i\5
GLASILO SZDL
Velenje, 4. februarja 1977
Leto XIII. Številka 5/364/
Cena 3 din
Zaradi rudarskih del je v naši Šaleški dolini prizadetih že več kot 500 ha zemljišč, skupaj pa jih bo najmanj 2.000 ha. Za Skalami in Prelogami so zdaj prizadeti prebivalci Družmirja, od koder se bo moralo izseliti kar 400 ljudi. Družmirje je vas kmetov, vendar v Šaleški dolini manjka ustreznih kmetijskih zemljišč, ki bi jih lahko dali prizadetim kmetom. Na sliki:-del Družmirja, predzadnji januarski dan 1977
Rudarji iz Idrije v Velenju
Solidarnostna pomoč REK Velenje idrijskim rudarjem - Idrijčani bodo gradili enega od vpadnikov za naš rudnik - Marca bodo v Velenju zaposlili 50 idrijskih knapov
V ponedeljek so obiskali Velenje predstavniki idrijskega rudnika živega srebra, predstavniki Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije in ljubljanske skupnosti za zaposlovanje. S predstavniki rudarsko-elektro-energetskega kombinata Velenje in velenjske skupnosti za zaposlovanje so se sešli na pogovore o možnostih zaposlitve idrijskih rudarjev v Velenju, konkretno na rudarsko-elektro-energetskem kombinatu.
Znano je, da so na svetovnem trgu izredno padle cene živemu srebru, zaradi česar je idrijski rudnik v zadnjih letih posloval z veliko izgubo. S sredstvi, ki jih dobijo za prodano proizvodnjo, ne morejo kriti niti njenih stroškov. Zato je nastalo vprašanje, kam s preko osemsto idrijskimi rudarji, v glavnem domačini, ki
so izredno vezani na domači kraj in na delo v globinah domačega premogovnika. Ob tem je treba upoštevati še dejstvo, je poudaril predstavnik idrijskega rudnika, da gre za rudarje, ki delajo v rudniku, kjer je način dela drugačen kot v velenjskem, da jih je precej že pred upokojitvijo, da je njihova starostna struktura razmeroma visoka, in da jih le 49 nima kvalifikacije. Na drugi strani pa v velenjskem premogovniku zaposlujejo v glavnem mlade rudarje za delo v neposredni proizvodnji.
Ob upoštevanju vseh iznese-nih dejstev so se dogovorili, da bi bilo najbolje, če bi rudnik Idrija prevzel pogodbeno določena dela in jih nato s skupino svojih delavcev opravljal za REK. Med drugim že tečejo pogovori med predstavniki tehnič-
Pobuda za razrešitev direktorja
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje dal pobudo za razrešitev direktorja temeljne organizacije združenega dela PTT Promet Velenje
28. januaija je dal družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje pobudo za razrešitev dolžnosti direktorja temeljne organizacije združenega dela PTT promet Velenje, Milana Šepca. V obrazložitvi predloga je družbeni pravobranilec samoupravljanja zapisal, da so vzrok nepravilnosti in pomanjkljivosti na pošti Velenje, za kar pa je odgovoren direktor temeljne organizacije združenega dela, ki je istočasno tudi upravnik pošte Velenje.
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela PTT promet Velenje mora obravnavati pobudo v 15 dneh. V kolikor se delavski svet v določenem roku ne bo opredelil o pobudi, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja sam sklical sejo delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, kot to določa zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja.
V primeru pa, da delavski svet temeljne organizacije združenega dela PTT promet Vele-
nje ne bo sprejel pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje za razrešitev direktorja temeljne organizacije združenega dela PTT promet Velenje, bo celotna zadeva predana sodišču združenega dela v Celju.
nih sektorjev obeh premogovnikov, da bi okrog 40 idrijskih rudaijev prevzeli gradnjo enega izmed vpadnikov za velenjski premogovnik, že najkasneje marca pa bi se lahko zaposlilo v jami velenjskega premogovnika najmanj 50 idrijskih rudaijev. Predstavnik REK je tudi obljubil, da bodo rudaiji iz Idrije
lahko stanovali v skrbno urejenem samskem domu, tudi s prehrano težav ne bodo imeli, saj se bodo lahko hranili v novem obratu družbene prehrane.
S. V.
TUDI TO SMOSLlSALI
Na ponedeljkovi skupščini je bilo dodano k srednjeročnemu razvoju občine tudi naslednje besedilo:
ERA TOZD Kmetijstvo si bo prizadevala, da se bo povečalo pridelovanje zelenjave pri kooperantih in vrti-čkarjih z namenom, da bi te proizvode prodajali direktno na tržnem prostoru.
Delegat — kmet pa je ob tej dopolnitvi besedila menil, da bi bilo prav, če bi se v besedilo vneslo tudi to, naj se ERA obveže, da bo te proizvode odkupila in se ne bo dogajalo tako kot sedaj, Ko sprozvajalcem vrtnine ostajajo, jim gnijejo ali pa morajo z njimi krmiti živino.
Delo-ponos nas vseh
Občinska skupščina Velenje je na ponedeljkovi seji imenovala člane glavnega odbora za postavitev skulpture predsednika Tita - Glavnemu odboru predseduje Nestl Zgank -V Velenju smo dosledno uresničevali eno od hotenj naše revolucije, to je, da morajo
junakom borbe slediti junaki dela ___
Priprave na slavje v letošnjem jubilejnem letu so pri nas v polnem teku.
Vsi trije zbori Skupščine občine Velenje so na skupni seji v ponedeljek, 31. januarja, imenovali člane glavnega odbora za postavitev skulpture predsednika Tita v Velenju 25. junija ter člane več komisij. Glavnemu odboru predseduje Nestl Žgank, podpredsednika pa sta Franjo Korun in Avgust Jeriha. Imenovana je tudi posebna komisija, ki ima nalogo, da pripravi predlog za člane častnega odbora, v katerem bodo delovni ljudje in občani, ki so prizadevno sodelovali v družbenopolitičnem življenju mesta in občine Velenje ter pri izgradnji novega socialističnega Velenja.
Te dni se je zvrstilo že več posvetovanj predstavnikov združenega dela, samoupravnih nteresnih skupnosti in mestnih crajevnih skupnosti, na katerih io se dogovarjali o nalogah v zvezi s pripravo velikega junijskega slavja. Na prve seje pa so se sešle tudi komisije, ki jih je imenovala občinska skupščina na ponedeljkovem zasedanju.
Letošnje jubilejno leto, ko slavimo 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 85-let-nico njegovega rojstva, bo resnično praznik vseh delovnih ljudi in občanov Šaleške doline. Slavje bo doseglo svoj višek 25. junija, ko bomo na Titovem trgu,
Samo danes in jutri
Je še čas, da predlagate temeljno organizacijo združenega dela oziroma krajevno skupnost, ki naj bi jo najprej obiskali uredništvi „Našega časa" in Radia Velenje
Pred tednom dni smo sporočili našo odločitev, da začenjamo v mesecu februarju z obiski uredništev „Našega časa" in Radia Velenje v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v Šaleški dolini.
Naročnike in bralce Našega časa ter poslušalce Radia Velenje smo povabili, da nam pomagajo pri izbiri temeljne organi-
na prostoru med knjižnico in domom kulture, v okviru praznovanja dneva samoupravljal-cev, odkrili skulpturo predsednika Tita.
Ko smo pred dvema letoma slavili 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve smo predsedniku Titu z osrednje slovesnosti, bila je v Topolšici, sporočili, da smo v Velenju dosledno uresničevali eno od hotenj naše revolucije, to je, da morajo junakom borbe slediti junaki dela.
Velikokrat smo že zapisali, pa ne moremo kaj, da vendarle ne bi znova: Velenje je otrok socialistične revolucije, je mesto, zraslo v novi Jugoslaviji kot rezultat dela, ki je spreminjalo podobo vse Šaleške doline, ji zagotovilo nesluten razvoj in ji zagotavlja tudi nadaljnji napredek. Novo, Titovo Velenje, so gradili domačini, pa tudi številni drugi, ki so prišli v Šaleško dolino iz raznih drugih krajev Slovenije, in Jugoslavije. Tam, kjer so bili še prva leta po vojni zamočvirjeni travniki, tam, kjer je neregulirana Paka velikokrat poplavljala, je zraslo sodobno mesto. Namesto temačnih rudarskih kolonij, kolonij knapov-skih barak, je zraslo Velenje, mesto, ki so ga gradili in ga še gradijo ljudje, ob tem pa so gradili in oblikovali tudi sebe. Delo je vseskozi doslej v Šaleški doli-■ ni oblikovalo okolje in ljudi ter odnose med njimi.
zacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti, ki naj bi jo najprej obiskali ter predstavili življenje in delo v njej.
Samo še danes in jutri je še čas, da nam sporočite vaš predlog.
O podrobnostih prvega obiska bomo poročali v naslednji številki „Našega časa" ter v oddajah Radia Velenje.
1. februarja J 975 so v Šoštanju položili temeljni kamen za novo termoelektrarno, moči 335 MW. Doslej je bilo opravljenih že blizu 90 odstotkov vseh gradbenih del, zmontirano pa je okrog 13.000 ton, oziroma nekaj nad 70 % opreme. Predstavniki šoštanjske Termoelektrarne zatrjujejo, da bo četrta faza začela obratovati že letos in da bo dala najmanj 106 milijonov kWh električne energije, kolikor je tudi določeno z elektroenergetsko bilanco za leto 1977. Pomembno je tudi, da bo investicija uresničena s finančnimi viri, kot so bili predvideni ob njeni odobritvi leta 1973.
Kljub temu, da potekajo dela sorazmerno dokaj uspešno, posebej še v primerjavi z gradnjo drugih tovrstnih objektov, pa dela kasnijo za poltretji mesec. V Šoštanju pravijo, da zamude ni več mogoče skrajšati, storili pa bodo vse, da se v prihodnje ne bo večala.
O gradnji našega največjega termoenergetskega objekta, Termoelektrarne Šoštanj IV, pišemo obširno na 5. strani.
In prav v tem Velenju, mestu, otroku socialistične revolucije, v Šaleški dolini, kjer so na vsakem koraku vidni rezultati dela, bomo 25. junija odkrili skulpturo predsednika Tita, delo umetnika, akademskega kiparja Antuna Avgustinčiča.
Razvoj malega gospodarstva
Dobro pripravljen načrt moramo tudi uresničiti — O zadnji seji delegatskih zborov občinske skupščine Velenje poročamo tudi na 3. _strani_
V ponedeljek so zasedali vsi trije zbori občinske skupščine. Osrednja tema seje je bU srednjeročni program malega gospodarstva v letih 1976 - 1980 v naši občini. Nujno potreben in težko pričakovan dokument so delegati z manjšimi dopolnitvami potrdili. Upamo lahko, da se ne bomo ustavili na začrtani poti, ampak bomo dobro pripravljen načrt tudi uspešno uresničili v praksi. Več o tem poročamo na 3. strani.
Uresničevanje programa
Dejavnost komiteja tovarniške konference ZK Gorenje
Komite tovarniške konference Zveze komunistov Gorenje je na seji, ki je bila v sredo, 2. februarja, pregledal izpolnjevanje akcijskega programa uresničevanja zakona o združenem delu ter vsebinske dopolnitve samoupravne organiziranosti. Imenoval pa je tudi odbor za pripravo praznovanja 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, 85-letnice njegovega rojstva in 40-letnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije.
Prihodnji teden pa bo komite tovarniške konference ZK tovarne gospodinjske opreme Gorenje ocenjeval uresničevanje vsebine zakona o združenem delu v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje in v tej zvezi organiziranost temeljnih organizacij združenega dela in dohodkovne odnose. Obravnavali pa bodo tudi uresničevanje delegatskih razmerij ter dosedanje delo delegacij v tovarni Gorenje.
GOSTOVANJE SLG CELJE
V domu kulture Šoštanj gostuje 4. februarja SLG Celje, v Šmartnem ob Paki bo 6. februarja nastopil Polde Bibič, v domu kulture Velenje pa bo 9. februarja gostovala mariborska opera.
V sredini tedna se je vreme izboljšalo in ohladilo. Proti koncu tedna pričakujemo nekoliko toplejše vreme, občasno pa so možne tudi manjše padavine.
Storiti vse za varnost dela
Visoka, kar 98 % udeležba na letni skupščini konference osnovnih organizacij sindikata REK Velenje — Osnovne organizacije sindikata morajo pripraviti akcijske programe za odpravo slabosti v gospodarjenju — Delo konferenc je treba bolj spodbujati in ga usklajevati — Sindikalnim skupinam novo vsebino dela
Za skupščino konference osnovnih organizacij sindikata Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki je bila v soboto v Delavskem klubu, je značilna zelo plodna razprava in kritična ocena dela v preteklem letu.
