223 TEORIJA IN PRAKSA let. 58, 1/2021 stopnic v uvodnih poglavjih dela, ob tem pa poudarja, da kapitalistični od­ nosi niso tuji angleškemu podeželju, temveč so njegov avtohtoni del. To specifično izhodišče, ki pred­ stavlja tudi precejšen del samega be­ sedila, bi nas lahko napeljalo do skle­ pa, da Dežela in mesto – razen zelo ozkim krogom poznavalcev angleške literarne tradicije – slovenskemu pro­ storu ne ponuja veliko. Tudi Williams se zaveda specifičnosti dela, a pou­ darja njegov splošen pomen. Ta ne temelji le na posebnem in osrednjem položaju, ki ga Anglija zaseda v zgo­ dovini razvoja kapitalizma, ampak tudi na univerzalni napetosti med deželo in mestom, ki ga je moč za­ slediti v vseh kapitalističnih družbah. Specifično izhodišče evidentnega ne­ skladja med zgodovinsko realnostjo podeželskih dvorcev in njihovim opi­ som v pastoralni poeziji ali kanonski literarni analizi se tako kaže kot pri­ mer splošnega neskladja med opisi organske podeželske skupnosti in krepostne narave na eni ter razredno razklano, z izkoriščanjem in ograje­ vanjem zaznamovano dejanskostjo na drugi strani. A da bi ponazoril to neskladje, ga razumel in analiziral, se je moral Williams soočiti z veliko bolj kompleksnim literarnim in zgodovin­ skim materialom: odnosom med mes­ tom in podeželjem. Zato je prevod, ki je žal mestoma neroden in težko berljiv, izjemnega pomena za lokalne razmisleke o odnosu med mestom in podeželjem kot tudi za lokalne anali­ ze o razvoju kapitalizma. Iz soočanja z angleškim literarnim kanonom, ki je mimogrede temelj Klemen PLOŠTAJNER Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Raymon Williams Dežela in mesto Studia Humanitatis, Ljubljana 2019, 556 strani, 35,00 EUR (ISBN 978­961­6798­91­4) Delo Dežela in mesto je izšlo leta 1973 in je v veliki meri produkt svo­ jega časa in prostora. Spoprijema se tako z dominantno angleško intelek­ tualno tradicijo kot tudi z angleškimi ideološkimi konvencijami o statusu in pomenu tako mesta kot podeželja. Predvsem je utemeljeno v nesklad­ ju med idejami o angleškem pode­ želju in dejanskostjo le­tega, kar je Williams občutil izjemno osebno, saj je odraščal na valižanskem podeže­ lju. Hkrati je vpeto, a ni neposredno povezano s takratnim vzponom inte­ lektualnih protitokov v Angliji, ki so se zoperstavljali in kritično analizira­ li kulturne konvencije ter se zbirali okoli Centre for Contemporary Cultu­ ral Studies Univerze v Birminghamu. Delo ima na prvi pogled relativno jasno in preprosto izhodišče: je ko­ mentar in kritika poezije o podežel­ skem dvorcu, ki je v jedru angleškega literarnega kanona. Avtor se je hotel soočiti predvsem s tradicionalnimi analizami, ki trdijo, da angleška pasto­ ralna poezija predstavlja odziv na raz­ pad organske podeželske skupnosti, ki sta jo razgradila kapitalizem in pre­ vlada mesta. Po Williamsu pa organ­ ska skupnost nikoli ni obstajala, kar odlično pokaže z metaforo tekočih 224 TEORIJA IN PRAKSA let. 58, 1/2021 kot materialnih razmerij. Predvsem so zanimivi hkratna trajnost tega na­ sprotja, lahko ga opazimo tako v an­ tiki kot v današnjem globaliziranem kapitalizmu, in njegova zgodovinska ter geografska heterogenost. Ta dvoj­ nost je razvidna tudi v strukturi knjige, ki se otvori s poglavjem Dežela in me- sto ter zaključi s poglavjem Dežele in mesta. Vsaka doba je proizvedla svoje poglede na razmerje med deželo in mestom, a kljub temu se ohranja rela­ tivna stabilnost form, ki podeželje po­ tiskajo v preteklost, v mestih pa iščejo zametke prihodnosti. Delitev ni eno­ značna, saj tako mesto kot podeželje zaznamuje dvojnost negativnega in pozitivnega. Mesto je hkrati dojeto kot odtujeno, nevarno in umazano, a tudi civilizirano, izobraženo ter napredno. Na drugi strani pa je podeželje za­ znamovano s krepostjo, naravnostjo, solidarnostjo in človeškim stikom, a hkrati tudi z zaostalostjo, neumnostjo, revščino in dolgočasjem. To dvojnost mesta in podeželja pa preči temeljna delitev med mestom in podeželjem, ki ju naj bi zaznamovali ločenost ter dominacija mesta nad podeželjem. A Williams