakih spoznamo navzočnost take Si¬ nergije, na primer elektrike! Po tem, da vpliva na nas na¬ ravnost ali pa se izpremeni v drugo energijo, ki tudi vpliva na nas. K prvi skupini spada¬ ta svetloba in toplota, elektri¬ ke k drugi. Mi je ne zaznava¬ mo naravnost, in tako je umlji vo, da je ostala tako dolgo ne¬ poznana. Bivanje duševnega okolišča, ki je neodvisno -od živčnih središč in kjer ta-le črpajo svojo moč, je toraj mož¬ no. Ali ne tiči v Blainvillejevi formuli, da so možgani sub¬ strat, na pa organ mišljenja, domneva, ki je moji slična? Oddaljujem se. Hotel sem samo navezati na bolj splošen zakon neki pojav telepatije ali pravilneje, telestezije, katere¬ ga priča sem bil. Myers jo je definiral: “Prenos vplivov ka¬ terekoli vrste od enih možga¬ nov do drugih, neodvisno od vsake znane Čutne poti.’ Goette ki je bil velik zfianstveni duh, je tudi rekel. “Duša mo¬ re s samo navzočnostjo močno vplivati na drugo dušo.” Ali ni bilo te vrste delovanje tisti pravni vpliv, ki gaje začel Ga- lik izvrševati na gospo Ortego- vo? Ljubil jo je prej in ljubil jo je zdaj strastno, to sem med tem zvedel, a si ni dovolil. Ni dvoma, da jo je pridruževal ne prestanemu pogovoru z Bogom ki so ga njegove molitve in nje¬ gova premišljevanja podaljše¬ vale brez konca. Vse se je tako vršilo, kakor bi žarki prihaja¬ li iz tega s k livnega žarišča lju¬ bezni in. ovijali mlado ženo in vplivali nanjo. Kakor dva te¬ čaja, ki ju veže magnatni tok. A kdor reče tok, reče prevod¬ no sredstvo. Naposled sem bil morebiti — prehajam na stališče, na katero bi se postavil Galik sam — samo priča enega iz¬ med tistih čudežev, ki jih ne¬ vernik ne vidi in ki so veri vsakdanji? Da, morebiti je go¬ reča ranjenčeva molitev pre¬ gnala začaranost, ki je že ne¬ kaj tednov tlačila nesrečnico? Kdo ve? Te domneve so vznemirjale moje mišljenje v tej dobi. Za¬ nimajo me še vedno. Toda kak¬ šen pomen so imeli za unura- joččega soproga, vzroki _ tega razvoja pri njegovi ženi in po¬ čelo tega vpliva, za oblastnega in strastnega Ortega, ki ga je bolezen naredila razdražljive¬ ga in ki ga je ljubosunrnos morala narediti neusmiljene¬ ga? Nemiri tega ženskega sr¬ ca, ki je bilo tako dolgo njego¬ vo, in njih izvor niso mogh ju¬ ti njegovi bistrovidnostg ki J e bila tem ostrejša, ker se je cuv stveno tekmovanje med Gali- kom in njim podvojilo z nekim drugim. Orteg je bil v svojem brezverstvu tako strasten ka¬ kor v svoji ljubezni. Da je imel .ko gorečega tekmeca za ver- mka, je podvojilo njegovo tr¬ pljenje. Kadar na to mislim zdaj in oddaljen, se tresem ob misli na mučeništvo, kar so bi¬ li njegovi zadnji v molku mi¬ nuli dnevi. Medtem sem zve¬ del, da njegova žena po cele li¬ re ni mogla izvabiti nobene be¬ sede. Kakor ostane v zrušenem gradu pokoncu stolp, da s svo¬ jo visokostjo priča o veličastvu podrtega poslopja, tako je o- stal samo ponos od zmagoslav¬ nega Ortega, ki sem ga poznal in tolikokrat občudoval. Iz za¬ upnih besedi gospe Ortegove sem spoznal, da se ni več pono¬ vil tisti nasilni prizor, čigar žr¬ tev je bila ona vpričo mene ob Galikovem vzglavju. Tudi ji ni v tej dobi, ki je trajala sko¬ raj dva tedna, nikdar govoril o njuni samomorilni pogodbi, dasi je njegovo vedno rastoče hujšanje in od dne do dne bolj izrazita zlatenica kazala, da gre zlo neizprosno naprej. Vstajal je samo za nekaj ur, a vedno se je branil, zapustiti kliniko, čeprav so ga rotili ne¬ kateri sobratje, ki so ga obi- videz “Enajst ali dvanajst.” j pirja* katerega sem na “Dobro!” je rekel “Vi ste pogledal, mi bili v prav veliko pomoč v j “Poklical je svojega notar- mojih jako britkih trenutkih, ja, tla pregleda njegovo opo- dragi moj Maršal! Ali hočete j roko,” sem si mislil, “ta je to biti pmv prijazni do svojegaIpovedal. Kaj vendar čakam?” ubogega učitelja? Teh enajst j Komaj sem se podpisal pod ali dvanajst slučajev prepiši- zadnji odstavek, sem se hitro 1,1 * I • •, > , , A 1 , ,, y - ( i i i te do jutri zjutraj_” A je služba_” Quenaut in Renard vse opravila. Ukazal bom_” Quenaut je bil kirurg, ki ga je bil privzel po svoji omedle¬ vici. .Jako dobro je operiral in | poslovil. Šel sem naravnost pro | ti sobi gospe Ortegove. Ni je bosta ! bilo doma. Iskal sem jo po jima vsej bolnici, pa je nisem našel | nikjer. Naveličan iskanja sem se obrnil na tajnika, ki vodi knjigo pri vratih. Povedal mi je, da je gospa odšla. Po na¬ me sicer neprestano mučil, da javnem nagonu sem takoj skle- naj rečem Ortegu, naj se da o- pal “ f r . ekel . : če f * a . m °- • — mor sklenjen, je morala iti na perirati. Pred učiteljem je po¬ stal ravno tako mali deček ka¬ kor jaz. Renard' je bil skromen dijak, ki nam je pomagal in nam se pomaga kot asistent. “Torej do jutri bo vse ureje¬ no/ ’ sem odgovoril. “Hvala! Želim, da se ti po¬ datki priobčijo pri prvi seji zdravniške akademije in treba je, da jih pregledam. Ne vemo niti, kdo doživi niti kdo umr¬ je, in pri mojem stanju.... ” Ko je govoril te besede, se je tako smehljal, da sem se docela trg Združenih držav urejevat svoje domače papirje, kakor je Orteg pravkar svoje ure¬ dil. Kako naj to izvem? Po te¬ lefonu? Da me ne bo sprejela, če je tam! Naj grem tja in jo presenetim? Poskusimo!.... ” Urno sem slekel bolnični jo¬ pič, oblekel suknjič, poklical avtomobil in drčal sem po bu- levardu Saint Germain, po na¬ brežjih, po drevoredu Marceau in po ulici Bizet proti tistemu poslopju, kjer sem tolikokrat „ , obiskal novomodnega kirurga uveril; tokilo trpkosti in nepo- y srečnejših dnevih. Kako so trpežljivosti je bilo v tem sme-(begale moje misli med potjo hu. Zeblo me je, ko sem ga za- in kako me je presunilo, ko je vratar odgovoril na moje vpra- r —-—^ f v » —— skovali in ki so se mu upali to 'puščal, in noge so se mi šibile, svetovati. Vidno je trpel čeda- Pravkar sem uvidel, da se je lje bolj in vedno pogosto je je- odločil. Še bolj sem to spoznal, mat morfij. Tako stanje ni mo ko sem srečal gospo Ortegovo. glo obstati niti fizično, niti mo Bila je zelo bleda, kakor oka- ralno, to sem razumel. Moja o- menela in veke so ji skoro kr- pazovanje so se strinjala in čevito utripale po očeh, ki na sanje: i i JL • , »/ , ■. . - • » * r. — - . mi kazala, da je kriza blizu, f videz niso nič drugega videle OKO( . n ^ jm Bolnik je bil na koncu mo«, a j kakor podobo grozote, ki je N da jo najdem v nmlem mož ni bil na koncu ljubosum- Hala med njo m predmeti. Če j ]Dim druge ga nadstropja, e« Trt no rtrtlrn^al Kilsi stvar taka in ie nrisel i • , n ogenj. nosti. To je pokazal. XXIV. Ko sem šel nekega jutra v njegovo spalnico, da mu ziro- čim kakor navadno poročila nočnih strežnic, so mi rekli, da je vstal in da je v svoji pisar¬ ni. Našel sem ga tam sedečega pri pisalni mizi; pregledoval je kup pisem: nekatere je tr¬ gal, druge je urejeval, zopet druge je metal v velik Ker sem bil poučen, sem takoj presodil, da je to urejevanje priprava. Spoznal sem dolg kofrček