Program za
Pa še nekaj se zdi piscu teh vrstic vredno omeniti. Kar 98 odstotkov vseh delegatov se je
udeležilo skupščine, kar potiju-je, da se delegati zavedajo svoje odgovornosti. Na drugi strani pa so tudi primeri (izven REK), ko je treba na primer skupščino interesne skupnosti kar dvakrat sklicevati zaradi nesklepčnosti.
O delu osnovnih organizacij v preteklem letu je spregovoril predsednik konference Ivo Kadliček. Najprej se je dotaknil dela samoupravnih skupin in dejal, da je to še vedno premalo kvalitetno. Razprave o posameznih vprašanjih so premalo poglobljene, premalo je pobud in zahtev, na primer, za večjo produktivnost, inovacijsko dejavnost, prizadevanj za znižanje bolniškega staleža, za zmanjšanje alkoholizma in neopravičenih izostankov z dela, za večjo odgovornost dela.
Tudi delo konferenc na ravni temeljnih organizacij še ni zaživelo tako, da bi bili lahko zadovoljni To velja zlasti za tozde s področja proizvodnje premoga. V preteklem obdobju je bilo čutiti tudi vse premalo usklajenega dela med osnovnimi organizacijami. V poročilu je predsednik konference poudaril pomen nadaljnjega poglabljanja
V Šoštanju so že več let problematične gostinske kapacitete, predvsem primanjkuje prenočišč. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Kajuhovega doma Stanetom Dolaijem. Povedal je, da že več let razmišljajo o razširitvi tega objekta, saj bi na ta način pridobili 60 ležišč, doslej pa jih imajo le 25. Gradili bodo v dveh časovnih obdobjih. V prvi fazi, dela naj bi pričeli čez en mesec, bodo pridobili točilniški del v velikosti 150 kv. metrov s sanitarijami, garderobami in prostori za osebje. V drugi fazi pa bi prido-
odločanja v sindikalnih skupinah in iskanja novih pobud v njihovem delu, zavzel se je za
poživitev dela v osnovnih organizacijah, ki so bile v preteklem letu premalo učinkovite, dosledno uresničevanje zakona o združenem delu, zlasti na področju dohodkovnih odnosov v REK kot v Elektrogospodarstvu
Občinska konferenca zveze socialistične mladine Velenje želi v letošnjem letu uresničiti naloge, ki so si jih mladi zadali z devetim kongresom zveze socialistične mladine in z zadnjo volilno programsko konferenco. Da bi bili kos vsem nalogam, so pričeli reševati kadrovske probleme v organih občinske konference. Organiziranih imajo 83 osnovnih organizacij v TOZD, OZD, KS in šolah. Posamezne osnovne organizacije v večjih
bili tujske sobe, recepcijo, restavracijo z 200 sedeži in prostore za bar. Gradnja naj bi bila zaključena do leta 1980.
Prva faza bo predvidoma končana julija letos. Investicija prve faze bo znašala 2.000.000 dinarjev, to bo Kajuhov dom zagotovil iz lastnih sredstev, medtem ko bodo za drugo fazo prosili za kredite, računajo pa tudi na sredstva iz združevanja. Stroški druga faze bodo znašali predvidoma 20.000.000 dinar-
Slovenije, za dograjevanje spod-budnejšega sistema nagrajevanja po delu in uspehu in za še večjo varnost pri delu.
V razpravi so delegati še posebej opozorili na zaskrbljujoče dejstvo, da je v delovni organizaciji prek 800 invalidov. Zato je treba vse storiti, da se bo čimbolj zmanjšal odstotek invalidov oziroma da invalidov ne bo. Podprli so sklep, daje treba nadaljevati skupaj z inštitutom za medicino dela analizo, ki naj bi pokazala, kje in na katerih mestih je za varnost rudarja najbolj nevarno oziroma kje invalidi nastajajo. Ob tem so izrazili negodovanje glede dela zdravniške oziroma invalidske komisije in poudarili, da je postopek ugotavljanja invalidnosti predlog saj pogosto traja tudi po več mesecev. Takojšnja naloga sindikata mora biti, so poudarili na skupščini, da se vključi v akcijo za strokovno proučitev možnosti za prehod na 42-urni delovni teden ob tem, da proizvodnja poteka po sprejetem načrtu in da osebni dohodki rudarjev ne bodo nižji kot so sedaj, ko delajo 48 ur na teden. Zato si morajo prizadevati tudi
delovnih organizacijah se povezujejo v koordinacijske svete. Pogovatjajo pa se tudi, da bi ustanovili organizacijo krajevnega sveta na področju nekaterih večjih krajevnih skupnosti.
Občinska konferenca je organizirana tako kot je bilo dome-
Predsednik občinske konference ZSMS Velenje Vlado Videm-šek
njeno na devetem kongresu ZSMS. Aktivno delujejo vse tri področne konference in razne komisije za interesna področja. Vsi ti organi, ki organizirano hkrati pokrivajo vse osnovne organizacije, so iz programske usmeritve izdelali konkretne programe do maja.
Trenutno se pripravljajo na pohod Graška gora 77. V tem pohodu XIV. divizije bodo sodelovali mladi treh dolin in se združili 27. februarja na velikem mitingu na Graški gori. Kot je povedal predsednik občinske konference ZSMS Velenje Vlado Videmšek, bo njihova komisija za splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito in ohranjanje tradicij NOV tesno sodelovala s štabom teritorialne obrambe, organizacijo zveze borcev in organizacijo zveze rezervnih vojaških starešin, s katerimi načrtujejo orientacijski pohod. Sodelovali pa bodo tudi z vojaki iz Celja in Postojne. Ti se bodo udeleževali orientacijskih pohodov, skupno pa bodo pri-
za nenehen 3vig produktivnosti dela in mehanizacije proizvodnje. Sindikat REK se bo dosledno zavzemal za izenačenje beneficirane dobe šestnajst mesecev za dvanajst mesecev za vse delavce, ki preživijo osem ur v jami oziroma za strokovno proučitev spremembe zakonskih določil, ki priznavajo beneficirano dobo šestnajst mesecev za dvanajst le delavcem iz neposredne proizvodnje, ostalim pa le petnajst mesecev za dvanajst mesecev, čeravno tudi ti preživijo poln delovni čas v jami.
V sklepih, sprejeli so jih menda kar trideset, se nadalje obvezujejo, daje treba čimprej zagotoviti tople malice tudi delavcem v jami, zavzemajo se za racionalno in enako kvalitetno gradnjo stanovanj na ravni delovne organizacije kot v občini. V prihodnje je treba še bolj razvijati racionalizatorsko in inova-torsko dejavnost in nastaviti profesionalnega referenta za to dejavnost, vse osnovne organizacije pa morajo sprejeti akcijske programe za odpravo pomanjkljivosti v gospodarjenju, s čimer bi kar največ prispevali k stabilizaciji gospodarstva. Priza-
pravili tudi športna in kulturna srečanja. Sodelovati pa želijo tudi z mladimi iz koroške regije, kjer se bodo vključili aprila, ko bo Prežihovina 77. Ta komisija tesno sodeluje tudi s skupino za vojaške poklice. V naslednjih mesecih bodo organizirali predavanje o vojaških poklicih na osnovnih in srednjih šolah, za interesente pa še dve ekskurziji v Ljubljano in Zagreb.
Zelo uspešno deluje tudi komisija za mladinske delovne akcije. Že takoj na začetku leta so pričeli evidentirati v vseh osnovnih organizacijah.
Pohvalimo lahko tudi delo komisije za šport in rekreacijo. Ta je letos razpisala tekmovanje za Kajuhov pokal, ki naj bi bilo letos množično. Zaključile naj bi ga večje prireditve v mesecu mladosti. Na področju idejno-političnega dela so pripravili več oblik izobraževanja - seminarje in razgovore za okroglo mizo. — Posebno pozornost bodo posvetili uresničevanju zakona o združenem delu, družbeni samozaščiti in splošnemu ljudskemu odporu, organiziranosti
V okviru programa predavanj, ki jih organizira klub sa-moupravljalcev Velenje s sodelovanjem delavske univerze in občinske konference SZDL, je bil zadnje dni januarja , v Pesju seminar za delegate iz te krajev-, ne skupnosti.
Na predavanja je prišlo okrog 30 slušateljev, najboljša udeležba pa je bila na predavanju o mednarodnih vprašanjih Prišli so člani vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki krajevne skup-
Rudarski hram,* nova pridobitev Gostinskega podjetja „Paka" Velenje - Pravijo, da v tem sodobno urejenem lokalu nikoli ne manjka obiskovalcev
devali si bodo tudi, da se bo kar največ delavcev vključilo v družbenopolitično izobraževanje in v športu rekreativno dejavnost za gradnjo novih zmogljivosti za letovanje.
OD PETKA DO PETKA
in razvoju zveze socialistične mladine Slovenije in seveda aktualnim domačim in mednarodnim temam. Kulturna in društvena dejavnost pa bo skrbela za kulturne prireditve ob raznih akcijah.
Našteli smo le nekaj komisij, ki imajo zelo pestre programe. Vse oblike dejavnosti pa želijo uresničiti tudi v osnovnih organizacijah. Omenimo naj še mladinski turizem. Potekajo priprave za ustanovitev centra za mladinski turizem, že letos pa želijo mladi iz naše občine tesno sodelovati z mladimi iz pobratenega Splita. Velenjčani bi lahko preživeli poletje ob moiju, Splitčani pa bi obiskali naš kraj pozimi. Sodelovali bodo tudi z mladimi z Vmjačke Banje. Z obojimi bodo pripravljali mladinske delovne akcije in organizirali razna športna in kulturna srečanja.
Vidimo lahko, daje nalog zelo veliko, vendar pravi predsednik Vlado Videmšek, da jih bodo s skupnimi napori lahko uresničili.
M. TAMŠE
nosti, pa tudi drugi delovni ljudje kraja.
Ob zaključku seminarja je bila razširjena seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so spregovorili o programu dela krajevne skupnosti Pesje v tem letu. Po skoraj dveurni razpravi so sprejeli osnutek programa dela, razrešili gradbeni odbor za ureditev ceste Janka Ulriha ter ime-novali odbor za izgradnjo Špeg-love ceste ter odbor za pripravo dokumentacije za toplovodno ogrevanje v kraju.
T. H.
varstvo okolja
Osrednja točka seje sveta občin celjskega območja v sredo 26. januarja v Laškem, je bila informacija o delovanju in problematiki samoupravne interesne skupnosti na preskrbo valnem območju elektro Celje,. V zvezi s to točko dnevnega reda so še posebej podčrtali samoupravno organiziranost in funkcioniranje tega samoupravnega sistema, pripravo samoupravnih sporazumov srednjeročnega razvoja energetike in oskrbo z električno energijo, dotaknili pa so se tudi nekaterih gospodarskih j problemov elektrogospodarstva, ira sicer vprašanje racionalnega gospo- 1 darjenja elektrogospodarstva in do- I hodkovnih odnosov.
V nadaljevanju seje so razpravljali o predvidenih izgubah v temeljnih organizacijah združenega dela in 01 viških delovne sile. Na območju občin celjske regije so se namreč že i lani in predlani, delno pa tudi že v j prejšnjih letih pojavih viški delovne 1 sile v tolikšnem obsegu, da jih same: delovne organizacije niso mogle reševati z razporeditvami znotraj kolektiva. Zavzeli so se, da je treba stanje, ki je nastalo v zvezi z izgubamii čimprej preseči. Rešitev je trebai iskati v izdelavi kvalitetnih sanacijskih programov, ki pa ne smejo bitii usmerjeni le v finančno pokrivanje: izgub, ampak morajo zlasti zagotavljati dolgoročno krepitev gospodarskega položaja in socialno varnost:
zaposlenih delavcev. V zvezi z viškii delovne sile je predstavnik celjske: skupnosti za zaposlovanje povedal,, da gre za problem zaposlitve in prekvalifikacije približno 600 delavcev.. To so pretežno priučeni delavci tekstilne stroke in v največjem številu ženske. Najbolj pereče je vprašanje; zaposlitve delavk iz Volne Laško, iz: Jutesa Žalec, tozda TLG Rimske: Toplice in celjske Metke. Ker celjska skupnost za zaposlovanje letos ne: bo imela sredstev za prekvalifikacijo* vseh teh delavcev, so na seji podprli predlog, da bi delovne organizacije: celjske regije sklenile samoupravni sporazum o dodatnem zbiranju sredstev za prekvalifikacijo delavcev.
Nato so člani sveta sprejeli izhodišča za usklajevanje davčne politike v regiji v letošnjem letu, pregledali delo sveta v lanskem letu in sprejeli delovni program za prvo polletje letos.