odločno pokaže, da mesto in dežela nista dva ločena sistema, am­ pak se prepletata in soobstajata. To je morebiti najbolj vidno pri analizi zgra­ žanja nad koruptivnostjo mesta, pri čemer pa je velik del te korupcije vpet v trgovanje z zemljiškimi posestvi, na­ zivi ali pa denarjem, pridobljenim iz kmetovanja. Tako mesta in dežele ni moč misliti ločeno, ampak kot soodvi­ sen sistem, ki temelji na delitvi dela. Poleg poglobljene analize repre­ zentacij mesta in podeželja v širokem celotnega Williamsovega opusa, je nastalo izjemno delo, polno po­ membnih uvidov, kompleksnih ana­ liz in detajlnih ponazoritev. Delo, ki meša različne registre in vire ter pre­ pleta zgodovino, literarno teorijo, po­ litično ekonomijo, družbeno in eko­ nomsko geografijo ter avtobiografijo. Kljub kompleksnosti pa Dežela in mesto ohranja konsistentnost v nači­ nu analize, ki jo je avtor nakazal že v članku Baza in nadstavba v marksi- stični teoriji kulture (Williams, 1997), ki je ravno tako izšel leta 1973. To je analiza, ki poskuša razumeti produk­ cijska sredstva kulture (npr. literarne konvencije, kot je pastoralna poezija) in pogoje obstoja teh produkcijskih sredstev. Za razumevanje pastoralne poezije je treba razumeti različna ma­ terialno proizvedena mesta gledanja na deželo in mesto, mesta gledanja, ki so razredno zaznamovana in po­ sledično selektivna. Za Williamsa pa je ključno, da ti pogledi in selektivne tradicije, ki jih ohranjajo, niso napač­ ni, četudi so občasno lažnivi in instru­ mentalizirani s strani vladajočih razre­ dov, temveč so proizvod specifične perspektive in so artikulacija specifič­ ne, razredno zaznamovane strukture občutij. In ker je velik del zgodovine govoril samo en razred – in, kot po­ udari Williams pri analizi Jane Austin, ko se kaže samo en razred, se ne kaže noben razred – se zgodovina pode­ želskega dvorca kaže kot organska zgodovina stika z naravo. Poleg soočanja z angleškim lite­ rarnim kanonom pa delo zaznamuje tudi poglobljena analiza odnosa med deželo in mestom, tako na ravni idej 225 TEORIJA IN PRAKSA let. 58, 1/2021 tudi dve veliko bolj subtilni temi, ki pa ju je moč uvideti le, če delo ume­ stimo v celoten Williamsov opus. Pr­ va je povezana z vprašanjem angle­ ške nacionalne kulture, ki je Williams v svojih delih ni le demistificiral in pokazal njeno vlogo pri ohranjanju razrednih razmerij, ampak je hkrati želel izbrskati in oblikovati temelje za delavsko kulturo. To je storil tako s teoretskimi poudarkom, da kultura ni last elite, ampak jo poseduje vsak razred (kultura je navadna), kot tudi z analizo različnih kulturnih forma­ cij, ki so ostale skrite, zakrite, utišane ali zavržene. Tako tudi pri analizi de­ žele in mesta pokaže načine izbrisa delavske in kmečke kulture ter opiše različne postopke tega izbrisa. Prvi in osnoven je preprosta odsotnost delavcev pri opisih pokrajine in na­ rave, pa čeprav je ta evidenten pro­ dukt dela. Drug postopek so opisi kmečkih opravil kot dela narave, pri čemer kmete enačijo s pokrajino. Ta postopek je najbolj viden pri pasto­ ralni literaturi. Zadnji postopek, ki se ga poslužijo, ko delo, običajno v času uporov, postane vidno, pa so opisi kmetov in delavcev kot nekulturnega ali neciviliziranega krdela. Ti različni postopki skrivajo delavsko kulturo, ki jo poskuša Williams ponovno od­ kriti in jo na posameznih mestih v delu tudi izjemno ganljivo opiše. Ta­ ko ponudi pomemben opis »divjega lova« kot oblike razrednega boja in kulture revežev, ki jo prekriva pravna forma zločina. »Sam sem slišal svoje­ ga deda govoriti o »delavski večerji« z nečim, kar se mi je takrat enako kot zdaj zdelo razumljiv ponos: zajec, ki spektru literarnih del, delo zaznamu­ je tudi poglobljena zgodovinska ana­ liza odnosa med mestom in podeže­ ljem. Prek te analize pokaže, da pri razvoju angleškega kapitalizma nima­ mo opravka z vdorom mesta na po­ deželje, ampak z reorganizacijo kme­ tovanja, ki ga zaznamujejo ograjeva­ nje, sistem zakupništva, koncentracija lastnine in krepitev tržnih odnosov. S tem Williams zavrne klasični komer­ cialni model