ves iz mahagonijeve¬ ga lesa, ki je stal po navadi na delavni mizi na trgu Združenih držav. Vedel sem, da je a anj zapiral svojo korespodenco. Komaj se je ozrl na hste, ki sem mu jih ponudil. Navadno jih je .pregledal prav natanko. “No,” me je vprašal, ka¬ ko daleč ste s svojimi zapiski ? Res me je bil prosil, naj ure dim dnevnik najzaninuvej slučajev z naše klinike daril je: “Veliko mi je na tem, to sem Vam povedal. Moje delo¬ vanje tukaj ni bilo tako, kakor ren/hotel, materialno, se razu¬ me. Vendar sem/; popravil je, Gospa je že eno uro tukaj. Vas bom prijavil. ” “Ni treba,” sem rekel, da odstranim tega človeka, “ona me pričakuje.” Skočil sem na stopnišče, ve- sa r e u- m i ! *• • i | l v_/ 11 vil U V_- w Cl ll tvV4 ’ l i vy |y i ti « v v_ v.i je bila stvar ta'a in je^puse i ravna sv oje zasebne zadeve. konec se nisem smel več obo¬ tavljati. In neki prav na a dogodek mi je bil tretji in ne- iden! Saloni prvega nadstropja so bili za stranke in za spreje¬ me. Ko sem stopal po stopni- ovrgljivi dokaz, daje ta konec a] ;_ mg je pog]ed na st vari o- pnsel. Iver se je pnpetil tauat mene opominjal Ortega ko je Orteg zahteval, naj me- ed boleznijo. V ognjeviti dim svoje podatke, je popolno- pr j hrupni razprodaji nia razpršil moje dvome. Oko-1 e j e potegoval za kip ita- li polienajstih me je^ Orteg se jlijanske renesanse, ki je stražil enkrat poklical. Bil je z oyeho ; p redso bo. Španske preproge, svečanega izraza, katero sem, pQ z idovih, so bile pod bil že srečal pri njem m ki ni{ . im zbirateljskim ime- bila nihče dingi nego n j ego a nom razstavljene na neki veli- uotar. i ki zgodovinski razstavi. Hva- “Pozabil sem Vam povedati iležnost nekega amerikanskega dragi moj Maršal,” je začel, j milijonarja, ki ga je Orteg re- “da pride danes gospod Meti- šil, se je kazala v napol porce- vier, da se podpiše akt, ki ure- lanasti vazi, v velikanskem di Vaš položaj tukaj, ko mene delu nove umetnosti, ki je sta¬ vec ne bo.” la v kotu stopnišča na nič manj Zopet Vaše misli!” je ugo- velikanskem podstavku iz rez- Pon- dobro delali- Naj to sin¬ iti. Koliko pa jo v«* v • Z1 slučajev. “Okoli petdeset. “Za prepis ua čudo j ostane ? ’ ’ m a \ r k/ v/ v » ^- »/ w varjal debeli notar, ki je kazal ljanega lesa. Skozi slikane ši- s svojo ookatostjo, rejenostjo pe starinskih oken j je objema¬ jo trdnostjo pri šestdesetih la topla in mila svetloba tišino letih nenavadno nasprotje z u- tega stanovanja, katero je bil utirajočim, katerega Je fliotel La vedno zapustil tisti, čigar potolažiti. , slavo in ponos je oznanjalo. “Veliko boljši ste”, je pon-To prazno in tiho stopmsce je darjal, “sicer smo pa moji pi-unojo žalost še povečalo. Imel sarji in jaz v pisarni vedno o- sem nekako fizični občutek, da pazili, da to poživi, če neradi sem prišel v grobnico in da je kdo oporoko, in Vam ni bilo Orteg že mrtev!- A nekdo treba tega_” j« 1 živel in je moral živeti, ne- “Prosim, dajte akt v pre- srečna žena, ki je tudi hodila v gled doktorju Maršalu!” je re- te dve nadstropji med prikaz¬ al Orteg. ne da bi se zmenil riimi zmagoslavnih ur. Bil sem za tolažilne besede, ki so imele ored vrati malega salona. Ne- neliote kruto ironijo v svoji .izrekljivo razburjenje*se me je vsakdanjosti. Gospod Metivier polastilo, ko sem potrkal. Neki mi je dal list kolkovanega pa-;sel, kateri je igral proti njej SLOVENIJA glas je odgovoril: “Noter!” Njen glas! Oči vi de n dokaz, da se nisem stil sem ga z gospodom Meti-| v listnici x uredništva neki na- vierom, njegovim notarjem.” ročnici: “Vi vprašate, kako.