se mogli udejstvovati pred poslušalstvom, bi bilo naše delo mrtvo. Pevci 
bi polagoma zaceli izgubljati veselje do našega, četudi še tako smo­
trnega dela, začeli bi zanemarjati in opuščati pevske vaje, prej ali slej 
bi drug za drugim zapustili pevski zbor. To nam potrjuje lastna izkušnja. 
Koliko točneje in številneje so bile obiskane pevske vaje, s koliko večjo 
vnemo in pazljivostjo so nam sledili pevci, če smo jim povedali: priprav­
ljamo se za nastop! Pa tudi pevovodja sam dela z večjim veseljem in s 
podvojeno vestnostjo, ako si je postavil določen cilj svojega dela in truda.
Javen nastop pa ne služi samo temu namenu. On mora nuditi več. 
Dati mora pevovodji in zboru nove vzpodbude, novega bodrila, novega 
svežega v e s e 1 j a ; za nadaljnje delo. Zato se bo vsak vesten pevovodja 
čutil odgovornega pred lastno vestjo in pred svoji m zborom, da vsak javen 
nastop pripravi tako, da bo ž njim dosegel vsaj dober moralen uspeli. 
Zavest vsakega posameznega, pevca, da se je pevski nastop posrečil, da 
so pesmi poslušalce ogrele, tako da z največjo pazljivostjo poslušajo in 
z vidnim veseljem uživajo vsako posamezno pesem ter le neradi in z 
obžalovanjem, da je nastop že končan, zapuščajo dvorano, ta zavest od­
tehta ves Irud pevovodje in zbora, vse delo neštetih pevskih vaj ter vlije 
novega veselja in poguma za nadaljnje delo do še lepših uspehov. -
Kakor pa je dober nastop izredno bodrilo vsakemu zboru, tako po­
razno vpliva na pevce, a k o se nastop iz tega ali drugega vzroka pone­
sreči. Ne pretiravam, ako trdim, da se zle posledice enega samega 
ponesrečenega nastopa zlasti tam, kjer je pevska kultura bolje razvita, 
popravijo šele po dolgem času, včasd morda šele tekom let. Saj takšen 
nastop ne deprimira samo pevcev samih, ampak nam odtuji tudi poslu­
šalce, ki si jih le težko zopet pridobimo.
Zato ni dvoma, da vsak pevovodja osredotoči vso svojoi skrb na to, 
da s svojim zborom vedno čim častneje nastopi. Da, pa se mu to posreči, 
mora upoštevati vse različne čini tel je, k i je od njih odvisen uspeh 
ali neuspeh vsakega pevskega nastopa,.
Eden najvažnejših činiteljev, ki vplivajo na uspeh naših pevskih 
nastopov, je spored. Ako je spored srečno* izbran, more tudi šibkejši 
zbor žeti prav lepe uspehe. Če pa ima pevovodja nesrečno roko pri se­
stavljanju programa, mu lahko še dokaj dober zbor odpove ali pa vsaj 
pri poslušalcih ne najde tistega odmeva, ki ga pričakuje in bi ga s svojim 
trudom tudi zaslužil. Zaradi tega bo vsak spreten pevovodja posvetil 
veliko pažnjo sestavi pevskega sporeda. (Dalje.)
Fr. Kramar:
Kakšne pesmi z napevi sem napisal med 
slovenskim narodom.
(Dalje.*)
65. 0 (Micka), lahko noč, * Pa Marijo za pomoč! (I[ajdin pri Ptuju.)
66. Mi smo čuti dnes 1u pravit, * Da mrtvo truplo' tu leži. (Hajdin pri Pituju.)
67. Ljubi moji, čas prihaja. (Hajdini pri Ptuju.)
68. Cujte fanti in dekleta! (Hajdin pri Ptuju.)
69. Oh ti Ančka lufoezniva, * Kaj za ’ n cir si b ’la na svet'. (Vinje na Gorenjskem.)
70. Grešnik se ozira na vse strani, * Na vse strani, na štir plati. (Vinje na Gorenjskem.)
71. Premisli, moj čLovetk, kako si vesev. (Zatoliiče pri Ptuju.)
72. Tovarš je vinaru, nazaj ga nej. (Iška vas pri Igu.)
73. Muj člov’k, letu prem isli, * Zakaj si ti na svejt’! (Matena pri Igu.)
* Glej Vestnik Prosvetne zveze, 1 . 1929., str. 76!
19

74. Smrt je že prrajžala. (Matena.)
75. Zagvišno se človek na zrajtaš na tu. (M alena pri Igu.)
76. Eno pesem boni zapev * Od ene m lade dejkelce. (Iška vas pri Igu.)
77. V tem ni noči, v tem ni uri * Se zasliši glas Gospoda. (Iška vas.)
78. Smrt je pa s koso mahnila, * Mlad’ga fantiča vmorila. (Materna pri Igu.)
79. D ober večer bi vošu vam !( Slivnica na Dolenjskem.)
80. Iz jokam sem n a svejt pršu, * Iz jokam s svejla pujdem . (Slivnica.)
81. Smart na kliče, na trka, * Pa vender adpre. (Slivnica na Dolenjskem.)
82. Človeško živlenje nial’ cajta trpi. (Slivnica na Dolenjskem.)