razvoja kapitalizma, ki temelji na ideji postopnega širjenja tržne menjave iz mest na podeželje, temveč pokaže, da so kapitalistični odnosi vznikali na preseku med me­ stom in podeželjem. Hkrati delo po­ nuja poglobljene opise lastniške re­ organizacije podeželja, nasilja ograje­ vanja in izgona avtonomnih načinov preživetja, s tem pa tudi postopnega oblikovanja dvakrat svobodnega de­ lavskega razreda. Poleg poglobljenih opisov podeželja pa lahko v delu preberemo tudi pomembno, čeprav veliko šibkejšo in manj podrobno analizo angleške urbanizacije. Osred­ njega pomena je opis razlike med Londonom, ki je mesto raznolikih de­ javnosti, in drugih industrijskih mest, utemeljenih na tovarniški dejavnosti, ki so začela vznikati v 19. stoletju. Tu­ di tu in znova urbanizacije ne ana­ lizira ločeno od razvoja podeželja, kakor tudi idej o mestu ne moremo razumeti ločeno od idej o podeželju. Industrijske urbanizacije ne moremo ločiti od ruralizacije podeželja, ideje o umazanem mestu ne od ideje na­ ravnega ter krepostne vasi. Poleg analize zgodovine in litera­ ture pa delo Dežela in mesto ponuja 226 TEORIJA IN PRAKSA let. 58, 1/2021 in pasivnosti podeželja. Williams v nasprotju s tem pokaže na aktivnost razrednega boja na podeželju, na upornost kmečkega prebivalstva, predvsem pa vnovič obudi klic po odpravljanju protislovja med mestom in podeželjem. A tega protislovja ne želi odpra­ viti s popolno urbanizacijo ali (kar je isto) s popolno proletarizacijo kmeč­ kega prebivalstva, kot so si prehod v socializem zamišljali ortodoksni mark sisti njegovega časa. V nasprotju s tem poudarja pomen kmetovanja in stika z zemljo, ki je temeljna dejav­ nost človeškega preživetja. Zato kliče po odpravi delitve dela, predvsem pa po odpravi nedemokratične koncen­ tracije zmožnosti investiranja v rokah peščice, kar vodi v koncentracijo in­ vesticij v mestu na eni ter v krepitev industrijskega kmetijstva na podeže­ lju na drugi strani. S tem se nasprotje med mestom in podeželjem zaostru­ je, saj se zaostrujejo mehanizmi, ki so podlaga za to delitev. A kot izpostav­ lja Williams, zavračanje tega nasprotja ne more biti ne popolnoma urbano in ne popolnoma ruralno, temveč utemeljeno tako v mestnem kot po­ deželskem boju. »Mesto ne bo rešilo dežele, kot tudi dežela ne bo rešila mesta. Dolgotrajen boj znotraj obeh bo postal splošen boj, kar je v nekem smislu pravzaprav že od nekdaj bil« (str. 483). LITERATURA Williams, Raymond (1997): Navadna kultura: Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis. si ga podrl za živo mejo, in repa, ki si jo izruval ob robu steze: obrok za osem otrok. Če so ljudje zdaj priprav­ ljeni žalovati zaradi izgube podežel­ skega načina življenja, naj žalujejo za »divjimi lovci«, ki so jih lovili in divje kaznovali (…) In če obstajajo ljudje, ki želijo napadati tiste, ki so uničili po­ deželske običaje, naj napadejo tatove, ki so iskanje hrane spremenili v tatvi­ no« (str. 302). Druga, verjetno še bolj subtilna tema, pa je kritika marksističnega spoprijemanja z nasprotjem med deželo in mestom. Čeravno sta Marx in Engels v več svojih delih nakazala pomen tega nasprotja ter ponudila več nastavkov za analizo (delitev de­ la v Nemški ideologiji, koncentracija v O stanovanjskem vprašanju, odnos metropola in periferija v Manifestu ali pa kratka analiza družbene geo­ grafije v Osemnajsti brumaire Lud- vika Bonaparta), pa kasnejši avtorji teh vpogledov niso podrobneje razi­ skali. In to kljub zelo ostrim zapisom o nujnosti ukinitve protislovja med mestom in podeželjem za uresničitev socialistične revolucije. Williams se v delu Dežela in mesto dotakne vseh teh nastavkov in jih tudi na pomem­ ben način razdela. Ena izmed glavnih težav ortodoksnega marksizma, ki ga Williams komentira, je poudarjanje pomena mestnega, industrijskega proleta ri ata pri prehodu v socializem in s tem zanemarjanje kmečkega pre­ bivalstva ter vloge podeželja. Te teze so se pogosto opirale na ponesreče­ no frazo o »ruralnem idiotizmu«, ki je uporab ljena v Manifestu, s čimer se ohranja buržoazna ideja o zaostalosti