-j ni • • it . In ste torej razumeli?” je |kazen zasluži moški, kateri po-j f OZOr jlOVCHCl 10 ifFV(Ul našem, motil: kakor njen mož prav- rekla. Z rokami na hrbtu se jekom dve zenski? Po kar tako je tudi ona začela u- naslonila na mizo. glavo je na- j mnenju ne zasluzi kazni, pa c SloVdlska rejevati. Potem je prekinila to gnila nazaj in kimala. Ko se je|P a nagrado za hrabrost. ’ | delo in pisala. Mislec, da govo-j poleglo prvo presenečenje, se ri vratarju, je rekla preprosto :j mo ji navzočnosti ni več čudi- Dober nasvet — za nekatere “Ste Vi Jožef!” la. Kako in zakaj sem prišel na Vzemi- pet malih kupic luni- In njeno pero je pisalo na- trg Združenih držav, t kakšne nih žarkov, potem se pa vsedi prej. Obrnila se je, zagledala slutnje so me dovedle, za to se v avtomobil in gotovo je da se mene in se vzravnala s kri- ni več brigala. Bil sem tukaj !| boš nekaj ur kasneje znašel \ mesarija Anton Novak Deležil sem se bedečih sanj, v ječi, bolnišnici ali pa pri po- katerih se je borila, in z nepre-1 grebniku. (To je za take, ki so mičnimi očmi in napol odprti-(siti življenja.) mi usti je dejala: .1 " — “Da, to je za jutri. Obljubila prS-ZIUK© Prvič sem jo videl v teh ; sem in nimam poguma.... ” Stara navada ameriških ro- dnevili, da je bila drugače^ ob- (Dalje prihodnjič.) jakov je, da se spomnijo svojih lečena, ne v obleki postrežnic. —o sorodnikov in prijateljev v do¬ kom : “Vi, Maršal? Kaj pa je? Me kliče moj mož? Mu je slab¬ še?” Bila je še vedno nekdajna lepa gospa Ortegova, toda kako spremenjena! Ti tedni skrbi so dali njenim tako plemenitim potezam bolj fin, bolj določen, bolj globok izraz, kakor neka¬ ko kruto vrezino. “Ne, gospa,” sem odgovoril, “in on ne ve, da ste odšli Pu- Izgleda nevarno V Chicaškemu listu Tribune je bil pred nekaj dnevi sledeči oglas: “Na prodaj prstan z diamantom, vreden $85, in sa¬ mokres. ’ ’ Dovolj kazni Neki urednik, je odgovoril n i ji M tr - Z7Z - NAZNANILO ^ . Rojakom Slovencem iu Hrvatom naznanjam, da | sem se preselil na 479 National Ave., kjer bodem spet na j| razpolago bodisi glede notarskih ali real estate poslov. U V soboto se bodo tudi o tvori la 3 kegljišča, ki so vsa p.7.7 a L ll 1 movini s primernim darom za božične praznike. Ker je sedaj cena denarja izredno nizka, že samo par do¬ larjev pomeni jako veliko v starem kraju. Denarne pošiljatve skozi na¬ šo banko so navadno nakazane v 14 dneh. Denar dobi prejem¬ nik na svoji domači pošti brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKA BANKA 70 — 9th Avenue, New York Cit v ‘ 269 Grove St. med Park in So. Pierce St. Telefon Hanover 822 Velika zaloga svežega prvovr¬ stnega mesa. Cene za petek in sobota Pork lion . 17—190 Pork shoulders ..130 Pork chops.220 Pork steak.170 Telečje stegno . 170 Teletina od pleč . 150 Ovčje meso.150 Sirloin steak . 160 Porterhouse steak . 160 Round steak . 160 Govedina za peči.121/20 Govedina za juho. 80 Suhe šunke.od 12 do 170 Sveža svinjska rebra .... 120 Suha svinjska rebra.150 Suha slanina.250 Poljske &dunajske klobase 160 Svinjska jetra, srce, ledvice 80 Hamburger .......... 12'/ 2 0 Kranjske suhe klobase ... 220 Svinjski suhi rilci.180 m % V v || 1 na novo urejena. Priporočam se vsem za blagohoten obisk JOHN ERMENC i Dostavek: Onim, ki žele po- Svinjski suhi jeziki.250 *|.tovati domov za praznike, pri- Krvave domače klobase l2 1 /20 poročamo svoj potniško pisar- Trebušna mast (salo) .. 