SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VI. No. 268 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo i I ¡Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 \ Buenos Aires, 1. septembra 1934 11 leto $ 5.—; inozemstvo Dolar 2,— ■List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno Sprejemanje strank vsak dan orl 15.—18. o I H 3 03 S S tedaj sme predsednik porotnega odseka razpustiti Poroto in društvo mora določiti, da se vrši ponovna in sadiija obravnava. Ce društvo z določeno večino gla-"ov spozna obtoženca krivim, predlaga predsednik postnega odseka tri vrste kazni in društvo potem gla-8uje tajno o teh kazni; kazen, za katero se izreče abso-'utna večina navzočih članov, je v veljavi; ako ni absolutne večine, se mora glasovanje o kazni ponavljati tohko časa, dokler ene vrste predlagana kazen ne dobi absolutne večine. Ko je razsodba izrečena ,pokliče Predsednik obtoženca ali njegovega zastopnika v dvo-|jailu in mu naznani izid obravnave in naloženo kazen. edaj se razpusti porota. * V služaJu> da višje razsodišče zahteva od dru-Va Ponovno porotono razpravo v eni in isti zadevi, "e mora vršiti. Priziv na višje razsodišče. 9. Ako preporna stranka, bodisi obtoženec ali toži-e Ji ai zadovoljna z razsodbo društvene poiote, sme ri vložiti priziv na gl. porotni odsek pro t: te.) razsodbi najkasnoje v tridesetih dneli od dneva, 1 o ;> društvo.; ¡ izreklo razsodbo. Priziv, ki je vložen po preteku tride- j. setili dni, se ne vpošteva in v veljavi ostane razsod- S ba društva. Prizivna stranka mora takoj po končani f društveni razpravi zahtevati od društva popis obtož- '■} niče in zapisnika porotne razpiave, na katerem mora biti podpisan društveni odbor, in se ji mora dati brez ugovora. Prepis obojega in zraven druf,e podatke, ki jih sme navesti prizivna stranka v svoj zagovor, pošlje predsedniku gl. porotnega odseka. Za prizive na višje razsodišče naj služi članom sledeča forma: Kraj .................... Dne ............ 19. .. Predsedniku porotnega odseka (ali gl. tajniku) S.P.J. Cenjeni brat:— Podpisani, član društva.............. štev....... S.P.J., nisem zadovoljen z razsodbo našega društva (razsodbo gl. porotnega odseka), ki je biia izrečena proti meni dne .................... 19..... Vsled tega Vas prosim, da predložite mojo zadeve drugemu (tretjemu) razsodišču v razsodbo. V prigibu pošiljam prepis obtožnico in zapisnika porotne razprave (naznanilo o sklepu gl. porotnega odseka) in zraven na-' vajam še sledeča fakta v svojo obrambo, ki niso v zapisniku. Podpis. Prizivi na višje razsodišče morajo biti spisani kratko, jedrnato in vsebovati smejo le fakte, ne pa kakšnih surovih izrazov ali psovk. 20. Stranka, ki ni zadovolna z razsodbo gl. porotnega odseka, se sme v teku tridesetih dni od -Ineva ob-javljenja razsodbe v glasilu pritožiti na gl. dbor. Na splošno glasovanje smejo iti le tisti prizivi in druge sporne zadeve, ki jih gl. odbor z dvetrei-jinsko večino smatra izredno važnim; vse druge prizive in zadeve rešuje končnoveljavno glavni odbor ko, najvišja instanca, razen v slučajih izključitve, v kater5'i ima prizadeta stranka pravico zahtevati, da reši p-iziv proti sklopu gl. odbora bodisi splošno glasovanje ali konvencija. Priziv na konvencijo ali splošno glasovanje so pošlje gl. tajniku. Priziv na najvišjo razsodišče, ki ne pride v roke gl. tajnika v tridesetih dneh od datuma uradnega obvestila, so zavrže in v veljt.vi ostane zadnja razsodba. Razsodba konvencijo ali 'Janstva s splonim glasovanjem jo zadnja in proti tf-j ni več priziva. Kdor so pritoži na konvencijo, ne inore več dati svoje zahteve na splošno glasovanje; *ian, čigar pritožba jo rešena pri splošnem glasovanju, se ne more več pritožiti na konvencijo. 