34 Fridolin Kavčič: Znameniti Slovenci. Znameniti Slovenci. Spisuje Fridolin Kavčič. 52. Anton Špendal (Spendou).*) nton Spendal je bil porojen v Mošnjah na Gorenjskem 1. 1739. Šolal se je v Ljubljani in na Dunaju, kjer je vstopil v bogoslovnico. Mnogo let je bil na Dunaju kurat, pozneje kanonik in »kustos« stolne cerkve svetega Štefana. Ko je postal kardinal Migazzi nadškof dunajski, je poklical Antona na dunajsko bogoslovnico ter ga imenoval za spirituala. Prof. Frančišek Rotenhann, ki je kot dvorni kancler predsedoval komisiji, na Dunaju delujoči za novo uredbo avstrijskih šol, je pozval tudi Špendala kot izvrstnega strokovnjaka-šolnika v to v dvorno komisijo. Vrhu tega je postal Spendal ravnatelj bogoslovne fakultate ter si je pridobil na tem častnem mestu mnogo zaslug. Dalj časa je bil tudi predstojnik dunajske vseučiliške knjižnice. Slovstveno ni deloval; znano je le, da je izdal knjižico: »Geschichte der Fasten-Anstalten in der katholischen Kirche.« Wien 1789. Horling. 8°. Avstrijska Biedermannova kronika poroča o njem, da je bil razsoden, bistroumen in pravičen bogoslovec. Umrl je na Dunaju 1. 1813. kot »kustos« stolne cerkve svetega Štefana, c. k. dvorni svetnik, poročevalec dvorne učne komisije in ravnatelj bogoslovnih naukov. 53. Dr. Jožef Špendal (Spendou),2) mlajši brat Antonov, porojen 1. 1757. v Mošnjah. Izobraževal se je na normalkiv Kranju in na ljubljanski gimnaziji, kjer mu je bil učitelj poznejši ljubljanski škof Anton Kavčič. Ko je bil 12 let star, so mu pomrli roditelji, in brat Anton ga je vzel na Dunaj. Tu je dovršil na akademiški gimnaziji srednješolske študije kot »primus«. Po dovršenih modroslovnih študijah se je hotel posvetiti pravništvu, a po enoletnem slušanju pravoslovja se je odločil za duhovski stan. Kot bogoslovec si je pridobil izredno nadarjeni sin slovenskega kmeta prijateljstvo slavnega profesorja cerkvenega prava Ferdinanda Stogerja, *) Oesterreichische National -Encvclopadie. Wien 1836. VI. Band. — VVurzbach: Biograph. Lexicon. 86. Theil. 2) Oesterreichische National-Encyclopadie. Wien 1836. V. Band. — VVurzbach: Biograph. Lexicon. 36. Theil. Fridolin Kavčič: Znameniti Slovenci. 35 ki ga je celo v svoje stanovanje sprejel. Stoger je bil tedaj »kustos« dvorne knjižnice in je stanoval poleg knjižnice, lahko je torej Spendal dobival iz bogate knjižnice knjige za nadaljnje izobraževanje. Pri spisovanju Stogerjevega dela : »Introductio in historiam eccle-siasticam« je Spendal sodeloval. V bogoslovnict si je izvolil za glavni predmet katehetiko; toda ni mu ugajal način katehetiškega poučevanja slovečih pedagogov Ignacija Felbigerja in katehista ter zgodovinarja Ignacija Schmidta. Se najbolj mu je ugajal učni način linškega kateheta Jožefa Millerja. Ko so 1. 1781. oba kateheta dunajske nor-malke premestili, je prevzel poučevanje katehizma na vseh štirih razredih Spendal; poučeval pa je tudi mlade duhovnike in bogoslovce v katehizovanju po svojem učnem načinu. Prizadeval si je dokazati, da se njegov učni način opira na razvitek in omiko človeških duševnih moči, in da so ta način poučevanja priporočali najslavnejši katoliški pisatelji. Z vsemi pripomočki svoje izvrstne pedagoške izobrazbe je seznanil svoje duhovne slušatelje. Ta Spendalov učni način je vzbudil splošno zanimanje ne le strokovnjakov, nego celo izobraženih lajikov. Tedanji predsednik dvorne učne komisije, baron van Swieten, se je v sam o Spendalovem učnem načinu kaj laskavo izrazil. Ko je postal župnik Anton Gall (poznejši linški škof) nadzornik nemških šol, se je začela druga doba v napredku avstrijskega nemškega šolstva. Prvo dobo je provzročil prelat Felbiger, kateri je le bolj gledal na utrditev spomina, Gall in Spendal pa sta v nasprotju s Felbigerjem pospeševala tudi razvitek razuma. Ko so 1. 