1P/ 2 0 U. Al I o no. Postrežba točna. Se priporočam 479 NATIONAL AVE. JAVNI NOTAR Telefon Han. 3306-R Mihvaukee, Wis. NAPRODAJ Razsvetlite vaš dom Z ELEKTRIČNO SVETLOBO ODPLAČILO V 10 MESECIH Alexander M. Kailing Co. I f Lep velik rooming house, pravkar prebarvan in d©- $ i ■I “Land Contract”. Malo naplačilo, ostanek na nizke me- 1! kot iran blizu Grove St. na Mineral St. Proda s( na sečne obroke. $ Telefonirajte Hanover 2Z h 322 Reed St., Room 15 j,J 264-266 W. W&ter St. Telefon Grand 1834 : f, ( ) % ^ » v KUPNE PRILOŽNOSTI v rabljenih avtomobilih OČISTITI HOČEMO NAŠO GARAŽO POPOL¬ NOMA VSEH AVTOMOBILOV V MILWAUKEE. VSAK AVTOMOBIL MORA BITI PRODAN NA LAHKE MESEČNE OBROKE: FORDS BUICKS STUDEBAICERS CHANDLERS WILLIES KNIGHTS OLDSMOBILL MAXWELL DODGES STEARNS-KNIGHTS PAIGE HUDSONS PACKARD - : , FR A NIvLIN JORDAN Gene so od $150.00 naprej. Vse kare imajo dobrt guminaste obroče ter so prebarvane in so v prvovrst nem stanju. Obiščite nas danes. , Stearns Sales Agency TEL. GRAND 1373 172-174 FIFTH ST. Anton Ilowsek 282 Mineral Street Tel. Han. 3684 PIANO & FURNITURE MOVING EXPRESS COAL& ČOKE f Garantiran krompir,tak ki se drži vso zimo po $2.15 vreča !j kLt + , i-. *.v j« « fnk Bil 0 i E E E E E 0 E E E E E E 0 E E E 0 0 [5]0000000[Š]00 EH Naša dolžnost je pokopavati mrtve ter prevzeti na naše rame vse kar je potrebno v slučaju smrti med vašimi najdražjimi. Vaša dolžnost je, da storite vse kar je mogoče v omenjenih slučajih ter pokličite telefon Hanover 471 po dnevi in ponoči kjer vam nudimo vse kar spada v našo stroko. Edini slovenski pogrebniški zavod v Wisconsinu FRANK ERMENC 281 Reed St. Plione Hanover 471 MILWAUKEE, WIS. • • » ^ . , 4 Vaša zadovoljnost je naše geslo. 0 E 0 E 0 0 E E E 0 E 0 0 0 0 0 NAZNANILO in zahvala Z Žalostnem srcem, vsled iz¬ gube moje ljubljene žene ozi¬ roma matere mojih štirih otrok se zahvaljujem vsem onim, ka¬ teri so spremili ranjko LJUDMILO LIPOGLAVŠEK k zadnjemu počitku na Mount Oliver pokopališče. Posebno se zahvalim društvam za kra¬ sne vence. Pokojna je bila čla¬ nica društva Marija Pomoč Kristjanov. Vence so darovala tudi društva: Sv. Jožefa in Se¬ stre Slovenije, katerim izre¬ kam tem potom najiskrenejšo zahvalo. Pokojna je bila doma v Ra¬ dečah pri Zidanem mostu, kjer zapušča mater, šest sester in dva brata, tukaj pa mene ža¬ lujočega soproga in štiri otro¬ ke. Počivaj v miru draga žena in mati, v tuji zemlji. Naš spo¬ min bo vedno pri Tebi in naša ljubezen ostane trdna, dokler tudi nas ne izroče materi zem¬ lji. ■ 7; v; Frank Lipoglavšek, soprog, Frank in Emil, sina, Olga in Florenc, hčerki. Mimi Kovačič, sestra. SLOVENIJA daljža si pri- Jože: “Ali si se tudi sponi-, Hiša se da v najem na 877 — |Hil ,da sem ti pred tremi leti: 83 Avenue. Pet sob in ga ra ge. posodil dvajset kron!” Električna luč v hiši. Vpraša se na 3017 Galena Street. NAZNANILO (18n) sem si 1 | Članice dr. Napredna Slo¬ pa to ' eIlka 6, J. P. Z. Sloga se poživlja, naj se udeleže veseli- Good Morning prijatelj! za pomagati; nosi krila, p a j e .” D ep zakon Marička: ‘‘Kako pa sla do tega moža?” Barba: “Veš od ust ga prihranila.” Marička: “Kako je mogoče?” |poživlja, naj se udeleže veseli-: No John, kam pa v nedeljoT Barba: “Prihranila sem si s ce ’ katero priredi Dram. od- Na peto A ve. k Princu. Tam i- težavo 500 dolarjev in ko jei sek ( ^ 1, Lilije v nedeljo dne 13. ma okusno rodečo kapljico, do- zvedel da imam denar me je še novern bra v South Side Turn bro Gettelman pivo, fine sinod- | dvorani. Na seji je bilo skle- ke in vse druge potrebne reči. -- Injeno, da se udeležimo te vese- Postrežba točna. Se priporoča Nikotin imenujemo sok v to-! , e P°l n oŠteyilno. Zberemo se j vsem prijateljem in znancem. ia dvorani, lino skup- le vzel.” iMKoun imenu,lemo sok v to- \ miu. /a bakovi rastlini. To ime prihaja !