21. Obtoženo društvo, ki ni zadovoljno razsodbo gl. purotnega odseka, se sine pritožiti v teku tride-sotih dni od dneva uradno objavljene razsulfce na gl. odbor, in če ni zadovoljno z razsodbo gl. odoora, smo v teku tridesetih dni od datuma uradnega obveBtila vzeti priziv na konvencijo ali na članstvo s splošnim glasovanjem v smislu 20. točke tega člena Prizivi se pošljejo gl. tajniku, in če niso v rokah gl. tajnika ob določenem času, ostane v veljavi razsodba gl. porotnega odseka. Razsodba konvencije ali članstva s splošnim glasovanjem je tudi v tem slučaju zadaja, proti kateri ni več priziva. 2. član, gl. odbornik ali društvo, ki zatoži jednoto pri civilnem sodišču preden je njegovo sporno zadevo pravilno rešilo jednotino razsodišče od prve Jo zadnje inštance, zapade takoj izobčenju iz jednote. Takega člana mora izobčiti društveni tajnik še tisti mesec, v katerem je na ta način kršil pravila, čim ima v rokah dokaze o prestopku in obvestiti mora < tem gl. zadeva nima velikega pomena, toda ko enkrat doraščajo postaja stvar resnejša in kakor sem mogel sam opaziti dovede v največjih slučajih do velikih pretresljajev v družini sami. Jasno je, da morajo starši karati otroke in to v jeziku, ki ga otroci ne razumejo. In temu je navadno posledica, da postane otrok nezanpljiv do staršev in sčasoma se mu zasidra v dušo mržnja do lastnih roditeljev, ki dovede do končnega zaničevanja in razdora. Posebno v Trstu se je to pogosto dogajalo. Večkrat sem imel priliko na lastna ušesa slišati, kako je otrok svojo lastno mater psoval s "šča-vo". In kakor rečeno otroci niso tega krivi, temveč so krivi starši sami. Ker živimo tu v sličnih razmerah, starši, nikar ne zamujajte upoštevati teh par vrstic, ki lahko vas obvarujejo pred marsikatero grenko uro. Potrebno je, da že naši fantje in dekleta, kot bodoči očetje in matere, medsebojno občujejo v materinščini. Saj tu se ni treba bati, da bi nas ledo psoval s "ščavo". Jaz do sedaj še nisem opazil, da bi dva An-glééa, Francoza ali Nemca medseboj začela klatiti kastiljo in če njih ni sram, še manj je lahko nas, lco nas je več kot njih vseh skupaj. Slovani se tako malo razlikujemo, da Primorc (Nadaljevanje s strani 3) chez in sprožil proti njemu brez vsake besede strel iz revolverja, brez da bi ga zadel. Nastala je velika zmešnjava pri kateri se je hotel Forchione izogniti svojemu napadalcu in se je skril za pohištvo a mu ni nič pomagalo, ker ga je oni že opazil in sprožil proti njemu še štiri strele in ga z enim zadel v obraz. Policija je prijela napadalca in spravila ranjenca v bolnišnico ter vrši tozadevno preiskavo. prav lahko razume Rusa, ki živi skoro ua Severnem tečaju. S. S. Uprizoritev drame ,,Hlapca Jerneja" Resnici na ljubo moramo beležiti, da je "Ljudskemu odru" tokrat uspelo zbrati lepo število občinstva na sobotno prireditev. Sicer1 prireditev ni imela povsem slovenskega značaja, ker je bila publika in tudi prestava tujomešana. Glede vzporeda nebom izgubljal preveč besedi. Petje zbora me ni prepričalo. Toda nočem metati vso krivdo na pevce, ker tisti občutek, ki sem ga imel na sobotni prireditvi, sem imel vedno, ko sem poslušal zbore dirigirane po istem pevovodji in to je občutek slabe intonacije in disharmoniziranega izvajanja, pogreške za katere je odgovoren pevovodja. Deklamacija je žela velik aplavz, vendar je težko dognati komu je bil namenjen, ali de-klamaciji ali deklamatorki, zdi se da slednji. "Hlapec Jernej" za diletantski oder je bil prilično dobro podan in se lahko čestita posameznim igralcem. Najboljši je bil Jernej, ki pa bi moral tu pa tam čisteje govoriti. Gospodar je bil dober. Proti zadnjemu je pešal in bi morali sploh vsi igralci v pričetku nekoliko varčevati z glasom, da bi prišli tudi pozneje do veljave. Na žalost moram priznati, da naše občinstvo ni za take predstave, posebno ne naš nežni spol. Od začetka je še nekako šlo. Pozneje pa je postaialo neznosno. Večkrat sem med deia-njfm menjal prostor celo iz galerije v pritličje, pa ni nič pomasralo, povsod je bilo enako. Nikakor si ne morem predstavljati mišljenje tistih ljudi, ki med izvajanjem v vseh mogočih tonih delajo opazke ali pa snloh se niso zmenili za igro, ter se pogovarjali medsebojno. Ra- zumeti bi morali, da motijo druge in da delajo slab utis na tujce in prišlo je