Ob koncu so se na kratko dotaknili še vprašanja onesnaženja Savinje. Podprli so stališča medobčinskega sveta Zveze komunistov Celje, v katerih je med drugim rečeno, da oblika protesta, ki so ga izbrali v Žalcu, ni način za razreševanje nastalega problema zastrupitve niti za reševanje problema okolja sploh. Takšna akcija daje možnost, da lahko posamezniki izražajo negativen odnos do naše družbe in do samoupravnega razreševanja problemov v njej. Ob tem je seveda povsem jasno, je nadalje zapisano v stališčih, da so v TGO Gorenje imeli dovolj časa, da bi pravočasno obvestili o vzrokih za zastrupitev. Ker takšne informacije javnost ni prejela, je to povzročilo ogorčenje. Zato je treba v prihodnje zaostriti odgovornost do varstva okolja. V zvezi s tem pa so tudi koristne pobude za širše medobčinsko dogovaijanje za hitrejše in učinkovitejše reševanje vprašanj, ki nastajajo ob varstvu narave.
Člani sveta občin celjskega območja so na sestanku sprejeli sklep, da mora komisija za varstvo okolja pri svetu čimprej sprejeti delovni program varstva okolja sploh, da se bodo lahko na svetu čimbolj celovito lotili obravnave te problematike in sprejeli konkretno akcijsko usme-ritev.	g y.
OBMOČJE
Delegati letne skupščine Konference osnovnih organizacij sindikata Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje
Mladi so za sodelovanje
Mladi iz Velenja se pripravljajo na pohod „Graška gora 77" - Uspešno delo komisije za mladinske delovne akcije — Pred ustanovitvijo center za mladinski turizem
Prizidek h Kajuhovemu domu
Julija letos naj bi bila končana prva faza, celotna investicija pa do leta 1980 — Število ležišč želijo povečati od
25 na 60
Seminar v Pesju
Udeleženci seminarja so se udeležili tudi razširjene seje sveta krajevne skupnosti, na kateri so obravnavali program dela za leto 1977 — Imenovan odbor za pripravo dokumentacije za toplovodno ogrevanje
2
NAŠ CAS
Št. 5 (364) - 4. februarja 1977

Program našega razvoja
Franjo Kljun, predsednik izvršnega sveta, na seji občinske skupščine 31. januarja: „Vemo, da je rudnik lignita Velenje že leta 1955 planiral svoj razvoj in razvoj občine celovito, zato je toliko manj razumljivo, da v zadnjih dveh letih odstopamo od takšnega planiranja, kar je posebej očitno pri nekaterih nosilcih planiranja!"
Dela pri gradnji prizidka vrtca Kekec v krajevni skupnosti Velenje - Center desni breg dobro napredujejo. Zgradbo te dni prekrivajo. Vrtec Kekec bo sprejel 120 otrok, v kuhinji pa bodo lahko pripravili 500 obrokov. S staro zgradbo ga bo povezoval hodnik.
Obetavna pot malega gospodarstva
Tudi mi smo se še vedno med prvimi pridružili tistim občinam, ki so že sprejele srednjeročne programe razvoja malega gospodarstva. V zadnjem trenutku bi lahko rekli, saj je bila očitna tendenca upadanja te dgavnosti v naši občini. Temu je botrovala tako republiška kakor tudi občinska politika, ki je vsekakor, posvečala premajhno skrb razvoju te dejavnosti. Prav tako je vse preveč očitno prevladovalo mnenje, da so obrtniki predvsem dobri davkoplačevalci, za njihove probleme in težave pa ni bilo pravega razumevanja.
V ponedeljek so se na sejo skupščine občine Velenje zbrali vsi trije zbori. V osrednji točki dnevnega reda so obravnavali srednjeročni program razvoja malega gospodarstva v občini Velenje v obdobju 1976 -1980. Stagnacija te dejavnosti v zadnjih letih je bila očitna v širšem družbenem prostoru, zato je bil v letu 1975 v SR Sloveniji sprejet in podpisan družbeni dogovor o pospeševanju te dejavnosti, ki ga je podpisala tudi občina Velenje. Srednjeročni program, ki so ga delegati po-ttdili, predvideva hitrejšo rast terciarnega sektorja pri povečevanju družbenega proizvoda. Delež le tega je bil dosedaj izredno nizek, pa tudi število obrtnih dejavnosti v naši občini je bilo pod slovenskim povprečjem.
Novi program naj bi mrtvilu naredil konec. Do leta 1980 naj bi ustanovili nekatere manjše OZD, ki
bodo s svojimi programi uvajale novo vrsto proizvodnje v manjšem ob-jegu, dalje OZD, ki bodo dopolnjevale veliko proizvodnjo s proizvodi, polproizvodi, sestavnimi deli ter storitvami, še naprej pn nuj bi se razvijala tudi „koopcracija z obrtniki" v okviru trgovskega podjetja ERA Velenje. Potrebno bo v srednjeročnem obdobju razviti tudi obrt in obrtne storitve, saj so le te v naši občini najbolj deficitarne, nekaterih pa sploh ni.
V prihodnje nameravamo v občini posvetiti tudi večjo pozornost prostorski problematiki za razvoj malega gospodarstva. Zazidalni načrt Selo predvideva cono za izdelavo poslovnih prostorov v zazidavi Selo. Zaradi velikih potreb moramo to gradnjo začeti že v letošnjem letu. Naslednji kompleks za izgradnjo obrtnih prostorov je predviden med železniško progo, eksploatacijskim območjem in Staro vasjo. Tu je tudi predvidena izgradnja stanovanjskih
hiš za zasebne obrtnike. Lokacijo za izgradnjo objekta za servisne usluge pa je predvidena na prostoru ob cesti Velenje-Arja vas v Trebušah.
Prav gotovo pa je za nadaljnji razvoj malega gospodarstva pomembna načrtna kadrovska politika. Da bi zagotovili potrebno število kadrov za predviden razvoj malega gospodarstva v naši občini, pa bo prav gotovo potrebno tesnejše sodelovanje med RŠC, ki nekatere profile teh kadrov izobražuje in nosilci razvoja malega gospodarstva.
Delegati so na seji skupščine obravnavali tudi ostale točke dnevnega reda in jih potrdili. Tako so med drugim sprejeli sklep o razširitvi izvršnega sveta, potrdili so člane glavnega odbora in komisije za postavitev skulpture maršala Tita v Velenju ter potrdili Marijo Lešnik za direktorja Doma za varstvo odraslih in Edvarda Blažeka za direktorja Rdeče dvorane Velenje.
B. ZAKOŠEK
Z gradivom za ponedeljkovo sejo občinske skupščine so bile delegatom in delegacijam posredovane pripombe in dopolnitve k osnutku programa družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977, ki so se oblikovale v javni razpravi in so prispele na oddelek za gospodarstvo do predvidenega roka.
O tem razvojnem dokumentu pa je razpravljala tudi občinska konferenca SZDL Velenje skupno z družbenopolitičnim zborom skupščine občine Velenje in predsedstvom Občinskega sveta ZSS Velenje. Nekaj predlogov pa je prišlo tudi še po do-. govorjenem roku od temeljnih nosilcev planiranja (TOZD, KS in SIS).
Kakor je poudaril predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franjo Kljun v svojem uvodnem poročilu za skupščino, je razprava pokazala, da je potrebno ta dokument razvoja občine Velenje v letu 1977 dopolniti še z nekaterimi novimi, bistvenimi predlogi. Iz razprave pa tudi izhaja, da nekatere pripombe in predlogi ne sodijo v program družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977, temveč bi morale biti te naloge sestavni del razvojnih programov temeljnih nosilcev
Večja skrb za invalide
Iz razprave na ponedeljkovi seji velenjske občinske skupščine
Na skupščini so poudarili, da je potrebno v poglavje o zaposlovanju dodati tudi problematiko o zaposlo-
Uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti
Nova ustava je KS opredelila kot temeljno samoupravno skupnost v naši družbi. To pomeni, da mora krajevna skupnost postati izhodišče vsega družbenoekonomskega dogajanja in razvoja delovnega človeka tako na delovnem mestu kot v okolju, kjer živi. Ob takšni ugotovitvi pa se nam postavi vprašanje, katere interese lahko občani uresničujejo v krajevni skupnosti, kakšne so njihove pravice in katere so osnovne dolžnosti. Če želimo grobo odgovoriti na to vprašanje, se moramo nujno ustaviti pri planiranju, o čemer tudi sicer v zadnjem času mnogo govorimo. Kajti, če resnično želimo poglobiti samoupravno odločanje v krajevni skupnosti in uresničevanje vseh svojih pravic, ki nam jih daje ustava, potem moramo doseči to, da bodo nosilci planiranja, sestavljanja in uresničevanja programov krajevne skupnosti, postali vsi delovni ljudje in občani. Bolj preprosto povedano pomeni to, da morajo pri dajanju pobud, kaj naj obsega program krajevne skupnosti in pri usklajevanju teh pobud aktivno sodelovati vsi občani. Samo tako lahko postane program krajevne skupnosti dogovor vseh občanov, kaj želijo narediti v določenem časovnem obdobju.
Prav ob tem osnovnem vprašanju pa se naše samoupravljanje v krajevni skupnosti največkrat konča. Ne samo, da nismo pripravljeni sodelovati pri delu raznih organov, ki smo jim sicer zaupali izvrševanje in usklajevanje posameznih nalog, izogibamo se tudi sodelovanja pri tistih oblikah aktivnosti, preko katerih lahko uresničujemo vrsto svojih pravic, interesov in
potreb. Npr. vprašanja otroškega varstva, telesne kulture in rekreacije, medsebojnih človeških odnosov, socialnega skrbstva, šolstva, vzgoje in izobraževanja, varstva. .
Navadno se tolažimo z nekim lažnim prepričanjem — za to so odgovorni drugi. Nihče izven nas samih ni odgovoren za to. Tisti drugi, ki smo jim zaupali posamezne funkcije, so odgovorni le za to, da bo vse tisto, kar smo se skupno dogovorili, skupno načrtovali in dali skupne pobude, da se bo vse to pravilno in organizirano ter pravočasno izvajalo. Nihče ni dolžan delati namesto nas. In končno bi lahko ob tem postavili tudi vprašanje, ali tistih nekaj posameznikov, ki so nosilci posameznih funkcij v krajevni skupnosti pozna vse naše interese, potrebe in želje glede socialnega, gospodarskega in prostorskega razvoja našega življenjskega okolja. Naj navedemo nekaj vprašanj, ki tako ali drugače prizadevajo slehernega občana kot npr. urejanje naselja, prometna povezanost in varnost, namenska uporaba prostora, varstvo in urejanje okolja ali pa možnost in uporabo PTT storitev, primerna izbira blaga v trgovinah, zaščita potrošnikov, razvitost raznih storitvenih dejavnosti, itd.
Če želimo v večji meri vplivati na razvoj in izvajanje zgoraj naštetih nalog, bo potrebno povečati našo aktivnost preko hišnih skupnosti, sosesk, uličnih in vaških skupnosti in drugih oblik organiziranosti, ki naj pripomorejo k temu, da pride do bolj uspešnega usklajevanja naših potreb in interesov.
Se nadaljuje TONE ŠELIGA
vanju invalidov v občini. Usposabljanje in zaposlovanje invalidov mora potekati predvsem v okviru redne proizvodnje, pri čemer naj ne izostane možnost ustanavljanja invalidskih delavnic, potrebno pa bi bilo predvideti tudi zaposlovanje invalidov v malem gospodarstvu. Obenem pa so delegati opozorili tudi na važnost preventivnega zdravljenja invalidnih oseb, saj le to še zdaleč ni doseglo ravni, ki bi jo v naši družbi moralo. Ponovno pa je bila potrjena tudi misel, da je zaposlovanje invalidov tako naloga TOZD, kot tudi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Med konkretne naloge v razvoju občine v letošnjem letu vključeno tudi gozdarstvo
V program razvoja občine v letošnjem letu je bilo na seji skupščine med konkretne naloge sprejeto tudi gozdarstvo. Zaradi čedalje večjega družbenega pomena in koristnosti gozdov, se mora postopoma izboljšati struktura gozdnega sklada in ustvariti pogoje, da se v relativno kratkem obdobju poveča gozdni sklad in znatno poraste obseg seč-
KOMENTAR TEDNA
V ponedeljek so vsi trije delegatski zbori naše občinske skupščine sprejeli program družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977. Tako so določene poglavitne naloge za naše delo v tem letu.
Nekateri pravijo, da smo nekatere cilje določili previsoko, da jih bomo težko tudi uresničili. Mnenje večine pa je, da so sprejete naloge uresničljive, celo več, da smo na posameznih področjih sposobni storiti še več.
Uspešnost uresničevanja nalog pa je odvisna od nas samih.
Zagotovo bi težko uresničili naloge iz programa druž-
nje. Poleg učinkovitejšega gospodarjenja z gozdovi bo gozdarstvo pomagalo pri razvoju kmetijstva, z večjo gostoto gozdno cestnega omrežja pa bo vplivalo tudi na razvoj turizma in povezovanje odročnih predelov z mestom.