° b . P 01 3 ‘ P°P- v Ilirii od imena Jean Nikot, kateri je! 0d tamka j odkoraka prinesel prvo tobakovo rastlino 110 N 'Morano. iz Lisbone, glavnega mesta Portugalske v Pariz; to se je j - žgodiloJeta 1560 in od tiste do¬ be naprej, se je pričela razšir¬ jati raba tobaka po celi Evro-i pi. . | Mary Šimenc, tajnica. j MATH PRIMC 359 — 5th Ave. Milvvaukee Tel. lian. 1629 (4n) ffl HRESS and VAH l Modri Belgijci Nekega Belgijca je pred ne- Obuvala za vso družino OKOVI STRMI J ČEVLJI! Ako so vaši čevlji potrebni popravi¬ la, ne zavržite jih, ampak jih prinesite k meni, da vam jih popravim Delo tr¬ pežno in nizke cene. ANTON PUSHAVAR 447 — 51 Ave l l A bloka severno od Nat’l Ave. kaj meseci povozila železnica Zakaj se je ločila od moža w Gospa Annie Ferotta, mla¬ da živahna žena iz države Connecticut je tožila svojega moža za ločitev zapona; ona dvi sedaj v Now Yorkn s, svo¬ jim ljubčkom. Pri obravnavi, ko je bila vprašana med dru¬ gim, zakaj se hoče ločiti oi svojega moža je vzela v roko do smrti.. Žena je zahtevala od uprave odškodnino, katero je tudi takoj dobila v znesku 10.000 frankov. Nekaj dni ka¬ sneje, pa je čitala, da je upra¬ va izplačala neki drugi osebi za izgubo noge 30.000 frankov, DOMAČA KUHINJA kjer dobite dobra domača in tečna jedila po nizki ceni " vsaki čas 'JACOB ROŽIČEV RESTAVRANT 247 Grove St. (med Virginia in Park Streets.) kmr 1P 7pnn 7p]n lhitiln Pri 4 » Prepričajte se samci!.Postrežba točna! « i\ai jr /a nu /.riu ij umu. a n ia.v .lii.Mlik in pričela te njega «- H je kgnMa nog „, . ' T':-._ ! »e more kupiti iste, niti nateljstvu železnice je zahteva- j ~ la večja vsoto češ, ako plačajo | za eno nogo toliko, potem mo-lij rajo plačati za življenje mnogo ^ več. Zadeva je prišla pred glav nega ravnatelja, kateri je po- | klical ženo k sebi in ji rekel: “Gospa, mi smo delali popol- I Soma pravilno, ker vi, ki ste dobili 10.000 frankov, si lahko | dobite drugega moža, ona ose- pa si za 30. 000 frankov, toraj ste vi še ve¬ dno na boljšem. * o- POLITIČNE VESTI Moj mož mi prepoveduje rabili šminko in mazila za o- braz: on pravi, da je to bilo prvo, kar je Eva iznašla, po¬ tmi ko je zapeljala ubogega Adama, da je vgmml v jaboi- Nemško-švabska kulturna k ” - ()n n, ‘ veril : l« v , le PJ ob j m zveza iz Novega sada je posla- zenske, ne v njene kodre, Ka- - - t i i jo tako krasijo, ker pravi, da je to iznajdba satana same¬ ga. Midva živima v državi Connecticut, kjer še vedno ve¬ tja listava, da ne sme mož po¬ ljubiti svoje žene v nedeljo. Ki r pa postava ne prepovedu¬ je poljubljati druge žene, za to jt* prišel k meni moj ljubček, kateri me je poljuboval. MojJ ♦ 1 y.V 7 • n '/S I /;:„n 1 - -1 J. GALLUN 394 Grove Street s* .S aj .*»■ .J»* . z ... ’ * tretja vrata južno od Mineral St. VELIKA TRGOVINA z zlatnino, srebrnino in urami. Popravil« izvršujem točno in po zmerni ceni. Se priporočam JOHN GALIJ.N 1 v ’'/ h; Sir I t ■'» !••• * C .?