do tega, kar je moralo priti, vse mogoče jezike je bilo slišati. Tujci videč, da Slovenci se ne zanimajo za igro, so pričeli tudi oni govoriti, za kar so imeli mnogo več pravice, ker jezika niso razumeli. Tudi drugi nedostatki bi se morali odpraviti. Kadar primanjkuje sedežev je , dolžnost posebno mlajših, da se umaknejo starejšim posebno ženskam, tembolj če je mati z otroci. Razni odpadki iz galerije v dvorano naj se ne mečejo. Plesalec naj pospremi plesalko na mesto kjer jo je vzel. Kajenje v dvorani ni umestno. Sploh bi bilo pričakovati nekoliko več družabne spodobnosti. Saj smo že precej let v velemestu, bi se takšne in slične stvari že lahko znalo. S. S. ODMEV PODPORNE JED-NOTE Cenjeni tov. urednik Saj ne boste hud, ko Vas nadlegujem s tem pisanjem in bo morda zletelo celo v vaš veliki koš. Če pa se Vam zdi. da je vredno košček stolpiča v našem preljubem Slovenskem tedniku, bi bila zelo vesela. Z velikim zanimanjem sledim pravilam Slovenske podporne jednote, ki jih prinaša S. T. Priznati moram, da nam bi jednota nudila, kar v resnici naiboli potrebuiemo izselipnei. Nadejam se, da se bodo odzvali vsi zavedni Slovenci in Slovenke. Tembolj se moramo okleniti S.P.J., ker imamo večkrat priliko videti, kako brezbrožni so za nas ljudje, kadar nas obišče nesreča. Naj navedem en primer: Pred nedoltrim časom sem se napotila, da obiščem znano mi bol-(Sledi na strani 8 tajnika. Ako društvo no izobči takeca Slana se mora obtožiti in kaznovati * najstrožjo kaznijo, Mana pa sme v tem slučaiu izobčiti gl. tajnik. Ako drnštvo za-toži jednoto pri civilnem sodišču predno je njegovo zadevo rešilo najvišje jednotino razsodiš?,"?, sme gl. tajnik izobčiti tako društvo iz jednote čim prejme vse potrebne dokaze. Če gl. odbornik zatoži jednoto pri civilnem sodišču, predno je njegova sporna -adeva rešena po najvišjem jednotinem razsodišču, ga mora gl. nadzorni odbor izobčiti iz jednote brez odloga čim ima v rokah potrebne dokaze. 23. V slučaju, da član izvrši kakšno zločinsko doja-njo proti lastnini ali varnosti človeškega življenja in pride vsled tega v roke justičnih oblasti, mora društvo počakati z njegovo zadevo, dokler ni njegova stvar rešena pri kriminalnem sodišču, izvzemši če ni nobenega dvoma o krivdi takega člana in pod pogojem, seveda, če on sam ali kdo drugi plačuje zanj redne mesečne prispevke. 24. Član, ki je obtožen prestopka, pa ga razsodišče spozna nedolžnim, sme obtožiti tožite,lja in zahtevati zadoščenja. 25. Razsodišče, ki izreče razsodbo, mora isto natančno definirati, to jo, v slučaju razsodbe o bolniški podpori mora navesti natančno z datumi, za kateri čas se podpora na podlagi razsodbe izplača ali ne izplača; pri suspenziji mora navesti natančno z datumi, kedaj se suspenzija prične in kedaj se konča; pri izobčenju mora navesti, s katerim dnem stopi izobčenje v veljavo. V slučaju priziva na višjo instanco radi bolniško podpore ali kakega izplačila, so izplačilo zadrži toliko časa, da izreče razsodbo višje rasodišše; v slučaju, kjer je priziv proti izrečeni kazni, nastopi kazen, ko je izreklo razsodbo zadnje razsodišče. Kadar gre priziv radi izobčenja za kazen na splošno glasovanje ali na konvencijo, ima glavni odbor pravico predlagati tudi milejšo kazen. Za kazni radi ukora ali suspon- zacije člana je gl. porotni odsek, za društva pa gl. odbor najvišje razsodišče. XXI. PRESTOPKI IN KAZNI 1. Clan te jednote, ki je pri vstopu v jednoto podal zdravniku napačno podatke glede svoje starosti, svojih navad, svojega poklica in svoje družine, ali glede sedanjega ali preteklega svojega zdravstvenega stanja, ali ki je bil spoznan krivim, da je prikrival katerekoli fakte, ki se nanašajo na njegovo delo ali na nieeovo zgodovino ali zgodovino njegove družine v sedanjosti ali preteklosti, je izvršil kaznjiv prestopek. Tak član se črta iz jednote in on nima pravice do nobene podpore, ki jih izplačuje jednota: ravno-tfiko nimajo njegovi dediči nobene pravice do jodno-tinih podpornih skladov, vštevši posmrtnino. 