V občini Velenje sta bila s 1. 7. 1976 ustanovljena dva TOZD, in sicer TOZD Gozdarstvo, ki gospodari
z družbenimi gozdovi, in TOZD
Gozdna kooperacija, ki gospodari z
zasebnimi gozdovi in z gozdovi, ki so last splošnega ljudskega premoženja (gozdovi ERE, zdravilišča Topolšice in Sanatorija Ravne). Ti dve TOZD s sedežem v Šoštanju opravljata vso gozdno dejavnost v občini. Za leto 1977 predvidevajo posek v višini 22887 m3 netto mase lesa. Poleg tega pa bodo opravljena tudi gojitvena dela na 195,35 ha.
Za investicije in investicijsko vzdrževanje bo v letu 1977 porabljenih 1.152.250,00 din. Sredstva so namenjena za izgradnjo in vzdrževanje cest, nakup traktorja za izvle-ko lesa in traktorske prikolice, za ureditev upravnih prostorov in delno nabavo inventarja. Skrbeli bodo tudi za izobraževanje, med drugim z izdajami brošur za gozdne posestnike, seminarji in predavanji za opravljanje izpitov za delo z motorno žago.
planiranja. Zakon o družbenem planiranju in družbenem planu SFRJ se v celoti še ne uveljavlja. Temeljni nosilci planiranja še ne pripravljajo svojih razvojnih programov celovito, torej tako, da bi programi vsebovali ekonomsko, socialno in prostorsko razsežnost, skratka, vse
osnovne razvojne komponente. Takšna oblika načrtovanja je daljši proces, ki pa bi jo kljub temu morali začeti uveljavljati takoj! Srednjeročni družbeni načrt občine Velenje za obdobje 1972 - 1980 je oblikovan v smislu zakona, v njem so opredeljene tudi vse naloge, ki jih moramo' realizirati do leta 1980. Občinski srednjeročni plan do leta 1980 prav tako vsebuje vse tri razvojne komponente, čeprav je bii zakon o družbenem planiranju scrciet šele leta 1976. Vemo tudi, dajeRLVže leta 1955 planira) svoj razvoj in razvoj občine celovito, je poudaril predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun, zato je še toliko manj razumljivo, da v zadnjih dveh letih odstopamo od takšnega planiranja, kar je posebej očitno pri nekaterih temeljnih nosilcih planiranja. Naša naloga je, da takšno kompleksno delo ponovno vzpostavimo in to na vseh ravneh. Za krajevne skupnosti kot enega temeljnih nosilcev planiranja, ki imajo strokovne sodelavce, pa nimajo planov, ni opravičila za to. Precej krajevnih skupnosti ima strokovnjake v TOZD in delovnih organizacijah, ki bivajo na njihovem območju in so jih dejansko vključile v aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju akcij. Te krajevne skupnosti so tudi dosegle lepe rezul-
DELEGATSKI NAŠ ČAS
tate pri svojem razvoju, delu in usklajevanju med osnovnimi nosilci planiranja - KS, TOZD in SIS. Pri tem pa ne gre samo za mestne krajevne skupnosti (npr. Stara vas, Desni breg itd.), temveč tudi za primestne krajevne skupnosti, kot npr. Gaberke in Ravne.
Ob tem je predsednik menil,
da so še vedno nekatere krajevne skupnosti, ki imajo možnost, da bi na povedan način oblikovale svoj nadaljnji razvoj, pa še vedno podlegajo preživelim miselnostim in metodam dela, saj iščejo rešitve v državnih organih — namesto, da bi aktivirale velike samoupravne možnosti delegatskega sistema in povezovanja SIS in TOZD.
Da pa bo delo na področju načrtovanja, vsklajevanja, iskanja možnosti, določanja prednostnih nalog in akcijskega delovanja še bolj uspešno, pa moramo samoupravnim dejavnikom, t.j. delegatom in delegacijam v občinski skupščini, SIS, delegacijam v republiških skupščinah, pa tudi samoupravnim organom nekaterih manjših delovnih organizacij in TOZD, omogočiti kvalitetne samo-
upravne odločitve z dobro pripravljenimi gradivi in podatki. Manjše delovne organizacije in TOZD smo navedli zato, ker si ne moremo predstavljati, da bi le-te same zmogle organizirati ustrezne strokovne službe, ki morajo zajemati predvsem njihove razvojne možnosti in cilje. In zato smatramo, je menil predsednik Franjo Kljun, da bi razvojno komponento za manjše delovne organizacije in TOZD lahko vključili v že omenjene strokovne službe.
Dražje komunalne storitve
Toplovodno ogrevanje se bo podražilo za 15 %, in sicer s 1. 1.1977
Na seji skupščine so delegati zborov odobrili podražitev komunalnih storitev. V skladu z zakonom bodo cene teh storitev večje za 9 do 15 odstotkov.
Zaradi zvišanja režijskih stroškov, ki so sedaj večji za 43 odstotkov je bila nujna podražitev komunalnih storitev. Zato so le to delegati zborov tudi sprejeli. Po novih cenah bo toplovodno ogrevanje dražje za 15 odstotkov (tu je vračunana tudi podražitev premoga, ki velja od 1. 1. 1977).
Tarifa za toplovodno ogrevanje znaša po novem izračunu:
—	za obrt, trgovino, gostinstvo, zavode in urade 240,50 din/Gcal oziroma 25,55 din na m2 radiatorske površine.
—	za stanovanja, šole in vrtce 173,15 din/Gcal oziroma 3,50 din od m2 tlorisne površine.
—	za kmetijstvo 173,15 din/Gcal.
Tarifa za segrevanje 1 m3 po-trošne vode
—	za obrt, trgovino, gostinstvo, zavode, urade in kmetijstvo 15,20 din
—	za stanovanja, šole, in vrtce 10,30 din, pri pavšalnem obračunu (če bo pavšal 2,7 m3) 27,80 din na osebo. Vrednost ostalih komunalnih
storitev se bo povečala za 9 odstotkov, o čemer pa smo v prejšnji številki Našega časa že pisali. Kljub tej podražitvi pa se bodo sredstva za razširjeno reprodukcijo glede na lansko leto zmanjšala, saj so režijski stroški skokovito porasli predvsem zaradi odplačevanja kreditov za novozgrajeni toplovodni cevovod, nekaterih drugih obremenitev in delno tudi plač.
benogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977, če ne bi prav vsi nemudoma izdelali akcijske programe o tem, kako ga bomo uresničevali. In če ne bi potem vsak mesec sproti ocenjevali, kako smo delali in kaj moramo še storiti, da bi bili uspešnejši!
ga razvoja občine Velenje za leto 1977, je treba takoj začeti pripravljati oblikovanje razvojnega načrta Šaleške doline za prihodnje leto. Časa ne bo na pretek, pa čeprav smo šele na začetku februarja.
Gre za to, da bodo programi temeljnih nosilcev pla-
Zakoračili smo že v drugi mesec leta, zato moramo čimprej izvedeti, kakšno je naše letošnje delo, kakšni so naši dosežki, pa tudi slabosti.
Zdaj, ko je sprejet program družbenogospodarske-
niranja izdelani in usklajeni (letos smo ugotavljali, da vsi temeljni nosilci planiranja naloge niso opravili, zavoljo tega pa plani tudi niso medsebojno usklajeni), s tem pa bo izpolnjen tudi eden od pogojev, da kar najbolj do-
sledno uveljavimo v praksi vsebino zakona o družbenem planiranju in zakona o združenem delu. Le tako bodo postali nosilci planiranja vsi naši delovni ljudje in občani
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje je na svoji zadnji seji skupaj z družbenopolitičnim zborom občinske skupščine izoblikovala več stališč v zvezi z uveljavljanjem programa družbenogospodarskega razvoja naše občine v letu 1977. Opozorili bi le na uvodno ugotovitev oziroma stališče, to je, da predstavljajo sprejete naloge za uresničitev družbenoekonomske politike za leto 1977 temeljna izhodišča družbenopolitične aktivnosti vseh dejavnikov v tem letu.
MARIJAN L1POVŠEK
Mladi in knjige
Lovci ga pa znajo, vsi naenkrat, pa še z ievo povrhu
/
Lovski krst v Škalali
Pod pokroviteljstvom izvršnega sveta Skupščine občine Velenje bodo odprli nocoj retrospektivno razstavo del slikarja in karikaturista Hinka Smrekarja
Vlado Miklavžina, prvi škalski lovec, ki je ustrelil divjega prašiča, si je „prislužil" kazi« — S sveta je spravil plemenito žival, ki je povzročala kmetom veliko škodo, lovci pa veseljem plačevali odškodnino — Polna malha lovskih potegavščin
Hinko Smrekar: Maškerada slovenskih literatov (leto 191 J)
Hinko Smrekar v naši galeriji
OTON ŽUPANČIČ, ki drži na drogu veliko sonce. Na skrajni desni je pesnik CVETKO GO-LAR - pravljični čarodej z zmajem in obutim petelinom. Poleg te slike bo razstavljena tudi slika „Maškerada slovenskih umetnikov", ki jih je H. Smrekar naslikal na podoben način.
M. T.
Politična šola za mlade komuniste
Program je razdeljen na 40 šolskih ur — Za uspešen konec šole diploma
Delavska univerza Velenje bo organizirala skupaj s komitejem občinske konference Zveze komunistov Velenje februaija, marca in aprila politično šolo za mlade komuniste. Program bo razdeljen na 40 šolskih ur, šolo pa bodo lahko obiskovali tudi tisti nečlani, ki so kandidati za članstvo v Zvezo komunistov.
Med šolo bodo slušatelji med drugim poslušali naslednje teme: zgodovinske osnove marksizma, marksistična spoznavna teorija in marksistična ekonomska teorija. Seznanili se bodo z zakonom o združenem delu, marksistično mislijo v Jugoslaviji in zgodovinsko vlogo Komunistične partije in Zveze komunistov Jugoslavije ter vlogo neuvrščene politike.
Ob koncu bodo slušatelji, ki bodo uspešno končali šolo, dobili diplomo politične šole za mlade komuniste.
Tajnik lovcev iz Škal, Slavko Pocajt, je prebral kroniko in obtožnico
bratovščine, v kateri je blizu štirideset lovcev. Stene sobe so bile okinčane z lovskimi trofejami, med njimi pa je najbolj izstopala sveža slika, na kateri so upodobili enega izmed svojih članov, ki ni vajen loviti v de-
V petek bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli v galeriji velenjske knjižnice retrospektivno razstavo slikarja in karikaturista Hinka Smrekarja. Za razstavo, katere pokrovitelj je izvršni svet skupščine občine Velenje, so zbrali 73 del, med katerimi jih je 45 odstopila Narodna galerija v Ljubljani, druga pa so zasebna last.
Med razstavljenimi eksponati bo gotovo največ zanimanja vzbudila karikaturna slika Maškerada slovenskih literatov". O tej risbi, ki je iz leta 1913, je avtor dejal: „Brez pretirane samohvale, lahko sliko imenujem redkost. Nisem dovršil do sedaj enake in ne vem, kdaj se spet pripravim k enakemu delu." Te besede so iz umetnikovega pisma, s katerim je to akvaleri-rano risbo ponudil na licitaciji z najnižjim ponudkom 2000 kron nekaterim znanim osebnostim, kot sta dr. Šlajmer in pisatelj Finžgar.
Na sliki je Hinko Smrekar duhovito karikiral 14 poglavitnih zastopnikov naše tedanje literarne umetnosti. Karikirani li-terati z leve so: JANEZ TRDINA — kmečki dedek s palico.
F. S. — Finžgar — kmet z vilami, MIROSLAV MALOVRH -oproda, IVAN TAVČAR - kot vitez drži ljubljansko župansko palico. Muza - neznana oseba - objema pisatelja VLADIMIR-JA LEVSTIKA, ki ji ponuja žlico z zdravilom. V večerni obleki sedi slovničar FRAN LEVEČ. Na vrhu knjižne police, v sredi kot na prestolu sedi Ivan Cankar s krono na glavi in bren-ka na liro, ki ima za osnovo krsto. Spodaj je pritlikavec Anton Aškerc kot predikant. Naturalističnega pisatelja FRANA GOVEKARJA vidimo z dvema lutkama. Pred njim je ETBIN KRISTAN s frigijsko čepico svobode in z obtožujočo v Tavčaija uprto desnico. Na desni stoji novelist MILAN PU-GELJ — Poleg njega stoji otožni
Dokaz" za visoko sodišče
Lovski krst je ena izmed zelo zanimivih oblik lovske zabave, za nelovca še celo skorajda bolj zanimiva kot sam lov. O tem sem se prepričal preteklo soboto, ko so me člani lovske družine Skale povabili, naj se udeležim lovskega krsta pri njihovem predsedniku Vladu Miklavžinu. Da bom slišal tudi marsikatero lovsko potegavščino, ni bilo treba posebej omeniti.
ljevali s tem, da je svinina no cenjena. Vmešal se sednik častnega
Ko sem okrog dvajsete ure omenjenega dne stopil v posebno sobo škalskega lovskega predsednika, so bili v njej zbrani že vsi člani škalske zelene
Nekaj pred polnočjo je tajnik škalske zelene bratovščine Slavko Pocajt napovedal najbolj zanimivo točko večera — lovski krst in „grešnika", ki ga je doletela ta čast: Vlada Miklavžina, njihovega predsednika.