83. Ranka m»m’ca vmarli so, * Nazaj jih nikol’ več ne bo! (Lipijene na Dolenjskem.)
84. Umerla je, na večno je zaspala. (Lipljene na Dolenjskem.)
85. K am rkul se abam em , *Vesealja več nej. (Dobrepolje na Dolenjskem.)
86. Kaku boš ti pred sodbo obslav? (Dobrepolje.)
87. Sam Bog ve, kako je to, * Da n a svet’ več lušno ni! (Štrekljeve« na Belokranjskem .)
88. Prva ura v noč * Bom šu slavo jemat. (Vina vas na Dolenjskem.)
89. Kje ste, kje ste, mati moja, * P rid ’te, prid ’te še enkrat k meni! (Jurna vas.)
90. Micka mrtva leži, * Šest svejč pri nej gori. (Koroška vas na Dolenjskem.)
91. Tički so pejli, k ’ na pojejo več. (Koroška vas na Dolenjskem.)
92. Smert, taku, talcu ravnaj. (Globodol na Dolenjskem.)
93. M ejla sem čimer lejp, * Notri sem mogla vm rejt. (Dolenjska.)
94. Rož'ce le en cajt cveto, * Tički le en cajt pojo. (Globodol n a Dolenjskem.)
95. »Al’ m at’, al' m at’, al’ bo skorej spom lad?« (Globodol na Dolenjskem.)
96. Oh kak žalostno, ali kak žalostno, * Oh kak žalostno je to! (Vina vas.)
97. Snoč’ se nekej m ’ je sejnalo, * Tri nezgrunlane reči. (Dolenjska.)
98. Na tem svejt' je le en špetav. (Novomeška okolica.)
99. Pršla bo strašna greanka sm art. (Novomeška okolica.)
100. Smart na gleda nič na lejta. (Novomeška okolica.)
101. Kam so naša m am ca šla? (Globodol na Dolenjskem.)
102. Dober večer, dober večer, * Dober večer jest vošimi vam! (Globodol na Dolenjskem.)
103. Lejte ga moža, k i tukej leži. (Globodol.)
104. Kaj pomen' mrtvaška svejča? * De je duša neunirjoča. (Globodol.)
105. Spomlad je minila, * Vesealje več nej. (Jurna vas na Dolenjkem.)
106. Očka so na pragu sla!’, * Svoje otroke poslušal’. (Vina vas.)
107. O poslušajte, vi nrladi ludje! (Novomeška okolica.)
108. Slišim zvoniti mili zvon. (Novomeška okolica.)
109. Človek, kaj dejlaš na svejitd. (Novomeška okolica.)
110. Kadar sm rti prem išlujem , * Jokam se donanšni dam. (Novomeška okolica.)
111. Težko, težko se je ločit' * Pa svoj’ ga očka zapustit’. (Srednji Bitenj pri Kranju.)
112. Človeško življenje pač naglo beži. (Bohinj.)
113. Od tukej se bom loču, * Prijatli vam povem. (Bohinj.)
114. 0 ti človek lep in m ladi, * Glih koker en rožni cvet. (Bohinj.)
115. Ena duša s pelkla vpije, * Strašni glas se ven gtasi. (Bohinj.)
116. Biv sem človek na sveti. (Bohinj.)
117. Ta trobenta bo zapela * Na ta strašni sodni dan. (Bohinj.)
118. Ta dVica k ’ je vm rla nocoj leto noč. (Bohinj.)
119. Smart je suha, pa je bela. (Studor v Bohinju.)
120. Žovlejne na svetu le m alo trpi. (Studor.)
121. Ovbe, ovbe, smrt nebeška. (Studor.)
122. Na rajžo sem se napravu, * Pa m i cirenge tali. (Studor.)
123. Poslušajte štim o mojo, * Moje žalostne tožbe! (Studor.)
124. Bela glava, siva brada. (Bohinj.)
125. R ihtar na stolu sedi. (Bohinj.)
126. Neka duša na grob’ stoji. (Studor v Bohinju.)
127. Oh ti svet golufni, * Oh ti zapelivi svet! (Bohinj.)
128. Anajsta vurca je pretekla. (Bohinj.)
129. Človek, kapelica na veji. (Zložil A. M. Slomšek.)
130. Čujte kristjani vi1 . (Gozd nad Kamnikom.)
131. Men' se je pa n ’ coj sejnalo. (Godič pri Kamniku.)
132. Lušno le en cajt trpi. (Gorenjska.)
133. Muj sin Francel ti! (Predoslje pri K ranju.)
134. Smrt na duri kluka, * De se cela hiša joka. (Gorenjska.)
135. Ta pervič slanca pade. (Šutna pri Škofji Loki.)
136. Ta stari moj očka 9 0 v mrli to noč. (Šutna.)
137. U ra bije polnoči. (Šutna.) (Dalje.)
20