2. Vsak član te jednote, član društvenega odbora ali član gl. odbora te jednote, se lahko kaznuje z ukorom, suspenzijo ali izključitvijo, ako zanemarja svoje dolžnosti, ali zaradi notorične pijanosti, nemoralnih činov ali zaradi takega obnašanja, radi kakršnega ne more postati član te jednote, ali zaradi kršenja svojih obveznosti napram svojemu društvu ali tej jed-noti, pravil, zaključkov društva, upravnega ali gl. odbora, splošnega glasovanja ali konvencij. 3. Vsak član, ki se uda notoričnemu pijančevanju, vživanju opija, kokaina ali drugih narkotičnih strupov, izvrši kaznjiv prestopek. Tak član se lahko izključi iz te jednote, alčo ukor ali suspenzija ne poboljšata člana. 4. Predsednik gl. nadzornega odseka mora takoj suspendirati člane glavnega odbora in s stalno plačo nastavljene uslužbence v glavnem uradu ali v uredništvu ali upravništvu jednotinih publikacij, ako se udajo pijančevanju ali vživanju narkotičnih strupov, ko ima dokaze za to. Obtožiti mora v teku 14 dni člane gl. odbora in stalno nameščene uslužbence v glavnem uradu, uredništvu ali v upravništvu jedno- tinih publikacij kršitve to točke. Glavni odbor se mora sniti najmanj en mesec po vloženi obtožnici, da zasliši tožitelja ali tožitelje, obtoženca ali obtožence in priče ter izreče svojo sodbo po končani obravnavi. Gl. predsednik obtoi predsednika gl. nadzornega odseka, »ko krši to točko. 5. Vsak član, ki raznašu zunaj seje društvene zaključke, ki bi morali ostati tajni, izvrši kaznjiv prestopek, ako je bil zaključek izvršen v interesu društva in jednote. Tak prestopek izvrši tudi vsak član gl. odbora ali vsak drug član, ki raznaša okoli zaključke glavnega odbora, upravnega odseka, glavnega gospodarskega odseka, gl. nadzornega odseka ali gl. porotnega odseka, dokler so taki zaključki imeli ostati tajni in so bili izvršeni v interesu jednote. Glavni odborniki in stalno nameščeni uslužbenci v glavnem uradu, uredništvu in upravništvu publikacij jednote, kršijo tudi to točko, ako raznašajo zunaj uradnih prostorov pogovore ali pomenke gl. odbornikov z u-službenci ali s člani jednote ali osebami, ki imajo poslovne stike z jednoto, ako so bili ti pomenki ali pogovori izvršeni v interesu jednote in so imeli ostati tajni do določenega časa v interesu jednote. Kršenje te točke se kaznuje z ukorom, suspenzijo ali pa z izključitvijo, ako je bilo prizadeto društvo ali jednota težko oškodovana. 6. Vsako društvo, ki noče obdržavati letne seje i» rednih mesečnih sej, ali ki noče izvrševati zaključkov gl. odbora, upravnega odseka, gl. nadzornega od-,bora ali gl. porotnega odseka, konvencij ali splošnega glasovanja, izvrši kaznjiv prestopek. Ravno tako krši to toko pravil vsak društveni odbornik ali član, ki noče dati na zahtevo gl. urada, ali odsekov gl. odbora zahtevanih pojasnil, ali če se noče ravnati Vo prejetih navodilih gl. urada ali odsekov gl. odbora. Tako društvo se lahko kaznuje z ukorom, preklicanjem (Nadaljevanje) / Utrinki iz nase nove domovine Piše Prostoslav Savinski Kralj žvekalnega gumija (Nadaljevanje in konec) Je-li opravičen tako ogromen uspeh žvekalnega kavčuka? Brezdvomno: kot nadomestilo za nezadostno žvečenje. Po nezadostnem žve-čenem in hlastno pogoltnjenem kosilu nadomešča gumij oni proces, ki bi se bil moral vršiti med zavžitjem hranil, to je povzbuja izločitev slinskih žlez v ustih,ter tako razbre-menja delo želodca. Seveda isti proces kot pri jelu to ni. Je samo nadomestilo, človek postane neke vrste prežvekovalec. Ali ker si trgovski sloji v sev. Ameriki za kosilo ne vzamejo potrebnega časa, ter obedujejo navadno stojé ob bufetih, je ta izum kakor nalašč za te sloje kterim je čas denar in denar — Bog. Zdravniško je dognano, da sline ne delujejo samo v ustih marveč, da nadaljujejo svoje delo v želodcu. Seveda ne v enaki meri v vseh okoliščinah. S tem je pa dana fiziološka — dasi nekaj sepeča — upravičba za uspeh žvekanja. Ugotovljeno je tudi, da ima žvekanje tudi vpliv na črevesje, obtok krvi in spremembo snovi. Wrigley je s tem, da je velik del