Lovski krst je priznanje lovcu za odstrel visoke divjadi. Vlado Miklavžina pa je lani ujel na muho divjega prašiča. Glede rit to, da je bil prvi škalski lovec, kije pokončal to žival, si je krst prav gotovo zaslužil. Še zlasti zato, ker gre za plemenito in zelo redko žival, kajti svinjsko meso je izredno cenjeno tudi v naših mesnicah, vendar se občanu le redko kdaj ponudi priložnost, da ga „ujame".
zahteval pravično in demokrat čno sojenje, saj gre vendar z njihovega najvišjega funkc onaija. Obtoženi je moral odg< voriti na štiri vprašanja. Za vsa nepravilen odgovor pa so ga č« kali trije udarci po njegovi zac nji lovski plati.
Pravi „krst", čeprav samo lovski
žju. Tako je na enem izmed deževnih lovov čakal na plen v okrilju mogočne smreke, odprt pa je imel tudi velik dežnik. Ali je tisti dan uplenil kakšno divjo žival, ga nisem vprašal. Verjetno pa je bil zelo zadovoljen, ker se je suh vrnil z lova.
Krst mora potekati v skladu z lovskimi zakoni, so poudarili
člani zbrane lovske bratovščine.
Izvolili so častno razsodišče in poklicali „grešnika" na odgovornost. Seveda je imelo častno razsodišče precej treme glede na to, da je pred njimi sedel „grešnik", ki od vseh najdlje nosi lovsko puško - 31 let, povrhu vsega pa je še njihov predsednik. Zato si tudi ni izbral svojega zagovornika, ampak se je kar sam zagovarjal.
Obtožili so ga, da je po tem in tem členu lovskega zakonika napravil izredno hud prekršek, ker je odstrelil visoko in plemenito žival, ki je povzročala kmetom veliko škode, lovci pa so z veseljem odplačevali odškodnino. Glasovi iz občinstva so bili zelo ostri in so zahtevali grešni-kovo smrt. Zahtevo so uteme-
Lovska izkušenost pa njiho vemu obtoženemu lovcu ni po
magala. Tri vprašanja so bila postavljena izredno zvito in prislu žil si je devet udarcev. Kazen je izvršil lovski rabelj s posebej za lovski krst prirejeno palico, rna kateri so bili podpisi vseh navzočih pri krstu. Se toplo palico je nato novokrščeni predsednik lovske družine Škale Vlado Miklavžina skrbno spravil kot spomin na bolečine. Sledil je :še lovski ropot in svečan lovski krst je bil končan. No, ne še čisto zares, saj sem se s slastjo lotil lovskega golaža, ki so ga prinesle lovske kuharice na mizo. In moram priznati, da se mi še danes cedijo sline po njem.
Pa dober pogled!
Bil gost lovskega krsta Stane Vovk
Letos že prvih 106 milijonov kWh
Pred dvema letoma, točneje 1. februarja 1975, so v Šoštanju položili temeljni kamen za nov energetski objekt, moči 335 MW — Nova termoelektrarna ni samo perspektivni interes Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, temveč je skupna potreba vsega združenega dela Slovenije in Jugoslavije — Doslej je bilo že opravljenih blizu 90 % gradbenih del, zmontirano pa je okrog 13.000 ton, oziroma nekaj nad 70% opreme — Diplomirani inženir Franc Potočnik, vodja investicijske skupine, zatrjuje: njva termoelektrarna Šoštanj 4 bo dala letos prvih 106 milijonov kWh električne energije, investicija pa bo uresničena s finančnimi viri, kot so bili predvideni ob njeni odobritvi leta 1973
vendar se je zakasnila izdelava in dobava konstrukcije.
Na zamudo pri dobavi jeklene nosilne konstrukcije kotla so nekajkrat opozorili dobavitelja ter predlagali sprejem ukrepov, da bi bila pravi čas izdelana.
Poslovni odbor za gradnjo termoelektrarne Šoštanj 4 je opozoril vse dobavitelje opreme in izvajalce del, da mora priti pri gradnji četrte faze šoštanj-ske termoelektrarne do izraza skupni interes oziroma potreba vsega našega združenega dela. Poudaril je, da je pred vsemi resnično zahtevna in odgovorna naloga. Ker bodo domači dobavitelji poslali skoraj polovico vse opreme, je gradnja termoelektrarne Šoštanj 4 velika šola oziroma preizkušnja vseh naših dobaviteljev.
FEBRUAR 1976
Ob prvi obletnici začetka gradnje nove termoelektrarne Šoštanj 4 je kronist med drugim tudi zapisal:
„Izredna velikost investicijske vsote, medsebojna odvisnost potrebnih investicijskih vlaganj v rudnik in termoelektrarno ter njihova neločljiva po vezanost že med samo izgradnjo ter nujnost usklajenega delovanja temeljnih organizacij združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje tudi za uspešno obratovanje in čim bolj ekonomično izkoriščanje celotne šaleške energetske baze, vse bolj potrjujejo pomembnost povezovanja v ta novi kombinat.
Z začetkom izgradnje nove termoelektrarne Šoštanj 4 se je torej začelo obdobje skupnega zagnanega dela in skupne skrbi za izpolnitev prevzetih nalog.
V ioštanjski termoelektrarni
namenjajo gradnji četrte faze
vso potrebno pozornost. Sproti nadzirajo potek del in spremljajo stroške ter porabo sredstev, ocenjujejo pa tudi podražitve. Skupno z glavnim dobaviteljem opreme opravljajo redne ter-minske kontrole, v katere so zajete vse faze gradnje ter vsi dobavitelji opreme. V časovni nadzor so zajeti pregled priprave načrtov, nabava reprodukcijskih materialov, potek del in kvaliteta.
Ob terminskih kontrolah so ugotavljali predvsem dve poglavitni slabosti, in sicer težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, posebej še z izdelki črne metalurgije, in na nezadostne proizvodne zmogljivosti nekaterih domačih dobaviteljev opreme. Da bi zagotovili nemoten potek del, so morali Šoštanjča-ni sami neposredno uvoziti nekatere reprodukcijske materiale.
Ko so ugotovili, da ima dobavitelj opreme oziroma izvajalec del premajhne zmogljivosti, so se dogovorili za potrebne ukrepe, da bi kljub nastalim težavam vendarle zagotovili nemoten potek del ter ublažili zamude. Sprejeti so različni ukrepi, od uvedbe podaljšanega delovnega časa ter do sprejema drugih organizacijskih ukrepov, pa tudi vključitev novih izvajalcev del, ki imajo proste zmogljivosti.
Čeprav potekajo, vsaj za zdaj, za naše pogoje dela pri gradnji nove termoelektrarne Šoštanj 4 zadovoljivo, pa vse kaže, da gradnja tega našega največjega energetskega objekta nima dogovoijene oziroma potrebne prednosti!
OKTOBER 1976
8. oktobra je bila na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4 ob zaključku gradbenih del priložnostna slovesnost. Šte-
1. februarja 1975 so v Šoštanju v navzočnosti številnih predstavnikov našega gospodarskega in družbenega življenja, med katerimi so bili tudi člani predsedstva Socialistične republike Slovenije Tone Bole, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačinovič ter predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, položili temeljni kamen za novo termoelektrarno Šoštanj 4.
Pogodbeni rok gradnje nove šoštanjske termoelektrarne, moči 335 MW, znaša 41 mesecev in je začel teči maja 1974, ko je bilo oddano naročilno pismo. Novembra istega leta pa je pogodba stopila v veljavo. Gradbena dela so začeli 1. 2. 1975 s položitvijo temeljnega kamna, prva montažna dela pa so začeli avgusta 1975.
FEBRUAR 1975
„Cilj združevanja temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje je bil doseči optimalno izkoriščanje energetskih virov v šaleškem bazenu, da bi tako interesne delovne organizacije uskladili z interesi širše družbene skupnosti pri reševanju energetske problematike. Pred nami je izgradnja termoelektrarne Šoštanj 4," je na začetku slovesnosti pred dvema letoma poudaril Zvone Vidic. „Prepričan sem, da bo delovna organizacija Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje in delavci temeljne organizacije združenega dela termoelektrarna Šoštanj v svojih prizadevanjih in odgovornih nalogah, kijih prevzemamo, opravičili veliko investicijo in dali družbi to, kar od nas zahteva!"
O pomenu tega novega velikega energetskega objekta pa je predsednik delavskega sveta Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, Jože Aljaž, takrat dejal:
„Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje sam se polno zaveda velike odgovornosti in teže nalog, ki jih je kot investitor pri tej gradnji nujno moral prevzeti, kajti nova elektrarna ni samo perspektivni interes naše delovne organizacije, temveč je skupna potreba vsega združenega dela Slovenije in Jugoslavije. Potrebe po novi energiji namreč iz leta v leto nezadržno naraščajo. Od količine, oblike in kvalitete razpoložljive energije pa zavisijo obstoj in hitrost nadaljnjega razvoja celotnega gospodarstva in sorazmerno z njim realna rast splošne življenjske ravni delovnih ljudi. Zato moramo imeti tudi v Sloveniji na razpolago vse več in več kvalitetne energije - posebno električne. Zaradi splošne energetske krize se je v zadnjem razvoju bistveno povečala vrednost lignita in visoko dvignila meja ekonomske upravičenosti njegovega, tudi jamskega, pridobivanja pri uporabi neposredno ob rudniku.
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje pa razpolaga
tudi s primernim in zadostno strokovnim kadrom, ki si je pri dosedanji izgradnji rudnika na 4 milijone ton letne zmogljivosti in pri termoelektrarni Šoštanj 1, 2 in 3 pridobil veliko praktičnega strokovnega znanja in delovnih izkušenj, kar vse je jamstvo za dobro, odnosno še boljše delo v prihodnosti. Zato je razumljivo, da smo iskali možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb po električni energiji v prihodnosti zopet najprej v Velenju, čeprav nam je bila termoelektrarna Šoštanj 3 odobrena leta 1966 bolj kot reševanje politično socialnega problema velenjskih rudarjev, kakor pa ekonomsko utemeljena nujnost nadaljnjega razvoja gospodarstva.
Ze leta 1971 so računi o prihodnji porabi pokazal^ da brez nove termoelektrarne Šoštanj 4 na noben način ni mogoče zadovoljivo reševati preskrbe Slovenije z električno energijo. Optimalizacija predlaganih novih elektrarn pa je ugotovila, da bodo kWh električne energije iz nove termoelektrarne Šoštanj 4 zanesljive in sorazmerno zelo poceni — ekonomsko torej popolnoma sprejemljive. Zato je izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog odbora za reševanje posebnih nalog s področja elektrogospodarstva sprejel sklep, da se Šoštanju zgradi nova termoelektrarna Šoštanj 4 na lignit, in danes je dejstvo, da izgradnjo dejansko že pričenjamo in da mora biti nova elektrarna brezpogojno dokončana do konca leta 1977!"
Ciril Marinček, predsednik izvršnega odbora interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, pa je poudaril, da bo termoelektrarna Šoštanj v naših in siceršnjih razmerah gigant. „Prav posebno pomembno pa je, da skrbijo za uresničitev vaših teženj in želja predvsem in z vami uporabniki električne energije in delavci, ki proizvajajo premog, se pravi rudarji. Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, ki je na podlagi novih ustavnih načel tako vitalno zaživela, združuje interese uporabnikov in proizvajalcev, se pravi slehernega občana naše
Šoštanjski velikani
domovine. Dokazala je, da novi odnosi niso le nekaj namišljenega, ampak se uresničujejo med nami. Uporabniki električne energije, ki so na sebe vzeli levji delež finančnih bremen, so se dogovorili z vami, električarji
Vodja investicijske skupine Franc Potočnik, dipl. inž., za-tijuje: nova termoelektrarna, moči 335 MW, bo zgrajena v rekordnem času, letos pa bo proizvedla prvih 106 milijonov kWh električne energije
in rudarji, da bodo interese in svoje delo usklajevali na novih osnovah, se pravi na sporazumevanju . . . Interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije sicer zagotavlja sredstva za dogovoijene investicije v elektrogospodarstvu z velikimi napori vsega slovenskega gospodarstva in prebivalstva, zato tudi pričakuje, da bodo zbrana sredstva kar najbolj razumno, racionalno porabljena."
Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Velenje, Franjo Kljun, pa je posebej opozoril, da se „moramo zavedati, da bo izgradnja četrte faze termoelektrarne Šoštanj in povečana proizvodnja premoga v temeljni organizaciji združenega dela rudnik lignita Velenje mogoča le ob široko zastavljeni družbeni akciji, ki jo mora spremljati tudi izgradnja vseh tistih objektov osebnega in družbenega standarda, ki zagotavljajo delavcu osebno srečo in zadovoljstvo na delu. Skupščina občine Velenje, še posebej izvršni svet skupščine, se zavedata soodgovornosti, da je potrebno glede na sedanje pomanjkanje električne energije storiti vse za pravočasno izgradnjo četrte faze termoelektrarne Šoštanj."
AVGUST 1975
Zadnje dni avgusta so na gradbišču nove termoelektrarne Šoštanj 4 končali priprave za začetek montaže nosilne konstrukcije kotla. Montažo bi morali začeti, kot je določal program del, že na začetku julija,
Montaža kotlovske konstrukcije za novo termoelektrarno Šoštanj IV.
vilni gostje, med katerimi so bili tudi član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačinovič ter predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič, so skupaj z delavci celjske temeljne organizacije združenega dela Gradiš, drugimi graditelji tega novega energetskega objekta ter predstavniki rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje proslavili pomembno delovno zmago. Direktor kombinata Mirko Bizjak je izrekel Gradi-sovcem vse priznanje, saj so dela končali pred rokom, njihovo delo pa naj bi bilo za zgled tudi drugim izvajalcem del.
FEBRUAR 1977
Dve leti je od začetka del pri gradnji termoelektrarne Šoštanj 4.
V teh dveh letih je bilo opravljeno blizu 90% gradbenih del, zmontirano pa okrog 13.000 ton oziroma nekaj nad 70 % opreme.
Glavna gradbena dela so bila končana že oktobra lani. Zdaj so na vrsti obrtniška in zaključna dela, urediti pa bo treba tudi okolico.
Sicer je v Šoštanju že večina opreme. Manjkajo le še nekateri deli mlinskih naprav za premog in pa glavni blokovni transformator, katerega izdelava v zagrebški tovarni Rade Končar kasni za poldrugi mesec. Sicer gredo montažna dela na kotlu h kraju. Pri tem računajo, da bodo v drugi polovici marca že opravili prvi dačni preizkus, s tem pa se bo začel program zagonskih preizkusov, ki jih bodo nadaljevali vse do začetka obratovanja. Zmontiran je v glavnem tudi turbinski agregat; zdaj nameščajo generator. Pred zaključkom je montaža naprav za pripravo vode ter pomožnih naprav turbinskega agregata. Prva faza naprav za transport premoga obratuje že dva meseca in zagotavlja lignit obstoječim fazam.
Na kritični poti je zamuda montažnih del na kotlovskih napravah in v nadaljevanju na upravljalnem sistemu. Ta dela pa bo mogoče opraviti šele po končani strojni montaži.
Kljub temu da je nameščeno že več kot 70 % opreme ter so končana vsa glavna gradbena dela, pa ne izpolnjujejo vseh pogodbeno in družbeno dogovorjenih vzrokov. Zdaj znaša zamuda dva meseca in pol. Vzroke zanjo je treba iskati predvsem v kasnitvi nekaterih dobav ter v kadrovskih in organizacijskih težavah montažnih podjetij.
Ob tem ne gre prezreti dejstva, da ima termoelektrarna
Šoštanj 4 najvišji odstotek udeležbe jugoslovanske industrije, dosežen doslej pri gradnji tovrstnih objektov. Kooperantske dobave pa so vezane na sorazmerno velike težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov, premajhnih tovarniških kapacitet ter tudi prepočasnega osnovanja nove tehnologije. Nekateri dobavitelji so zakasnili izdelavo opreme tudi do pol leta. Največ težav pa je z montažnimi deli. Skupaj z glavnim dobaviteljem so bili sprejeti številni ukrepi, da bi pospešili montažna dela. Gre tako za angažiranje dodatnega števila delavcev, za pritegnitev novih izvajalcev (nekatera dela je dodatno prevzela mariborska Hidromontaža) ter za dodatno premiranje izvajalcev del od glavnega dobavitelja.
Gradnjo nove faze termoelektrarne Šoštanj in težave, ki se porajajo, sproti spremljajo republiški komite za energetiko, interesna skupnost elektrogospodarstva ter elektrogospodarska skupnost Slovenije, ki si tudi prizadevajo, da bi imela dela za ta objekt resnično prednost.
Kljub vsem ukrepom pa ocenjujejo, da obstoječe zamude ni več mogoče nadoknaditi. Prizadevali si bodo, da zamuda ne bo več naraščala. Se pravi, da je mogoče z gotovostjo pričakovati, da bo termoelektrarna Šoštanj 4 začela poskusno obratovati ob koncu letošnjega leta. S tem pa bo dana možnost za izpolnitev naloge iz elektroenergetske bilance za leto 1977, ki določa, da bo nova termoelektrarna Šoštanj 4 že proizvedla prvih 106 milijonov kWh električne energije. ^
Za gradnjo tega novega objekta so do konca leta 1976 porabili 1 milijardo 520 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovljena in če ne pride vmes kaj posebnega, zatrjujejo v Šoštanju, sedanja predračunska vrednost 3 milijard 700 milijonov dinaijev ne bo presežena. Pričakovati je mogoče, da bo investicija uresničena z istimi finančnimi viri, kot so bili predvideni ob njeni odobritvi leta 1973.
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Št. 5 (364) - 4. februarja 1977
NAŠ ČAS
5
Veljko Rogošič in Jurica Rogošič med pogovorom s predstavniki Velenja.
Veljko Rogošič -naš najuspešnejši plavalec vseh časov
v _
Znani Splitčan še ne razmišlja, da bi se poslovil od maratonov — Letošnji načrt: preplavati 500 km od Podgore do Reke — Življenjski sen: preplavati kanal La Manche v
obe smeri
Pretekli teden je bil na obisku v Velenju Veljko Rogošič, naš najuspešnejši plavalec vseh časov. Veljko je namreč sklenil, da v teh zimskih dneh pozabi nekoliko na plavanje in se nauči smučati na Golteh. Z njim je bil tudi podpredsednik občinske skupščine iz pobratene občine Split Jurica Rogošič. V sredo, 26. januarja, jih je sprejel v Velenju predsednik na-
Veljko Rogošič.
Letos želim preplavati 500 km
dolgo progo Podgora-Reka
še občinske skupščine Nestl Žgank. Sprejema so se udeležili tudi predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun, predsednik in sekretar občinske konference SZDL Jože Veber in Tone Šeliga, predstavniki OK ZSM Velenje, občinske telesnokulturne skupnosti in' plavalnega kluba Velenje, ki seje predstavil našemu najuspešnejšemu plavalcu in najboljšemu maratoncu v plavanju na svetu z marljivim delom velenjskih plavalcev.
Po prisrčnem pogovoru s predstavniki Velenja smo Velj-ku postr ii nekaj vprašanj, na katera je z veseljem odgovoril. Veljko je najprej povedal, da je smučanje, izredno lep šport, vendar ima vsaj zdaj po prvih dneh še vedno raje plavanje. Seveda so bili sprva na belem elementu padci kar zelo pogosti, vendar je vedno odnesel celo kožo. Sicer pa so ga drugi smučarji kmalu vzljubili, saj so mu, kadar je bil na začetku proge in so videli, da se bo spustil po
strmini, naredili prostor, da se ne bi zgodilo kakšno nepredvideno trčenje. Zaradi padcev pa ni vrgel puške v koruzo, kot temu rečemo. Nasprotno, obljubil je, da se bo kmalu spet vrnil na smučanje v Slovenijo.
Veljka Rogošiča ali velikana iz Kaštel Lukšiča kot ga v Dalmaciji radi imenujejo, so lani razglasili za najboljšega maratonca sveta v letih od 1971 do 1975. To priznanje mu je podelila svetovna federacija za maraton iz Chichaga. In katero maratonsko progo je najraje plaval?
To je bila proga Vis-Split, ki jo je plaval 4. julija, na dan borca pred dvema letoma v počastitev 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. Za razdaljo 53 kilometrov je potreboval deset ur in štirinajst minut, kar je bil tudi svetovni rekord v najdaljšem časovnem plavanju. Med plavanjem je shujšal za dobrih dvanajst kilogramov. Veljko se lahko tudi pohvali, da je eden izmed šestih plavalcev na svetu, ki so preplavali Ontarij-sko jezero v Kanadi. Takrat, ko se je on odločil, da se bo spopadel s tem mrzlim jezerom, z visokimi valovi, in močnimi tokovi je bilo na startu poleg njega še nekaj več kot sedemdeset plavalcev iz vsega sveta. Na cilj pa jih je priplavalo le pet, daleč pred vsemi pa Veljko z novim svetovnim rekordom. Od tedaj visi na bregu jezera jugoslovanska zastava, na kar je naš najuspešnejši plavalec izredno ponosen. Zastava bo plapolala ob jezeru tako dolgo, dokler ne bo kakšen drug maratonec izboljšal čas plavanja. V to pa Veljko ne verjame.
V	letošnjem letu Veljko še ne razmišlja o tem, da bi se poslovil od svojih maratonov. Prepričan je, da se mu bo poleti uresničila največja želja: preplavati progo Podgora-Reka, v dolžini približno 500 kilometrov. To razdaljo bo plaval v počastitev 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 35-letnice ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice, ki je bila ustanovljena prav v mestu, ki ga je izbral za start. To plavanje bo etapno, na dan pa bo predvidoma preplaval do 30 kilometrov.
V	Veljku tli še ena želja. Želi preplavati kanal La Manche v obeh smereh. „Potem bom resnično postavil svetovne rekorde na vseh svetovnih progah mara-
tona in nimam več kaj iskati v plavanju," je dejal.
Še preden sva sklenila pogovor, je obljubil, da bo v začetku marca letos znova prišel za kakšen dan v Velenje. S sabo bo prinesel zanimiv film o maratonu, njegovem plavanju, ki si ga bodo učenci prav gotovo z zanimanjem ogledali. Seveda bo obiskal tudi plavalce velenjskega plavalnega kluba v bazenu, nad katerim je bil izredno navdušen. Dejal je, da če bi imeli v Splitu takšnega v času, ko je še tekmoval na kratkih progah, bi se mu prav gotovo uresničila želja, da bi bil svetovni prvak na 1500 metrov crawl.
STANE VOVK
NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA
Od 1. januarja 1977 velja nov cenik plačanih objav. Spričo stalnega zviševanja stroškov, ki jih imamo z izdajo našega domačega tednika, smo morali zvišati tudi naše cene.
V stolpcu, širokem 4,5 centimetre, velja 1 cm reklamnega oglasa, razpisa, obvestila oziroma druge objave odslej 80 dinarjev.
Za male oglase je osnovna cena do 10 besed 35 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda stane 3 dinarje, pribitek za „naslov v upravi" pa je 10 dinarjev.
Za objave, naročene po zaključku redakcije lista zaračunamo dodatne stroške, najmanj pa 30 dinarjev.
Zasebni naročniki „Našega časa" s plačano celoletno naročnino pa imajo:
-	pri malih oglasih 20 % popusta,
-	pri uokvirjenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 % popusta.
CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE
• STRELJANJE
R. Srdič drugi na državnem prvenstvu
Na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško in pištolo v Zadru je nastopilo 365 najboljših strelcev iz 83 jugoslovanskih klubov.
Od slovenskih predstavnkov so se odlično izkazali mladi strelci iz Velenja, ki so osvojili v konkurenci mladincev v streljanju s pištolo 2. mesto z rezultatom 1055 za ekipo Zagreba 1088 krogov.
Za ekipo strelske družine „Mrož" Velenje so tekmovali -Rajko Srdič, Dušan Jazbinšek in Vinko Trinkaus.
Med posamezniki je Rajko Srdič osvojil srebrno kolajno in se tako uvrstil v mladinsko državno reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na evropskem prvenstvu v Andori.
Članska ekipa Velenja se je v streljanju s pištolo uvrstila na 6. mesto, v streljanju s puško na 11. mesto, mladinci pa na 15. mesto.
R. Ž.
• ATLETIKA
Velenjčani v Italiji
Na tradicionalnem krosu za „Trofejo Agate", ki ga prirejajo v Cataniji na Siciliji že vrsto let, sodelujejo tudi atleti iz Slovenije-
Letošnjega teka na 12 km dolgi progi se bodo udeležili Velenjčani Milan Balek, Dragan Anic, Josip Šamu. Tekače bo spremljal njihov trener Valter Stajner.