1785. Spendala imenovali za pod-ravnatelja dunajski bogoslovnici, je Gall zelo obžaloval odhod prijatelja in istomiselnika Jožefa. — Leta 1788. pa je postal Gall škof linški, in tedaj so imenovali najbolj mu vrednega naslednika za nad- v zornika nemških šol, to seveda — Spendala. V tej službi je deloval celih 28 let — do 1. 1816.; tedaj pa ga je cesar Frančišek, uvažujoč njegove velike zasluge za zanemarjeno šolstvo, imenoval za prosta dunajskega metropolitanskega kapitlja. Ogromne so Spendalove zasluge za povzdigo avstrijskega šolstva. Slovenec Spendal je najbolj zaslužni preobrazovalec avstrijskih normalnih šol; kajti po Spendalovem učnem načinu so začeli na Dunaju in po celem cesarstvu ne le verstvo, nego tudi v druge predmete poučevati z mnogo večjim uspehom. Ze kot katehet je bil nasprotnik telesnih kazni in jih je odpravil, kjer je le mogel; kajti s telesno kaznijo, je dejal, se zatira mlademu zarodu fizična moč in — kar je še hujše — moralni čut, in učencu se pristudi učenje in obiskovanje šole. Opustivši popolnoma Felbigerjevo metodo, 30 Fridolin Kavčič: Znameniti Slovenci. je skrbel za preosnovo vseh učil po svojem učnem načinu. Uvažujoč dobrodelni vpliv godbe na duševni razvitek, je prvi uvedel generalni bas kot predmet na dunajskem učiteljišču. S sodelovanjem poznejšega nadškofa solnograškega Gruberja je spisal znamenito knjigo: »Poli-tische Verfassung der deutschen Schulen«. Wien 1806. Wurzbach piše o tej knjigi: »Dieses Buch, welches alle in dieser Richtung erlassenen Gesetze enthalt, gibt ein treues Bild der Einrichtung des osterreichi-schen Volksschulwesens zu Anbeginn des 19 Jahrhunderts und wider-legt am besten alle gegen Oesterreich in dieser Beziehung erho-benen Angriffe — denn wahrend Oesterreich in den hoheren Lehr-anstalten leider zuriickgeblieben, steht es im Volksschuhvesen den iibrigen Staaten tonangebend und mustergiltig gegenuber.« Spendal in katehet Anton Hye sta spisala izvrstno učno knjigo: »Lesebuch fiir Wiederholungsschulen oder Innbegriff des Nothwendigsten, was ein Jeder als Mjtglied der biirgerlichen Gesellschaft wissen soli«. Tudi zalogo šolskih knjig je preosnoval. Do one dobe je zalagal in tiskal šolske knjige dunajski knjigar Trattner. Ze cesar Jožef II. pa je bil zaukazal, da mora po smrti Janeza Tomaža Trattnerja država prevzeti založbo in tisk šolskih knjig; toda šele Spendal je opozoril dotične kroge na oni pozabljeni cesarski ukaz, in njegov nasvet je obveljal. S to naredbo si je država prihranila mnogo denarja, učno zalogo pa v jako pomnožila. Pod Spendalovim nadzorstvom se je izdatno pomnožila tudi zaloga za katehete. Ko je bil imenovan za nadzornika, je prevzel 11.500 gld., a ko je odstopil, je bila narastla ta zaloga na 100.000 gld. v Spendal je bil šolnik z dušo in telesom; njegove preosnove niso bile puhlo novotarstvo, nego dobro premišljene naredbe. Ker je bil prepričan, da se težavnemu učiteljskemu poklicu le tedaj posvetijo nadarjeni in izobraženi mladeniči, ako jih ne tlačijo preveč vsakdanje skrbi, je ustanovil vdovsko zalogo za dunajske učitelje, ki še dandanes blagodejno deluje. v Spendal je dosegel visoke časti; naposled je bil prost dunajskega metropolitanskega kapitlja, infuliran prelat, konsistorijalni svetnik, vseučiliški kancler in c. k. nižjeavstrijski vladni svetnik. Umrl je na Dunaju. 54. Jernej Senica,1) škof koperski, je bil navzočen 1. 1513. pri petem lateranskem občnem cerkvenem zboru. Umrl je 1. 1529. *) P. Marc. Bibl. Carnioliae.