Nekaj o pomočkih zoper odrtijo. Preklic vseb vohrnijskih postav je pri nas mnogo pospešil barantanje z denarji, kakoršno poprej gotovo nikdar ni bilo. Više 500 bank je bilo se osnovalo. Blizo za 4000 milijonov gold. delnic se je med Ijudi pognalo in prodalo. Ali vrednost delnic je zaeela padati in Ijudje so zašli v strahovite zgube. Če so pa na eni strani ljudi nesramno skubili., so na drugi strani začeli z denarji nezaslišano pometati. To kaže Ofenbeimova pravda. Kakih 5 milijonov si je ta gospod nabral v kratkih letib, zraven pa še neznano veliko denarjev svojim pomagačem razdelil: Ministru in strahovitemu liberalcu Giskri je dal 100.000 gld. ministru Petrino-tu 10.000 gld. Svojemu advokatu židu: Neida-ju je obecal 50.000 gld. plače, ako pravdo zgubi. Ali izplačal mu je 100.000 fl, ker njo je dobil. Celib 300.000 gld. pa mu je izročil, da je skrivna pisma kupoval, časnike podmitoval, ki so potem za Ofenbeima pisali, ljudi motili. . . . Ali to ni vse! Preklic vseh vobrnijskib postav je pospešil in pomnožil pri nas neusmileno odrtijo in vobrnijo. Najhuje tare, tlači in duši menj premožne, zlasti kmetske ljudi. Kako tu pomagati! 1. Nekateri svetujejo, naj bi se poprejšne, ali morebiti še bolj ostie postave zoper vobrnijo naredile; naj bi se pod hudo kaznijo prepovedalo več, kakor 5 ali 6 procentov terjati ali jemati. Temu nasvetu ne more ,,S1. Gospodar" pritrditi; in sicer zavolj mnogo uzrokov. Prvi je, ker tudi najbolj ostre vohrnijske postave vendar vobrnije do živega ne zadenejo in nje tedaj zatreti ne morejo. Vohrniki potein za hrbtom postave še hujše ljudi odirajo in grozne procente jemljejo. Za cesarice Marije Terezije smo imeli hude vohrnijske postave. Ali pomagale niso nič. Ljudje, ki so potrebovali denarjev, so skrivoma in navadno plačevali po 20—40, časib 70—100 procentov. Na dalje bi take postave zdaj potrebno barantijo z denaiji le ovirale. Človeku, ki bi se botel na postavo upirati, nebi nibče botel posoditi. Vobrnijske postave ne zatirajo vobrnije pač pa ubijajo tako zvani kredit. Naposled je pomisliti, da ni vselej odrtija, če se terja in jemlje 7 ali 8 procentov, ampak to je čaeib pravieen dobiček. Na primer od človeka, ki je s 100 gl. kapitala lebko pridobil 80 gold., vzeti 20 gold., ni vohrnija; vsaj je dolžniku še ostalo 60 gld. dobička. Vendar takisto utegne pri drugem človeku biti neusmilena odrtija, če se iz njega terja 8 procentov, ker še kapitala ne zmore. Ali kdo hoče v vsakem slučaji to na tenko razloeiti, in jasno povedati, kaj je še pošten dobiček in kde je že vohinija in odrtija? Svetna oblast tega ne premore. Svetna postava je preslaba. Tukaj je treba diuge oblasti: Pravi se njej: poštenost, vest, v e r a na pravičnega Boga, ki pomni vsako solzo odrtib sirot pa tudi pozna črno srce lakomnega oderuha. Gorje mu na dan sodbe! Krščanska vera je mati kršcanske Ijnbezni. In ta bi se ve najbolj zdatno pomagala. Kako neumno je tedaj blebetanje ljudi, ki pravijo, da vere v posvetnih rečeh treba ni! Bog, da bi nje le več bilo. Siromaki bi menj trpeli. 2. Vobinijske postave so tedaj preslabe. Ne morejo zatreti vobrnije. Razve tega pa stvari zdaj tako stoje, da bi barantanje z denarji ovirati, bilo negospodarsko in nespametno ravnanje. Bodi tedaj ljudem na prosto voljo dano. Vendar tako, da bo postava menj premožne ljudi vohrnikov branila, kakor na Augleškem. Zlasti pa je želeti, da se sodnikom roke ne vežejo, kedar zadenejo na pravo vobrnijsko djanje. Vobrnija je greb in prav grdobna vrsta goljufije. Naj se tedaj, kedar sodnik do nje pride, tudi primeruo kazni. Teh raisli je bivši fiuančai minister pod Hobenwart-om, preučeni Schaffle. Vrli gospod še dostavlja *) sledeče: vobrnija se da zatveti po jaynem ravnanji pri sodnijah, pokrepkem upljivu Cerkve, posebno pakpo denarnih zavodih med ljudstvom, kakor- *) Das gesellschaftliche System der monsch. Wirthschaft. Dritte Auflage 1873. šni so: hranilnice, posojilnice potem zadruge in društva itd. Živa resnica! Javno postopanje pri sodniji bi marsikterega vohrnika na beli dan spravilo in pred vsemi poštenjaki osramotilo. Krepki upljiv Cerkve širi vero v Boga, vzbuja in ravna vest in goji pravo poštenost in kršeansko ljubezeu. Hranilnice, posebno pa posojilnice pomagajo ljudem do denarjev, da njim ni treba zahajati k vobrnikom. Zato nas veseli videvše, kako se na slovenskem Stajerskem snuje vedno ve5 šparkas in posojilnic. Pa še njih je premalo. Pri šparkasah je ta napaka, da Sloveka veliko stroškov in 5asa stane, preden se denar vzdigne. Nekatere posojilnice pa preveč dobiSka iš5ejo. Kmetskim ljudem bi tedaj zoper vohinijo najbolj pomagale posojilnice, kakoršno imajo mariborski nemški obrtniki, in kakoršno za mariborsko slovensko okolico snuje tukajsno kat. polit. društvo. Namrec ve5 vrlih človekoljubov vloži denarjev v posojilnico. Ta njim na leto daja 5 procentov obresti. (No šparkasa tudi ne daja več). Posojilnica pa ne smeje više kakor za bl/t procentov izposojevati. Taka posojilnica je ljudem v sili zaželjena in bitra pomoč, zoper vohrnijstvo pa krepka obramba. Pri omenjeni nemški posojilnici ali ausbilfskassi se je pretekli mesec vložilo 46.000 gld. in izposodilo 45.000. Kolika dobrota! Domoljubi, pomislimo to!