R. Ž.
• KOŠARKA
Elektra med boljšimi
Prvi del prvenstva v slovenski košarkarski ligi je končan. Med 12 klubi področnih selekcij so se najbolj izkazali košarkarji Domžal, ki so vseh enajst tekem zrn li in vodijo na lestvici pred drugouvrščeno ekipo Dolenjske za 8 to'čk. Košarkarji Elektre, ki so v 11. kolu nesrečno izgubili v Mariboru z Branikom šele v podaljšku z rezultatom 88:86 (80:80, 47:42) so tako zdrsnili iz tretjega na šesto mesto na lestvici. Soštanjčani so zbrali 12 točk in so le 2 točki za drugouvrščeno ekipo
11	11	0	1022:857	22
11	7	4	909:798	14
11	7	1	957:872	14
11	7	4	975:959	14
11	6	5	959:871	12
11	6	5	978:943	12
11	5	6	920:913	10
11	5	6	951:946	10
11	4	7	927:975	8
11	4	7	813:881	8
11	3	8	836:955	6
11	1	10	732:1009	2
			R Ž.	
Dolenjske. V drugem delu prvenstva se bodo Soštanjčani potegovali za eno boljših mest na lestvici slovenske lige.
Lestvica po prvem delu prvenstva:
Branik
Trnovo
Rudar
Elektra
Ježica
Fructal
Kras
Jesenice
Vrhnika
Radenska-
Pom.
ZMAGOVALCI DŠI 1976
Skupne službe TGO — moški in Skupnost za zaposlovanje — ženske
V	preteklem letu je komisija za rekreacijo in oddih pri ObSS Velenje izvedla v okviru delavskih športnih iger rekreacijska tekmovanja v smučanju, kegljanju, šahu, odbojki, streljanju, plavanju, košarki in namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo tudi v malem nogometu, vendar ga je tekmovalna komisija razveljavila zaradi številnih pritožb in neupoštevanja tekmovalnih pro-pozicij.
Sodelovalo je 67 osnovnih organizacij sindikata v konkurenci moških in 26 organizacij v tekmovanju žensk.
V	skupnem seštevku točk so pokal Občinskega sveta ZSS Velenje osvojili pri moških
Skupne službe Tovarne gospo dinjske opreme Gorenje, v kon kurenci žensk pa Skupnost zs zaposlovanje Velenje.
V posameznih panogah s< zmagali in osvojili pokale: Mo ški — smučanje: REK — termoelektrarna, kegljanje: RŠC -elektrokovinarski obrati, šah: REK — skupne službe, odbojka: TGO — skupne službe, stre ljanje: Tovarna usnja Šoštanj, plavanje: REK — klasirnica, košarka: REK — termoelektrarna, namizni tenis: TGO — štedilniki.
Ženske — kegljanje: Vegradi
—	skupne službe, odbojka: Bolnica Topolšica, streljanje: Skupnost za zaposlovanje, košarka: RŠC — elektrokovinarski obrati, namizni tenis — Projektivni biro.
Razvrstitev za prehodni pokal (tokrat v trajno last):
MOŠKI: 1. TGO Gorenje -DSSS (312), 2. REK - klasirnica (303), 3. TGO Gorenje -Chrommetal (292), 4. REK -termoelektrarna (244), 5. RŠC
—	elektrokovinarski obrati (198), 6. T. P. ERA - trgovina (175), 7. REK - jama vzhod (164), 8. REK - stroj. (152), 9. TPNAMA Lj. Veleblag. Velenje (148), 10. Tovarna usnja Šoštanj (145).
ŽENSKE: 1. Skupnost za zaposlovanje (207), 2. KOC -modni salon (204), 3. TGO Gorenje — Chrommetal (155), 4. TGO Gorenje - DSSS (152), 5. TGO Gorenje — elektronika (113), 6. Vegrad - DSSS (88),
7.	Posebna osnovna šola (80),
8.	RŠC - elektrokovin. obrati (75), 9. Služba družb, knjigov. (37), 10. TGO Gorenje - servis (36).
R. Z.
Letošnja rekreacija
Delavske športne igre in TRIM akcije v letu 1977
Na razširjenem sestanku komisije za rekreacijo in oddih pri Občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje so skupaj z organizatorji športno rekreativne dejavnosti v delovnih organizacijah sprejeli program delavskih športnih iger in TRIM akcij za leto 1977.
Tako bodo v letošnjem letu v okviru DŠI organizirali tekmovanja v petih športnih panogah, štirih TRIM akcijah ter testu zmogljivosti v teku.
V bodoče naj bi vse več akcij športno rekreativne dejavnosti bilo v okviru TOZD in delovnih organizacij, predvsem v športnih panogah - kegljanju, streljanju, malem nogometu, odbojki in smučanju.
Komisija za rekreacijo in oddih pri ObSS Velenje bo organizirala športno rekreativno tekmovanje v smučanju, kegljanju,
streljanju, — za moške in ženske ter v malem nogometu, košarki (moški) in odbojki (ženske).
Vsa tekmovanja DŠI bodo
potekala v skladu s pravili za organiziranje DŠI v Sloveniji in s propozicijami, ki jih je sprejel zbor delegatov organizatorjev športne rekreacije. S tekmovanji bodo pričeli v mesecu februarju in zaključili novembra.
Množične TRIM akcije se bodo začele s TRIM pohodom po delu „Šaleške transverzale". Nato bo TRIM kolesarjenje in plavanje. V jeseni bo še TRIM orientacijski pohod in na atletski stezi velenjskega stadiona pa test zmogljivosti v 12-minut-nem teku.
Organizatorji TRIM akcij pričakujejo, da se bodo delavci in občani v večjem številu udeležili teh akcij ter preizkusili svoje telesne zmogljivosti.
Tekmovanje Gorenjčanov v malem nogometu
NAŠ CAS
St. 5 (364) - 4. februarja 1977
VAŠ OBVEŠČEVALEC
10. 2. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ZIDOVI GREHA - italijanski barvni film. Režija: Andrianno Bolzorri. Igrajo: Peter Lavvford, Francoise Prevost
KINO -LENJE
DOM KULTURE VE-
POTREBUJEM pomoč v gospodinjstvu, 3-krat tedensko. Naslov v uredništvu!
NAJDENA je zlata zapestnica - vgravirano ime Brigita. Naslov v uredništvu!
DEŽURSTVA
Dežurni zdravniki v Velenju: 4.2.: Jadviga Kosi 5., 6. 2.: Peter Kopitar 7.2.: Franc Kotnik Vlekami v Velenju in Šoštanju: imajo uvedeno stalno dežurstvo.
KINO
6.	2. - nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - MALA MORSKA DEKLICA - japonski otroški film, po pravljici H. K. Andersena
7.	2. - ponedeljek ob 20. uri ZVEZDNI PRAH - angleški barvni film. Režija: Michael Apted. Igrajo: David Essex, Adam Faith
KINO ŠOŠTANJ
5. 2. - sobota ob 19.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA -francoska komedija. Režija: Ge-rard Oury. Igrajo: Louis de Fi-nes
5.	2. - sobota ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - MALA MORSKA DEKLICA - japonski otroški film - po pravljici H. K. Andersena
6.	2. - nedelja ob 17. in 19.30 ZVEZDNI PRAH -angleški barvni film. Režija: Michael Apted. Igrajo: David Essex, Adam Faith
9.	2.-sreda ob 19.30 ZIDOVI GREHA - francosko-italijanski barvni film. Režija: Andrianno Bolzorri. Igrajo: Peter Lavvford, Francoise Prevost
10.	2. - četrtek ob 19.30 VIKING Z JUGA - italijanska komedija. Režija: Steno. Igrajo: Lando Buzanca, Pamela Tifin
KINO TOPOLŠICA
6. 2. - nedelja ob 15. uri BOŽANSKA ŽENSKA - italijanski ljubezenski film. Režija: Giuseppe Patroni Griffi. Igrajo: Laura Antonelli, Marcelo Ma-stroianni
REDNI KINO VELENJE
4.	2. - petek ob 17.30 in 19.30 MOZ Z ULICE DELI PRAVICO - italijanska krimi-nalka. Režija: Umberto Lenzi. grajo: Henri Silva, Rajmond 'elegrin
5.	2. - sobota ob 17.30 in ,19.30 BOŽANSKA ŽENSKA
italijanski ljubezenski film. Režija: Giuseppe Patroni Griffi. Igrajo: Laura Antonelli, Marcelo Mastroianni
6.	2. - nedelje ob 17.30 in 19.30 BOŽANSKA ŽENSKA
italijanski ljubezenski film
7.	2. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — francoska komedija. Režija: Gerard Oury. Igrajo: Louis de Fines
2. - torek ob 17.30 in 19.30 VIKING Z JUGA - italijanska komedija. Režija: Steno. Igrajo: Lando Buzanca, Pamela i Tiffin
9. 2. - sreda ob 17.30 in 19.30 VIKING Z JUGA - italijanska komedija ......................................................................................................................
Zbor delavcev — svet delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo, s. p. o. Velenje
ponovno objavlja prosto delovno mesto
Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci 88,9 MHz
NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z . . ., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci. Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila.
ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o aktualni temi), 16.40 Minute z . .., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko propagandni spored, 17.50 Poročila, obvestila.
DANES REFERENDUM
Danes je v GIP Vagrad Velenje, lesni industriji Gorenje — Lesna Šoštanj, v tozdu Gradbeni elementi TGO Gorenje Velenje in v tozdu Gradbeništvo GP Gradbenik Ljubno referendum, na katerem zaposleni odločajo o združitvi dela in sredstev v novi delovni organizaciji Gorenje — Vegrad Gradbena industrija, ki bo nosilec razvoja gradbenega programa Gorenja „DOM".
RDEČA DVORANA Velenje
prireja
VELIKO POSTOVANJE
19.2.1977 s pričetkom ob 20. uri Zabavali vas bodo:
ansambel PRO ARTE s pevcem ČOBUEM in FANTJE TREH DOLIN
Vstopnina 120 din
Prodaja vstopnic v upravi Rdeče dvorane Velenje vsak dan od 7. do 14. ter od 16. do 19. ure
■■■■■■■■■■■■i V
rdeča dvorana velenje velenja
Delovna organizacija RDEČA DVORANA, p. o., Velenje
ponovno RAZPISUJE prosto delovno mesto
TEHNIČNEGA VODJE
Kandidati za razpisano vodilno delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	višja ali srednja izobrazba strojne, elektro ali gradbene smeri,
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,
-	izpit iz varstva pri delu,
-	organizacijske sposobnosti. Prijavi je treba priložiti:
-	potrdilo o nekaznovanju,
-	dokazila o šolski oz. strokovni izobrazbi,
-	dokazila o delovnih izkušnjah in dosedanjih zaposlitvah.
Pismene prijave z navedenimi prilogami je treba poslati v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov: RDEČA DVORANA, p.o., (za razpisno komisijo), 63320 Velenje, Šaleška cesta.
Prijave brez prilog in nepravočasne prijave se ne bodo obravnavale.
Podrobnejše informacije daje splošna služba.
STROJEPISKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	končana administrativna šola ali ekonomska srednja šola §
-	tri leta delovnih izkušenj
-	moralnopolitična neoporečnost
Poskusno delo traja 3 mesece.
Osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom o | delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Nastop službe takoj!
Kandidati za zasedbo delovnega mesta naj pošljejo prošnje s | potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando | in založništvo Velenje, 63320 Velenje, Titov trg 2 do 22. | januarja 1977.
llllltlllllltIllllllllllfllllHlllllHlllllltlllllltfllllllllllllltlltllllHIIItlllllllltlllllllllllIlllllllllltlll«lllllllllllll=
Gradbeno industrijsko podjetje
„VEGRAD" Velenje
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja SDS — skupne službe
objavljamo
prosto delovno mesto: REFERENT ZA INVESTICIJE
Pogoj: srednja šola strojne ali gradbene smeri, zaželena praksa na področju investicij. Obvezna poizkusna doba.
Glasbena šola
„FRAN K0RUN-K0ŽELJSKI" Velenje
objavlja
vpis učencev v instrumentalno pripravnico.
Vpisovanje bo:
v ponedeljek 7. februarja od 11. do 12. ure in od 16. do 17. ure,
v torek, 8. februarja od 11. do 12. ure in od 16. do 17. ure, v četrtek, 10. februarja od 11. do 12. ure in od 16. do 17. ure ter
v petek, 11. februarja od 11. do 12. ure in od 16. do 17. ure,
in sicer v sobi 75/11, nadstropje v domu kulture v Velenju.
Vpišejo se lahko učenci, ki že obiskujejo pripravnico in tudi starejši (za trobila in kontrabas do 27. leta starosti).
