KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
287
ZAPISKI IN GRADIVO
ALBUCAN IN KORTE
NADA MORATO
Svet južno od Izole je za zgodovinarja in jeziko-
slovca kar zanimiv. Ločen je od večjega dela Šavrinov
po rečici Drnici (Valdrnigi ali v domačem govoru Ru-
ji). Desno od nje in od Sečoveljskega zaliva se svet
strmo dvigne na 262 m nadmorske višine v Kašlerju^
nad Kortami (Dvori nad Izolo). Ta je bil naseljen že v
prazgodovini. Odigral je pomembno obrambno vlo-
go, saj je severno Istro branil z morske in celinske
strani. V po vojnah in kugah izpraznjene kraje okoli
njega so se v srednjem veku naseljevali Slovenci, ki so
prišli v stik z romanskim svetom obmorskih mest.
Izoblikovala se je narodnostna meja. Zato se tudi v
toponimih, kot sta Albucan in Korte, čuti jezikovna
interferenca.
ALBUCAN
Albucan^ je staro ime za pobočje, ki ima svoje
vznožje na desni strani Drnice na Bočanu^ (Bučanu)
in vrh na Kašlerju. Pobočje ni enakomerno nagnje-
no, pač pa razgibano. Na jugu prehaja med Staro
vasjo in Krogom v obsežen plato (162—164 m n.v.).
Ker je obrnjeno proti jugovzhodu in odprto, se nanj
lepo razlije jutranje sonce — zora (albus). Od tega
lahko izhaja ime Albucan (Albucianum^); v lasti so
ga imeli različni fevdalci in so si ga od davno delile
občine Izola, Koper in Piran.
Albucianum je bila antična naselbina najbrž na ti-
stem delu Albucana, ki še danes nosi ime Bočan. V
pozni antiki in pred 400 leti je poselitev dokazana čez
žleb Frate na platoju Stare vasi.*
Kandele Frankov je prevod iz Q.udilat'al infrangi-
yum, kakor imenuje arabski pisatelj Mohamed Idrisi
naselje Albuzzani-Villa Franca v svojem potopisu po
Karantaniji 1. 1150.^
Aibuzani je v seznamu vasi v koprskih statutih
okoli 1. 1300.' »In villa de Albuzano« je spadala 1.
1580° cerkev sv. Onofrija v Krogu nad Sečovljami.
Na tej cerkvi je še danes napis »S. Onofrio protettore
di Villa Franca«. Na zemljevidih od 1. 1525 do 1780«
je S. Onofrio označen kot naselje, potem ga nadome-
sti Villavecchia.
Orbizzano, Obizzan- Villavecchia (Običan — Stara
vas) je uničila kuga v 14. in 17. stoletju.^" Po izročilu
je bilo veliko mesto, saj se je v njej poročilo 14 parov
naenkrat. Vas je imela faro, turen, pokopališče. Pred
400 ali 500 leti se je sem priženil iz Momjana kmet
Jurjevič. Za ženo je vzel edino dekle, ki je preživelo
kugo." Na nasprotnem bregu Drnice je Nova vas,^^ a
po eni verziji izročila je »Nova vas« Korte. »Villavec-
chia« je označena v literaturi leta 1775—76, oziroma
na zemljevidih po letu 1784." Albuzzan je v seznamu
vasi v koprskih statutih 1. 1647.^" Albuzzano ali Al-
buciano imenujejo moderni italijanski zgodovinarji
Kašler nad Kortami (il castelliere di Albuciano).^^
Izpeljanke iz besede Albucan so na robovih tega
območja. Tako: Na vznožju je Bočan, ki ima v soseš-
čini Belo njivo (ali Velo njivo in Povelonjivo). Na so-
sednjem platoju je Običan. (Stari naziv za Medoše je
Občanci.) Na severozahodnem robu je Gocan''^ (Nar-
guzzan, Gucan, Arguzan), ki je izumrl ob kugi 1.
1349. Danes zaselek Cedelj v Kortah in Parecaga v pi-
ranski občini.