človečan-stva pretvoril v neke vrste prežvekovalcev, ljudem koristil, sebe pa obogatil. Reklama sama bi ne bila zmogla tega razvoja ako bi v stvari ne bilo zrna resnice. In ker je bil poleg tega skromen in radodaren človek — kar je krasna poteza severoameriških magnatov in jo med bogatimi Argentinci le redkoma opazujemo — se mi je zdel vreden, da se ga spomnim v "Utrinkih iz naše nove domovine". Kar Pa se žvekanja tiče — vsaj jaz za mojo osebo -— bom to že opravil med jedjó! ZIMA V ARGENTINI II. Evropski narodi, posebno pa Srednjeevrop-ci, med koje spadajo tudi Slovenci, imajo kaj zmederie pojme o argentinski zimi. Mislijo, da vlada tu večna spomlad, talco nekako kakor ob ftivijeri ali v južni Dalmaciji. Pa žal ni tako vsaj v Buenos Airesu ne. Ako se govori o zimi v Argentini je treba vpoštevati nje ogromno razsežnost od tropičnega pa do antartičnega Pasa. Ali osvrnimo se na zimo v glavnem mestu buenos Aires. Takšnega mraza in zime kot v Sloveniji tu nimamo, dasi bi nam bili ljubši. Sneg je v Buenos Airesu le redka stvar, dasi se pojavi vsako toliko let. Spominjam se dneva, ko je izbruhnila svetovna vojna 2. avgusta 1914 je padel v Buenos Airesu 5 cm visok sneg, ki je ležal kake dva dni. L. 1917 sem potoval po jugu prov. As. in vlak ki me je vozil iz Pringles-a v ^uerto Militar je v neki zaseki tičal 4 ure v SQegu. Ali to so vse izjeme. Vemo in občutimo samo to, da je buenosajreška zima še nepri-Jetnejša od dušečega poletja. Kadar je' suho in mrzlo potem že še gre, ali kedar nastane deževje ki tedne in tedne ne ne-^ač! Koliko izgube na obleki in obutvi, koliko Prehladov in bolezni! In ta vlaga! Letošnjo 211110 so se mi o dvlage kar odlepile tapete v s°bi, žalostno visijo kakor prestreljen "ptič. Mo- jo borno knjižnico pa je kar zavojila neka zelena plesnoba, ki se je razpasla prav po vseh knjigah, tako da sem jih moral čistiti eno za drugo. Kaj mora to biti po velikih knjižnicah, kjér imajo na tisoče knjig? Ob takšnem vremenu ko se vležeš zvečer v posteljo je vsa odeja vlažna. Čevlji ako jih nisi prav dobro posušil so že drugi, tretji dan prevlečeni s zelenkasto plesnobo. Celo nenošena obleka poplesni. Najžalostnejše je to, da večina prebivalcev preživljamo zimo v nezakurjenih sobah, ker glinastih peči v našem smislu tu ni. So ljudje ki si pomagajo z petrolejevimi ali električnimi grevalniki, kar pa ni baš po ceni. Daljša vožnja z vlakom je včasih prava muka. Nedavno sem čital v dnevnem časopisju, da je neki poslanec v argentinskem parlamentu stavil predlog, da se zakonito prisili vse železniške družbe da naj bodo vlaki zakurjeni istotako poštni vozovi kakor tudi zadnji voz tovornega vlaka, kjer so sprevodniki. Ali kdor vé, kako počasi meljejo mlini argentinskega párlamen-ta, da vam marsikako dobro zrno splesni lahko vzdihne z Angležem: "Is a long way the Thipperary wav!" ■Mt * Oj medli dnevi argentinske zime! Žalostne-je je kot na pogrebu. Opazujem limonovo drevo na vrtu kako se s svojimi zelenimi peresi in sočno žoltimi plodi upira venomer curljajočim objemom vodnega mogotstva v strahu, da solnce ne bo več vzišlo. Hruška pa brez listja se liči lin t ver ju, ki je bil zelen dokler se je Bogu zljubilo. Hiše nasproti moji so se tako postarale, kot bi v njih prebivala sama starost te rse pogovarjala o davno minolih časih. Včasih samo za dan, dva se prikaže solnce kakor bolnik, ki si upa na vrt pa se ritro zopet vrne v postelj. Po cele dneve se vsipava fin deževni prah v stari Avstriji smo temu rekali: Sclinürlregen. On je krstni boter vseh zimskih mikrobov. S kihanjem to začenja s plučnico neha. Debele majce in spodnje hlače se šopirijo po izložbenih oknih. Blagor mu, ki si jih lahko kupi. Tople volnene zavratnice se pojavijo na šetalcih. Posebno pa slavnozuarii pull-ower. Oblaxilo revnih, da jih obvaruje pred gripo in tuberkulozo. Cenen predmet, proizvaja se ga cele gore. Proti jutranjemu mrazu, ki napada v tovarno drvečega delavca, proti vlagi, ki oprijema prsa v podzemlju delujočega uradnika, proti ozkoprsnosti mlečnega