•# J • • •••_ t:::\ II ■ ve I ♦ la narodni skupščini v Beo¬ grad spomenico, kjer zahteva ustanovitev nemških ljudskih in srednjih sol v krajih, kjei je zadostno število otrok nem¬ ške narodnosti. V svoji zahte¬ vi se zveza sklicuje na senžer- mansko mirovno pogodbo. Nemški socijalisti in naiod- nostno vprašanje v .Češkoslo¬ vaški. “Volksrecht”, glasilo m- sovraži knjige in 0( ‘°' )ra " Inemških socijalnih demokratov va samo sveto pismo, kot edi- ^ jJtomerce in Usti, je ob ja vi¬ no dobro knjigo in jaz ne sinem j z mvo, ]d pravi, na nemški ničesar čitati. Jaz sem dobre-jdemokratje v Ustih ga srca in ljubim niir, toda ob-h | 1Q( j 0 so Jelovali z nemškimi enem pa tudi ljubim življenje, me gg a nskimi strankami glede za to ne morem živeti s takim naro j n ega vprašanja.^ Socijal- možem, ki je slabši kot starec, ki stoji z eno nogo že v grobu. vzela Dober nasvet Ančka: “Jaz bi že Stanka, toda ena stvar se mi ' j M y \ na njemu ne dopade. Prijateljica: “Kako slabost pa si našla na njemu?” Ančka: “Nikdar me ne gle¬ da v oči, kadar govoriva, am¬ pak vedno pod noge. ” Prijateljica: “O to je pa lab- m demokrat,ie trdijo, da so nem Se meščanske franke pov¬ zročile neslogo med Čelu Nem«. Tone: “Strašni trenotki so to bili, ko sem se potapljal. Trikrat sem se pogreznil, pred ošili. Ko so me za- '.j. sem se spomnil n0 so me rešili. Ko so me sa Starejših dogodkov POŠILJANJE DENARJA V JUGOSLAVIJO. , Mi smo izboljšali naše zveze za pošiljanje denarja v inozemstvo ter izdajemo čeke na vse vodilne banke vseh delov sveta. Posebno dobro zvezo imamo z bankami v Ju¬ goslaviji kot v Ljubljani, Zagrebu i.t.d. / J MARSHALL & ILSL EY BANK PODRUŽNICA NA JUŽNI STRANI; 374 NATIONAL AVENUB svojega življenja.. SLOVENIJA GOSTILNO PRI ZLATIH RIBAH Kdor.se želi okrepčati s hladil¬ no pijačo, naj ne pozabi, da jaz vsakomur najboljše postrežem, ker imam vse najboljše pijače, ki so po postavi dovoljene. Se priporočam STEVE MILLER GOSTILNA 342 First Avenue med National A ve in IValker St. Telefon Hanover 1997 GOSTILNA Na razpolago razna o- krepčila. FRANK MARKELC na 400 Reed Street | Telefon Hanover 4131-M Express, premog, drva i. t. d. A k o potrebujete premog ali dr¬ va, ali če se selite, vam stori to JOHN GORISHEK 475 Virginia St. Han. 3817-W MIKE KIRN 809 Elleu St. vogal Bus seli Avenue Vzemite Deleware karo na Clinton St. Telefon Hanover 2152 GOSTILNA Se priporočam rojakom za obilen poset. j MODERN MOTOR CO. I i POZOR SLOVENCI! 1 M Naznanjam rojakom, da sva M odprla moderen garaž. V zalogi A imava vsakovrstne potrebščine ® za avtomobile; popravljava av- H tomobile in baterije po nizki ce- || ni. Delo garantirano. M O Z E T I C H & PAVLETICH 490-492 — 12th Street Plione Grand 1073 ^ Milwaukee, Wis. J I 1 M i 1 17.7/ *•.«.( 1 I i n u 8 | 1 i Znanje angleščine f V je vsakomur potrebno f Ako čitate angleški, pa ne razumete, ste krivi tega | sami, ker si ne nabavite J. Kern-ovega . angleško-slo- f venskega slovarja, ki stane $5.00 poštnine prosto. Pišite po njega na Slovenija A ve., Mihvaukee, Wis. !j’ Hervat 309 FIRST AVENUE Milwaukee, Wisconsin. PRODAJE najboljše moške čevlje GOSTILNA JOHN LENKO 265—lst Ave. (vog. Park) i M //\V ♦ Oj ta preklicana muha! // 4 Kje kupujete čevlje? Koliko ste plačali za nje? Pridite k meni pogledat, da boste videli razliko! Martin Jug 312 National Ave. vogal Reed St. Telefon Hanover 2646 FRITSCH BROS. Florist CVETLICE IN VENCI 581 National Avenue JUbvaukee, IVisconsin Telefon Hanover 3680 NOVA GOSTILNA na 559 National Ave. med 5. in 6. Avenue Se priporočam A. MAGISTER GOSTILNIČAR ♦ f/ ■ v\ I ♦ 1 ♦ | * I t.