KORTE (DVORI NAD IZOLO)
so ime kraja na grebenu in robu pobočja, ob podalj-
šku obsežne Kortine, pod izolanskem delu Albucana.
Kdaj je kraj nastal, od kdaj je njegovo ime? Strateški
položaj, stare poti in rimska opeka, ki so jo tu našli,
kažejo na staro poselitev. Toponomastika kaže na
obstoj pridvornega gospodarstva^^^ iz visokega
srednjega veka (Korte, Kortina, Decema, Cedlje). V
listinah imamo naslednje vesti: Leta 1165 se Izolani^'
z oglejsko opatico pogodijo za preselitev na Albucan.
Po mnenju P. Kandlerja pa so se naselili na Albuzan-
Curtis in ne na Albuzan-Castelliere.^' Leta 1183 na-
stopa kot priča v sporu med goriškim grofom in pore-
škim škofom Martinus de Curte, ki je bil verjetno iz
teh Kurt.^' Leta 1331 naredi Gasparinus de Curte te-
stament. Kot priča je bil Bonin iz Noseda^° (Nožeda,
Gužeda). Po letu 1300, zlasti med 1348 in 1360, se na-
seljujejo v Šavrinijo množično nova ljudstva od seve-
ra pa tudi od juga. Naselijo se skupaj s svojimi vodi-
telji v po kugah izumrle vasi in sprejmejo stara imena
krajev: Pomjan, Koštabona, Krkavče, Šmarje, Kor-
te.^^ Te imajo 1. 1435—36 svobodno cerkev in volijo
svojega župana.Dvaintrideset let kasneje dobijo
glagolski napis.
V pisanih virih in na zemljevidih med 16. in 20. sto-
letjem je kraj zabeležen tako: Corte villa, Cortinsu-
lae, Lacorte, Corte o Curia," Corte d'Isola. V doma-
čem govoru se uporablja Kurte. (Farne matične knji-
ge v 18. stoletju uporabljajo italijanski črkopis, a v
19. slovenskega). V slovenskih pisanih virih 19. sto-
letja uporabljajo Korte. Nekateri, in to nedomačini,
pa v obdobju boja proti italijanskemu iredentizmu
skušajo uvajati Dvor. Tako je župnik Fran Ravnik v
Zgodovinskih črticah ili kroniki ljudske šole v Kortah
(1883) vzporedno s Kortami enkrat zapisal besedno
zvezo Dvorska občina.^'' Mohorjeva družba iz Celov-
ca je uporabljala v seznamu naročnikov Koledarja v
288
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
Pogled na Korte s Kortine (foto D. Benčič)
letih 1871—79, 1881 in 1895—96 ime Dvor. Ime Dvor
(Korte) je napisano na monštranci iz 1. 1917, ki jo je
izdelal pasar Kregar^s iz Ljubljane. Na nagrobnikih
narodnih buditeljev je zapisano takole: Fran Ravnik
(umrl 1. 1883), parrocus curiae Insularum. Ludvik
Sonc (umrl 1. 1915), župni upravitelj v Kortah. Fran
Orel, učitelj v Kortah od 3. X. 1892, umrl v Kortah
dne 24. VI. 1919.^^ Hranilna knjižica tukajšnje poso-
jilnice in hranilnice iz leta 1908 uporablja Korte v tis-
ku, na žigu in v prostem pisanju.^' Za časa Italije, v
letih 1918—1945, se kraj uradno imenuje Corte
d'Isola. V farni matični knjigi uporabljajo Korte. Ta-
ko tudi v Koledarju Mohorjeve družbe iz Gorice za
leto 1931 in v času narodnoosvobodilne vojne in po
njej do slovenizacije pred izidom Krajevnega leksiko-
na Slovenije.^' Osnovna šola v kraju nima nobene
Kronike za Korte, čeprav so jo pisali, pač pa le Kroni-
ko za Dvori (1960—64).^' Korte so preimenovali v
Dvori nad Izolo z odločbo o preimenovanju in
združevanju naselij, 30. oktobra 1957. S to odločbo
so združili vasi Čedlje, Medoši in Korte ter zaselka
Morgani in Gocan v naselje Dvori nad Izolo,'" češ da
so Korte italijansko ime. Sestavni deli naselja so osta-
li brez imena. V letih 1983—88 so se domačini pote-
govali za to, da jim vrnejo izvirna imena. Dvorom je
občinska skupščina Izole vrnila staro ime Korte 13.
aprila 1988. Sestavni deli naselja pa bodo upoštevani
z uvedbo uhčnega sistema.