študenta, ki ga sušita prva ljubezen in logaritmi. Za ubožno uradnico, ki zasluži 60 pesov na mesec, da jo napravi vitko in lepo: pri njegovem pletenju stotisoč vbodljajev so porude-le oči skrbne majke. Pullower je za šolarčka, ki s torbo na rami, križa buenosaireške ulice veselo žvižgajoč. Za delavca je pullower, ki dela na ulici, na stavbi, v pristanu, v delavnici. Pullower se proizvaja na miljone komadov v buenosaireškib pletilnih tovarnah. Odtod prihaja v izložbena okna. En sam pogled nanj ti zapodi mraz. Proti dragemu površniku se je iznašel pullower, pravcati oklep proti mrazu. Pri vsem tem so ljudje, ki so brez njega! ** * Ob takih dnevih je ko nastopajo zlati časi za lekarnarje in zdravnike. V Argentini je znana stara krilatica, ki pravi "hacer su Agosto". Nanaša se na zdravnike in lekarnarje, ki v avgustu, ko zima doseže svoj vrhunec — začnejo piskati flaute svojih termometrov; ta melodija vzpodbuja k plesu Esculapove kače. Ko je lekarnarjeva žena spravila otroke k počitku prižgč svečo svetniku svojih simpatij ter si na tihem želi: da bi slabo vreme le potra-jalo. Njen soprog pa na tihem razmišlja: Kako dobra ženka vzlic vsemu . . . ** * Kako napačno sodijo v Evropi argentinsko zimo evo vam dokaza: 1. 1913. je prispel v Bs. Aires Čeh Smejkal s ženo in črvičkom. Njegova prva pot je bila k meni, ker mi je bil iz Prage priporočen od starega danes že ranjke-ga znanca. Prišel je s slamničkom, belimi hlačami in platnenimi čreveljčki. črviček se je tresel v rokah žene od mraza. Ko sem mu omenil njegovo preohlapno obleko v času ko smo imeli v Buenos Airesu 8 stopnje pod ničlo, mi je omenil, da so mu na Češkem rekli da v Argentini ni zime! Nedavno mi piše Slovenec, ki dela v Kor-diljerah v prov. Mendoza, da imajo tam 3 metre visoko snega. To veste gotovo vsi bralci dobro, da mednarodna železnica, ki veže Argentino s Chile preko Kordiljer po zimi navadno po več mesecev ne obratuje. ** * Zima v Argentini posebno upropašča reveže. Ako bi se koja definicija mogla nadeti argentinski zimi, je doba aristokracije par excellence; doba ko se zazibljejo tisti ki jih vodi sreča. V Buenos Airesu nočno življenje zadobi tak sijaj, ki se ga ne vidi v drugih letnih dobah. Velika gledališka sezija, koncerti, razstave, svečanosti, plesi, saoreje. Saj nam je vendar vsem znano da imamo v Buenos Airesu po zimi igralno sezono največje opere sveta, ki svoji slavni pevki Francozinji Lilly Pons plača za vsak večer njenega nastopa 3000 dolarjev nad 10.000 pesov! Nikjer na širnem svetu se slavni pevci ne plačujejo bolje (pač pa slabše) niti v samem New Yorku ne! Tista Lilly Pons nam je pela letošnjo zimo, ki se je ob koncu sezone branila plačati argentinskemu erarju 14.500 pesov pridobninskega davka! Ali druga je slika ko krenemo v predmestja Buenos Airesa. V njih ni nočnega življenja. Kvečjemu temnožolta luč kake proletarske kavarne in hreščeči glas izrabljene viktrole. Ulice so zapuščene ljudje, ki nimajo ni dragocenih površnikov, ni lestečih kožuhov ni pre-večnega denai-ja za nočne zabave, počivajo v prijateljskem kramljanju s časopisem al¡ knjigo. Zato sem nazval buenos aireško zimo sezono bogatašev. (Nadaljevanje) Dr. J. H AH N Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer NIZKE CENE t:mm ■mm 11 ? fiimif ■ F i a ......... Naročnica. ŽELITE CITATI DOBRE REVIJE? izberite izmed teh: Atlántida: Ena izmed najboljših argentinskih revij — $ 0.50. El Gráfico: Svetovna športna revija — $ 0.20. Billiken: Argentinska revija za otroke — $ 0.20. Pf,ra Ti: Najbolj razširjena ženska revija v Argentini — $ 0.20. Tipperary: V njej dobite najlepše aventuristične novele — $ 0.20. La Chacra: Najboljši svetovalec poljedelcev — $ 0.50. El Oolfer Argentino: Najboljša revija za golf — $ 1.—. Cinegraf: Najboljša kritika ter čisto predstavljanje kinematografskih slik — $ 1.