« . h\ i l i i M X."\ /A | a "i | * V. S ♦ t ♦ SPANSKA MUHA! ♦ TA IGRA V TREH DEJANJIH, POLNA SMEHA, BO VPRIZORJENA PO I »••I ♦ Dramatičnem odseku Dr. LILIJA ^ v nedeljo 13. novembra 1921 DELAVNE HLAČE Jako trpežne — in nare¬ jene po vašem okusu. Do¬ bite ceneje kot kje drugje. Nova zaloga, zimskega blaga, za obleke in poseb¬ no za sukn j e. Naročite pri krojaču JOHN REZEL 5122 National Avenue čiščenje in popravljenje oblek vseli vrst i ♦ i i * /A>\ I Mrs. Terezija Krapshe IZKUŠENA BABICA živi sedaj na 79 & Greenfield Avenue Tel. WEST ALLIS 544-J § South Turn dvorani I L' i ♦ Iz ♦ Prvovrsten krompir naprodaj po nizki ceni j Nekemu klevelandskernu šo- ! ferju, se je pripetilo pred eekaj Dobil sem en to\oim \oz dnevi, da ga je nagovoril neki y! krompirja, za katerega gaian-, tujec in mu rekel: “Želim da || tiram, da je najboljše kako-j me pel j aS niab okrog ». g 0 f er vosti in da se bo držal cez ce- j e vesel naročila in je vozil m P | i i i M '/.'.V' /A Steve Hojnik 422 — 6th Avenue SCel. Hanover 3577 i I E« it • .«* i Popravi j am vsakovrstne m V. \ avtomobile. i I I 1 VViV 0 vVi/ a V slučaju nezgode vas pri- | 1 dem tudi iskat. 1 t\'A * o _■ JV../ •• SVEŽA PRISTNA STRD (MED) NAPRODAJ FRANK VRTAČNIK (M A R Y ŠPEH) vog. Greenfield in 79 Avenue R. R. 4 Box 9, West Allis NAPRODAJ dobroidoč re- stavrant, ker odpotujem v sta¬ ro domovino. Vpraša se pri STEVE ČIŽMADI J A 380 Clinton Street |18nf I m i I iiitti | 1 lo zimo. Na uredništvu Slove¬ nije je bila predložena garan¬ cija poljedelski ga urada v Ma- disonu, da je krompir zimske vrste in se drž'. Naročite ga pri Jacob Drofenik. 413 Virginia St. ali pri Cul Rate Meat Mar¬ ket, 449 Nat, onal Avenue. (vogal t»d Ave.) NOVA GOSTILNA "t /,7.71 i I »»••»i d Saloon, restavrant in room- Prijateljem, znancem in § in S house sc proda po nizki ce- ni zaradi odpotovanja v stan kraj. V srt i. -lovenske nasel¬ bine. Za r< ■ ■. k •- kateri je do- i I vat/ »••••i i I »•»•f !«•••• 4 \Y.J m vsem rojakom naznanjam, da ?ern o tvoril na novo go&tiAn&ko obrt na 415 Park Street v Tratnikovem poslopju. Oddam 2 čedni sobi mir¬ nim fantom. i »••••» Vri i i 1 y i I 4 svojega gosta iz enega dela mo¬ sta s drugega. Po štirih urah neprestane vožnje, pa se mu je cela stvar vendar malo čudna, za to je vstavil in se obrnil do gosta z besedami: “Ali nimate prostora, kamor morate iti?” Tujec mu je odgovoril: “Pelji me toraj proti domu’, ter ime¬ noval mu je cesto in številko. V četrt ure sta obstala pred mestno norišnico in tujec je skočil iz avtomobila in rekel: “Tukaj je moj dom”, ter izgi¬ nil v zavod. Šofer je predložil upravi norišnice račun, ki je FR. MEDVED i Po mojih mislih mora biti grozno, če operna pevka zapa¬ zi, da je izgubila glas. ber podjetnik, je to izvrstna prilika. Z; naslov izveste pri j znašal 64 dolarjev, kjer pa so upravništv a Slovenije. (18n.) j mu rekli, da ga bodo zaprli z - ' ' " njegovim gostom vred, ako se Naznanjam rojakom na West ne odpravi takoj iz pisarne. Allisu, da sem otvoril novo MESARIJO IN (i ROČE RIJ O na 78th Ave. & Grant dva blok od Greenfield Ave. Vse blago sveže in cene nizke MATK KRAPSHE slovenski mesar Filozof ponarejevalec denarja V Berlinu so odkrili društvo ponarejevalcev raznih bankov¬ cev. V tem društvu se nahaja tudi bivši litograf, književnik in filozof Franc Wydrinski, ki je izumil posebno stenografijo.