Izvor besede
Beseda korte izhaja iz latinskega cohors-hortis,
curtis, kar pomeni ograjen odkrit prostor.V prene-
senem smislu se beseda uporablja zelo široko, vedno
za nekaj zaključenega — omejenega. Tako je v Istri
po mnenju italijanskih strokovnjakov svojevrstna
vas. Pietro Naldini pravi (1. 1700) Corte o Curia, kar
je skupščina, na kateri se zbirajo prebivalci, da si iz-
volijo župana.'^ Pietro Kandier (sredi 19. stoletja)
trdi, da so Korte svojevrstna srednjeveška vas, v kate-
ri so hiše nanizane okoli skupnega prostora, do kate-
rega vodi en sam vhod.'' Šavrinski slovenski govor je
od prvotnih prebivalcev prevzel ime Kurte, italijanski
pa Corte. Sicer so kurte balkansko-latinska beseda."
Korte kot geografski pojem
Običajno so vske Korte v odmaknjenem svetu, za
prastarimi naselbinami — gradišči, kar bi kazalo na
to, da so se vanje umaknili staroselci ob vdorih novih
ljudstev.'^ Pomaknjene so ob gornji rob pobočij.
Največje Korte na Slovenskem so izolske, saj so bolj-
ši pogoji za življenje in skrit ter strateško zanimiv
položaj privlačevali ljudi v vseh zgodovinskih dobah.
Druge po velikosti so Korte za Železno Kaplo, sicer
so tako poimenovani zaselki ali samotne kmetije
(Kortnik nad Mozirjem) ali nas samo še ime spominja
na nekdanjo poselitev (Korte nad Bočno).
Razprostranjenost Kort
Prvo območje je med Karavankami in Kamniškimi
Alpami. To je za Železno Kaplo, nad Bočno, in pri
Kozjem (Korte), nad Šmartnim ob Paki in nad Mo-
zirjem (Kortnik, Kortner), nad Slovenj Gradcem
(Kortel). Drugo območje je severno in južno od Ciča-
rije. To je: izolske in koprske Korte (nekoč Corte di
Capodistria in še prej S. Antonio della Corte, zdaj
Pridvor), Korta pri Jelšanah, Novokračinah, Plavjah
in Buzetu, Kortarji pri Podgradu. Tudi Korp- je na
Slovenskem več, praviloma so zunaj območij Kort.
Kortine, ki so svet nad robom pobočij ali prostor,
kjer so pobirali srednjeveške dajatve, so ob istrskih
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
289
vaseh — v Šavriniji in na njenem južnem robu. Ob
izolskih Kortah najdemo Kortino, Podkortino in še
Kortinco. Kar nekaj toponimov, ki so že v davni pre-
teklosti okarakterizirali površinske oblike in družbe-
no dogajanje.
OPOMBE
1. Kašler je krajevno ime za hrib z gradiščem. Nekateri ime
po italijanskem vzgledu Slovenijo s Kaštelir. — 2. P. Kand-
ier, CDI, Trieste 1851-1864 in F. Kos, Gradivo, Ljubljana
1928 pod leti 1165, 1173, 1202. — 3. Pokrajinski arhiv Ko-
per, risba Grisonijevih posesti v Vali Sv. Onofrija 1. 1772,
Vidacovich. — 4. P. Kandier, Indicazioni per conoscere le
cose storiche del Litorale, Trieste 1855, str. 179; Strokovne
osnove za razglasitev nepremičnih kulturnih in zgodovin-
skih spomenikov v občini Izola, Piran 1984, str. 43. — 5. E.