—. Marilú: Najboljša dekliška prijatelja. — $ 0.20. PISMO IZ PROVINCE Cenjeni tov. urednik Slovenskega tednika! Prosil bi Vas tov. urednik za malo prostora y našem listu. Če je kak pogrešek popravite, saj veste da mi nismo za pisanje učeni. Oprostite, da sem nekoliko zaostal z naročnino, ob tej priliki pa poravnam za celo leto. Tako upam, da mi boste še nadalje pošiljali Slovenski tednik kot ste mi ga doslej. Če bi ne (Nadaljevanje s strani 6) no gospo. Dobila sem jo v postelji izmučeno od bolezni. Med pogovorom mi reče: Se spominjate kako je bilo tu enkrat živahno. O da, takrat sem bila zdrava in je marsikdo vedel za pot. ki vodi do nas. Sedaj pa ko sem bolna me je vse zapustilo. Bojijo sé, da bi kaj potrebovala. Dve debeli grenki solzi sta se utrgali iz njenih oči ter polzeli po izčrpani lici bolne žene, V srce se mi je'zasmilila, da se nisem mogla u-braniti solz. Čitatelj, čitateljica! Sedaj si zdrav in krepak, toda kdo ti jamči, da boš tudi jutri in po-jutranjem. Ali' ne veš, da lahko prav v kratkem tudi tebe obišče bolezen. In ali ti ne bo hudo, ko boš mesece in mesece ležal na tujem v tuji bolnišnici, ki jo tudi vzdržujejo tuja dobrodelna društva. Še tvoj sorojak in morda tudi prijatelj se te bo izogibal, kadar boš bolan in v nesreči. Žal da je tudi med nami toliko sebičnosti. Sestre in bratje! Združimo se v Jednoti ter pomagajmo si z bratsko ljubeznijo kadar nas obiščejo težki dnevi. Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam S. T. slovenskega kmeta. Jaz ne vem, zakaj smo ravno slovenci tako malobrižni za kmetijo. Po mojem mnenju je mogoče v Argentini edino potom obdelovanja zemlje in živinoreje doseči cilj in blagostanje po čemer nam je srce sem koliko naših rojakov je v mestu prihranilo toliko in v tako kratkem času Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Slo-venskega tednika. Alojz Gergolet. - Modem kokoSnjak. S0' košjereja je zelo dobička' nosna, kdor se razume v tem. Sploh je vsako praktično izvršeno delo odvi"' no od znanja in volje znanja. Tako tudi uW»il kokošjereja zahteva ®® samo prakse temveč tudi teorije. Kokošjerejec dobro vC> da so kokoši podvržene ne samo eni bolezni temveč večjim, če se enkrat zaplodi bolezen v kokos-njak, ni več pomoči, ce se ne zna hitro pomaga*1' imel S. T. se mi zdi, da bi mi zmanjkalo vsega, ker ga smatram za edino zanesljivo glasilo. Posebno so Vam hvaležni moji otroci za povest o Storžku. Zmeraj povprašujejo kedaj bo spet kaj takega pisal Slovenski tednik. Razmere so se tukaj precej zboljšale. Kme- hrepenelo čez širno morje. Res je, da so včasih tudi slaba leta, ampak za jesti argentimkemu kmetu še ni nikoli manjkalo. Dragi rojaki! Več veselja do kmetije je moje geslo. Tu poznam Furlane,'ki so pričeli z obdelova- KURJA TUBERKULOZA jejo, če je zdrava, je važno vprašanje, ali sC Pri kokoših se rada pojavi tuberkuloza. Ne- prenese kurja tuberkuloza na človeka. Po"?' kátere vrste kokoši so močno okužene s to boleznijo. Ker pa zaklane perutnine ne pregledu- njem zemlje z ničem in to v najslabšem času leta 1929. Danes se imajo dobro in se ne um»* knejo za štiri ali pet tisoč pesov s svoje čakre-Vidite torej koliko da zemlja. Radoveden zročitelji te tuberkuloze se nekoliko razlikuje" od povzročiteljev človeške tuberkuloze. Ven* tje delajo z večjim veseljem, ker vidijo, da je cena žita še precej poskočila. Tudi cena prašičem in goveji živini je znatno porastla. Čudno se mi zdi, skoro - bi rekel ni nikjer Z dopisnikom tegu članka se popolnoma strinjamo. Kmetijstvo je panoga, ki je bila in bo najzanesljivejša podlaga človeške eksistence. Vse premalo pažnje se daje poljedelstvu. Sicer pa četudi se nim® ravno dobičkov od zemlje, eno je gotovo, da če človeka vse zapusti, zemlja mu bo vedn° hvaležno rodila. Tudi to je v drami "Bratje" lopo povedano. tudi matere in hčere. To je fašistini socializem in današnji toliko opevan patrijo-tizem, ki ni nič drugega kakor slepljenje množic, da je brezpogojno orodje brezvestnih izkoriščevalcev. Kedaj neki se bomo zdramili in pričeli misliti z lastnimi možgani. Dotlej pa ne moremo pričakovati boljših časov, četudi se z nacionalnimi, verskimi ali ka-koršnimikoli iluzijami tolažimo. Drama 'Bratje", ki