Vpisovali bomo učence za naslednje instrumente: klavir — 20 učencev: 2. in 3. razred osnovne šole harmonika — 10 učencev: 2. in 3. razred osnovne šole kitara — 5 učencev: 4. in 5. razred osnovne šole violina — 20 učencev: 1. do 4. razred osnovne šole flavtica, flavta - 6 učencev: 1. do 5. razred osnovne šole violončelo — 4 učenci:.4. do 8. razred osnovne šole kontrabas — 4 učenci: do 27. leta starosti trobenta — 4 učenci: do 27. leta starosti pozavna - 4 učenci: do 27. leta starosti rog - 4 učenci: do 27. leta starosti klarinet — 5 učencev: do 27. leta starosti
Zaradi izredne prostorske utesnjenosti glasbena šola „Fran Korun - Koželjski" ne zagotavlja, da bo vse učence klavirja in kitare, ki bodo uspešno končali instrumentalno pripravnico, tudi sprejela v 1. razred glasbene šole.
Prav tako bo pogoj za sprejem v 1. razred (po uspešno končani instrumentalni pripravnici) lasten instrument (izjema: violončelo, kontrabas, pozavna in rog).
(■■■■■■■■■■i
mpdm nmm
Zakaj so poginile ribe?
NESREČE
Posamezniki ne pomislijo, kaj pomeni takšno neodgovorno obnašanje pri ustvarjanju dohodka posamezne temeljne organizacije združenega dela — Odbor sindikata gradbenih delavcev Velenje bo to problematiko podrobno preučil in predlagal ustrezne ukrepe
Na zadnji seji občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev Velenje je bil tudi predstavljen problem bolniških izostankov, ki jih je še vedno precej na področju gradbeništva. Pri tem ne gre za delavce, ki so resnično bolni in iščejo zdravstveno varstvo, ampak za tiste delavce, ki si na račun bolniških izostankov podaljšujejo dopust, ki ga dobijo za obisk svoji družini v kraju stalnega bivanja. Bili so celo primeri, da si posamezniki v naprej planirajo „bolniško", seveda pri tem pa ne pomislijo, kaj pomeni takšno neodgovorno obnašanje pri ustvarjanju dohodka posamezne temeljne organizacije združenega dela. Menili so, da bi moralo socialno zavarovanje plačevati nadomestila za bolniške izostanke v celoti, s tem bi tudi odpravili pojave, da zdravstvene komisije dajejo delavce iz staleža še pred-no je v bolniški 30 dni, kljub temu da potem isti delavec išče zdravstveno zaščito v isti zdravstveni ustanovi v zelo kratkem času. Tokrat ga ponovno dajo v stalež, seveda na račun TOZD, v kateri je zaposlen. Probleme, ki se pojavljajo na področju bolniških izostankov imajo namen še posebno preučiti in predlagati ustrezne ukrepe.
Odbor je tudi ocenil, da je premalo poskrbljeno za delavce iz sosednjih republik in pokrajin na področju kulturne dejavnosti. Posebno za te delavce, ki jih v naši občini ni tako malo, bi kazalo v bodoče organizirati
ustrezne prireditve v njihovem jeziku in jih v večji meri vključevati v organizirane oblike kulturne dejavnosti. Prav tako bo odbor v kratkem organiziral z delavci, ki bivajo v samskem domu Vegrada posebni razgovor o življenjskih pogojih, ki jih imajo delavci iz drugih krajev pri nas.
Občinski odbor sindikata gradbenih delavcev tudi ne mo
ŠE TO
V srednjeročnem programu občine je bilo sprejeto tudi naslednje besedilo: Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mora sestaviti tak program, ki bo vsklajen s programom samoupravne interesne komunalne skupnosti in ki bo predvideval izgradnjo in vselitev 640 družbenih stanovanj v letu 1977.
Z majhno mero pesimizma lahko upamo, da ne bo, kot vsa prejšnja leta, tudi letos prišlo do kratkega stika na relaciji SISS -SIKS.
re sprejemati kritike, ki so dostikrat usmerjene samo na gradbeno operativo zaradi zamujanja rokov pri stanovanjski izgradnji v naši občini. Da se stanovanja ne gradijo skozi vse leto v enakem obsegu, so vzroki tudi drugje. O tej problematiki pa bodo spregovorili na naslednji seji odbora, ki bo še v tem mesecu.
J. KANDOLF
Podnajemniki v nedograjenih hišah
Posamezniki, ki oddajo sobe, si ustvarjajo lep dohodek — V Velenju oddajajo nekateri sobe celo v nedograjenih
hišah
Da je v Velenju velik problem dobiti stanovanje, vsi dobro vemo. Še posebno dragoceno je, če dobi posameznik oziroma mlada družina v najem skromno sobo, ki si jo uredi za bivanje, kuhanje, igralnico otrok in spanje. V našem tedniku smo že pisali, da si nekateri, ki oddajajo v najem sobe, ustvarjajo lep dohodek. Navadno so bile te sobe oziroma prostori primerni za bivanje ah celo opremljeni. Pred nedavnim me je zelo" presenetil podatek, da nekateri v Velenju oddajajo v najem celo sobe v nedograjenih
hišah. Za najemnino takšne sobe, ki še nima niti tlaka, plača posameznik najemnino v višini osemdeset starih tisočakov ali celo več. Šest nas stanuje tako, mi je dejal znanec, lastnik bodoče hiše pa stanuje v družbenem stanovanju in mu mesečno „pade v žep" okoli 4.200 din -kar lepo, ali ne?
Ob tem se lahko vprašamo, kje je humanost! Čeprav se poraja hkrati vprašanje, kako bolj učinkovito reševati stanovanjske probleme inladih delavcev in mladih družin.
kj
*t!j It !!»«¥*•
;,! 'tuf }• s.
uKsEžiasess.
•• • !>■■.!' /'lil l/
40» i. tt kfpa&e
»iS* iM«•*
J^gj. » J*"-
rt.MK.iu sfilii .i tttttmln .
MajtatfK*
i,ut. mn i
jjjji(HaM«W» JfcjJMM*'
. JS»"«v»»
sm*.**"**"
m ******
rt«*

m
LUKNJE, LUKNJE, LUKNJE ... V teh zimsk_ dneh so naše ceste, žal, polne tako ..nedolžnih" lukenj. Zlasti bogate so na Celjski cesti in zatn povzročajo jezo marsikaterega voznika, ko nen» doma zapelje vanjo. Pri tem trpijo kolesa, pešcii, če so slučajno blizu in jih malce poškropi, pa tudi delavci komunale, če jih neprestano krpajo ...
Planirani" bolniški izostanki
PRIZIDEK - Čeprav so šoštanjski gasilci šele pred leti zgradili nov gasilski dom, so prostori že pretesni. Odločili so se, da jih razširijo. Prizidek je že nekaj časa pod streho, pričakujemo pa, da bodo šoštanjski gasilci s prostovoljnim delom, podobno kot že večkrat doslej, uspešno zaključili tudi to akcijo.
Po „Večeru" (26. januar 1977) povzemamo obvestilo Okrožnega javnega tožilstva Celje o poginu rib v Paki in Savinj
konec leta 1976-
RAZSTAVA V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA - Na osnovni šoli Gustav Šilih uspešno deluje likovni krožek, ki ga vodi Branislava Pokorny. Te dni so učenci razstavili svoja dela v prostorih REK-tozd elektrostroj-ni obrati. Razstava, ki bo odprta do 14. febru-arja, je vzbudila veliko zanimanje delavcev.
„V ponedeljek, 27. decembra 1976, ob 17.20 je delavec postaje prometne milice iz Celja z mostu čez Savinjo v Latkovi vasi opazil na vodi plavajoče mrtve ribe in ribiče, ki so te ribe pobirali. Takoj je obvestil stalno službo uprave javne varnosti v Celju, od koder je ob 17.35 odšla komisija, da na kraju samem ugotovi dejstva in vzroke ter zavaruje dokaze. Obenem je bil obveščen sanitarni inšpektor v Celju. Komisija je delala do 0.20 ponoči, opravila pregled Savinje in Pake in izrazila domnevo, da je voda zastrupljena s cianidi.
V noči od 27. na 28. december lani sta bila o prvih ugotovitvah obveščena republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani in dežurni preiskovalni sodnik v Celju. Vzorce vode in rib je kriminalistični tehnik
28. decembra odpeljal v analizo na zavod za zdravstveno varstvo in zavod za ribištvo v Ljubljani.
Delavci Uprave javne varnosti Celje so ugotavljanje dejstev in zbiranje dokazil nadaljevali 28. decembra; pri tem je sodelovala republiška vodnogospodarska inšpektorica. Telefonično prejeti prvi rezultati analize so pokazali, da voda vsebuje strupene cianide. Sledovi strupenih snovi v Savinji so bili do pritoka Pake, v tej pa do izliva odplak iz TGO Gorenje. Istega dne so bili obveščeni pristojni organi v Velenju, Žalcu in Celju, da je treba takoj kontrolirati vsa zajetja pitne vode in opraviti analize, ali ne vsebujejo cianidov. Prve in vse nadaljnje analize zajetij pitne vode niso pokazale strupa v teh zajetjih.
Dne 29. decembra zvečer je javni tožilec kot nujno preisko-
valno opravilo zahteval zaslišanje vodje čistilnih naprav. Le-tega so pridržali in odpeljali pred preiskovalnega sodnika, naslednjega dne pa še dva delavca iz tega obrata. Vse tri je 30. decembra v navzočnosti javnega tožilca zaslišal preiskovalni sodnik. Ko so organi javne varnosti zbrali še vsa potrebna obvestila in dokaze, so vložili ovadbo zopet tri delavce obrata čistilnih naprav v TGO Gorenje, občinski javni tožilec v Velenju pa je 20. januaija 1977 zoper te delavce zahteval uvedbo preiskave zaradi suma hudega kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti za življenje in premoženje s splošno nevarnim sredstvom. O tej zadevi je obvestil tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja v Velenju.
Uprava javne varnosti Celje zbira podatke o tem, kdo bi bil poleg prvih treh osumljencev še
„NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-1 nje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; I do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš | čas" od 1. januaija 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo I in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni | naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 di- | naije, mesečna naročnina 10 dinaijev, letna 120 dinarjev (za I inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, Tisk CTP | „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo.
OCENILI DELO IN SPREJELI DELOVNI NAČRT — V prostorih Delavskega kluba se je sešla konferenca osnovnih organizacij sindikata Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Na sliki: Predsednik konference Ivo Kadliček med branjem referata.
odgovoren za malomarno organizacijo dela pri čistilni napravri in bo občinsko javno tožilstvo ■ Velenju po prejetih podatki zahtevalo razširitev preiskav«
Okrožno javno tožilstvo Celju je opozorilo vodnogospc darskega inšpektorja skupščin«! občine Velenje, da je pod ar, sum gospodarskega prestopk po zakonu o vodah in da je ta prestopek odgovorna orgi zacija združenega dela in pi stojna oseba. Inšpekciji je naroi Ceno, da priskrbi vse potrebne! listine in druga dokazila, ki bi do dala osnovo za izvedbo postopka zoper delovno organiz; cijo ali temeljno organizacijo združenega dela in odgovorno osebo pred gospodarskim sodiščem.
STARŠI PAZITE NA OTROKE!
Okoli 16. ure popoldan sta se 28. januarja igrala ob reki Paki dva dečka. Štiriinpolleten Mirko Skok iz Jenkove 18 si je hotel v vodi umiti roke, pri tem pa mu je spodrsnilo, tako da je padel z glavo naprej v vodo. Voda, ki je bila zelo deroča, ga je odnesla približno 50 metrov, kjer ga je naplavila. Naj postavimo ob tem vprašanje, če je za otroke na Jenkovi 18 res dovolj poskrbljeno. Ali ne bi kazalo postaviti tam kakšne ograje?
TRČIL V PARKIRAN AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila Vili Hriberšekje peljal 28. januarja letos iz Kidričeve ceste na Tomšičevo. Tu je iz neznanega razloga trčil v parkiran tovorni avtomobil s polpriklopnikom. Avtomobil je bil parkiran na osvetljenem delu ceste. Trčenje je bilo tako silovito, da je sprednji del osebnega avtomobila ostal pod prikolico. Sopotnica Ivica Podvršnik je dobila telesne poškodbe, voznik Hriberšek pa praske po čelu. Na avtomobilu je za okoli 6.000 dinarjev škode.
Ta tabla „kraljuje" v nekdanji občinski stavbi v Šoštanju. Pa se je hudomušno novinarsko fotografsko oko zazrlo vanjo in je nastal pričujoči posnetek. Oh, dragi Šoštanjčani, kakšen labirint nesmislov na tabli, ki naj pomaga iščočemu v vaši osrednji zgradbi. Kje ali kdo je Merkur pa Milica in Zaija in LIK. Čas bi bil, da naredite nov RAZPORED PROSTOROV... ali pa morda želite živeti v spominih?