Boltin-Tome, Stara vas, poročilo o izkopavanjih piranskega
muzeja I. 1968, Koper 1970, muzej Koper. — 6. F. Kos,
n.d., 1. 1150. — 7. Seznami vasi iz koprskih statutov. Istrski
zgodovinski zbornik, leto L, Zgod. društvo STO, Koper
1953, str. 20. — 8. A. Lavrič, Vizitacijsko poročilo A. Va-
liera o koprski škofiji iz 1. 1579, SAZU, Ljubljana 1986, str.
108. — 9. L. Lago — C. Rossit, Descripto Histriae, Trieste,
zemljevidi. — 10. M. Pahor, Statuti srednjeveške občine
Izola iz 1. 1360, Kronika 1974, str. 79. — U. A. Gregi, Stara
vas. Izročilo, oktober 1983. — 12. G. Gravisi, 1 nomi locali
del comune di Isola, Parenzo 1922, str. 12. — 13. Catastico
generale dei boschi (1775-76), Universita di Trieste 1980,
str. 48. L. Lago — C. Rossit, n.d. — 14. Seznami vasi iz
koprskih statutov, n.d. — 15. G. Gravisi, n.d., str. 9. — 16.
G. Gravisi, n.d., str. 11. Arguzan — v matični knjigi 1.
1894. — 16.a P. Kandier pravi, da so desetino kmetje plače-
vali že od prihoda Rimljanov (L'Istria, 1848/12 str. 52). —
17. V domačem govoru Jizlani, slovenili so z Izolani in Izol-
čani. — 18. P. Kandier, CDI, n.d. pod 1165. — 19. F. Kos,
n.d., pod 1183. — 20. Piranski arhiv, serija Testamenti 1.
1331. — 21. M. Kos, Starejša slovenska kolonizacija v Istri,
Razprave SAZU 1950. — 22. J. Kramar, Izola mesto ribičev
in delavcev, Koper 1987, str. 75. — 23. L. Lago — C. Ros-
sit, n.d.; P. Naldini, Corografia ecclesiastica, Venezia
1700, str. 120. — 24. Istrski zgodovinski zbornik 1. L, n.d.,
str. 237. — 25. Izjava župnika D. Pegana, Korte 1984. —
26. Nagrobni spomeniki na pokopališču v Kortah. — 27.
Zadružna in posojilna knjižica I. Kleva, Korte 8, 1. 1908. —
28. Koledar Mohorjeve družbe, str. 65; Sovražne postojan-
ke in partizanske poti v S. Istri, oktober 1944, tu; Istra v bo-
ju za svobodo, Koper 1976, str. 328; Leksikon LRS, Ljub-
ljana 1954, Dodatek, str. 8. — 29. Šolsko kroniko Korte
Spodnji del vasi je na grebenu, kjer je
prostora za niz hiš ob edini ulici (foto d.
Benčič)
1945-60 je imela šola do sredine sedemdesetih let. Vanjo
sem pisala tudi jaz 1. 1955. — 30. Zavod LRS za statistiko,
Ljubljana 1960, str. 50. — 31. Dizionario etimologico italia-
no. Battisti, geslo corte. — 32. P. Naldini, n.d. — 33. P.
Kandier, CDl, n.d., pripombe k pogodbi iz 1. 1165 o prese-
litvi Izolanov na Albucan. — 34. P. Skok, Etimologijski ri-
ječnik hrvatskog ili srbskog jezika, 11., geslo korta. — 35.
Izoli je pogostoma grozila nevarnost tudi iz morske strani.
Zato so se meščani umaknili v svoje skrito zaledje. P. Kand-
ier, CDI, n.d., opombe k listini iz I. 1165. — 36. G. Gravisi,
Citta, castelli, ville e corti, 1927; Krajevni leksikon Sloveni-
je, I./1968; Atlas Slovenije, Ljubljana 1985.