se bo uprizorila v nedtljo 9 septembra, jasno prikazuje, kakšni so tisti, ki se tolčejo na prsa, da so pa-trijoti in kakšni so tisti, ki resnično ljubijo domovino. Včasih so se le moški klali na bojnih poljanah. Civilizacija pa "napreduje" in da- nes po vseh vah vežbajo tudi ženske v orožju- mu in hoče na bojnih poljanah ue samo očete in sinove, temveč dar pa poznamo primere, ko človek dobi tuberkulozo od perutnine. Možnosti okuženja je več. Neposredni stik nastane pri krmljenju kokoši in okužimo tudi s kurjim mesom ali jajci. Z mesom se prenese kurjatuberkuloza na človeka redo, ker je dobro prekuhano. Kurja jetra pa navadno niso dobro prepečena in tako je dana možnost, da pridejo živi zarodki v prebavne organe človeka. 53QE3QC iopot———saotaoeas o Vsi se lahko naučijo dobro plesati v < Plesni Akademiji Pr. LEVISKI-JA Ranchera, Paso Doble, Tango, Valček itd. — V teku enega tedna boste D Vi perfekten plesalec. Učenje obeh spolov v salonih za začetnike. Učenje 1 peso na jj uro vsak dan od 15 do o 13 ure. SARMIENTO 1480 o D o o locaoi tOE3Qc=—i—lonoi..........toiaocss: locaoi GOSPA ali GOSPODIČNA Neredno perilo ali če ga sploh niate lahko temu na najpriprostejši in gotov način brez nevarnosti pripomorete. Gotov uspeh. Predno začnete z kakoršnem- jj koli zdravljenjem poskusite z METROGENIS. o METROGENIS pijete na svojem domu * največjo rezervo brez vsake absolutne o \ P nevarnosti za Vaše zdravlje in z gotovim uspehom, o Vsak zabojček METROGENIS-a vsebuje tri stekleničice z vsemi zdravili, ki o jih zahteva ta moderni sistem i neno pisano razlago o vporabi. Ne odlašajte več. Vprašajte še danes en z;vbojček METROGENIS-a in pišite na CASILLA DE CORREO No. 2222 s prilogo 1B pesov in ga boste po obratni pošti sprejeli z največjo rezervo. O D - Vzorec za naročilo: Casilla de Correo No. 2222 — Buenos Aires. Sírvase remitirme una caja de METROGENIS. La suma de $ 15.— remito adjunto (Valor declaardo) o (Giro Postal). O ü Nombre ........................ Dirección ................................2 n ___ ______8 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) Učiteljica se zdrzne, stopi z odra in prihaja med klopi. Ustavi se pri Ivanu, ponuja mu srajco. Pa govori, mnogo govori. Otroci je ne razumejo povsem, a njen mili, sladkobni glas panuja Ivanu črno srajco. Ivan odkimava. Učiteljičin glas postaja ostrejši in grozeč in se končno sprevrže v vpitje. Ivan stoji nepremično, njegove bleščeče oči so uprte v kričečo učiteljico. Ko mu zopet vo-nudi srajco, odvrne nestrpno. "Nočem postati balila!" Otroci zrejo s tihim občudovanjem v Ivana; čutijo, da je on odločil za vse. Učiteljica strmi v upornega fanta, nato brez besede odide iz razreda. Težko pričakovanje je leglo na otroške duše. Sedaj se mora nekaj zgoditi, nekaj nenavadnega. Tiho minevajo minute. Vstopi orožnik z učiteljico. Živahno si nekaj dopovedujeta. Otrok se poloteva nemir. Preplašeni pogledujejo drug drusrega in Tvana. ki še vedno stoji ves bled, a bleščečih oči. Orožnik stopi med otroke in gre naravnost do Ivana. "Prendi," (Vzemi!) in mu pomoli srajco. Ivanu zadrhte ustnice, ko spregovori pol boječe pol jezno: "Nočem." \ Orožnik hoče zlomiti fantovo upornost. Prestrašiti ga hoče. Naperi puško proti Tvanu: "Prendi la camicia o sparo" (Vzemi srajco če ne streljam). . Deca se zerrozi, zavpije. Prestršene deklice zaplakajo; fantje strmijo, tresoči se in prepa-deni. Ivanu je z lic izginila poslednja kaplja krvi. Pest je skrčil; posinele tresoče se ustnice je stisnil med zobe. Trenotek, dolg ko večnost! Ivan hoče nekaj reči: listnice premika, a besede ni slišati. Tedaj bruhne iz Ivanovih prsi: "Ustrelite me. a črne srapce nočem !" Orožnik ponovi grožnjo. Učiteljica in orožnik se spogledata, take odločnosti nista pričakovala. Puška omahne. Otroška srca, do vrha napolnjena s strahom in bolečino, bijejo mirneje. Orožnik odhaja in govori z učiteljico. V predzadnji klopi stoji Ivan. Še vedno je bled. njegove oči bliskajo za odhajajočim; preko usten mu je prilezel nasmeh. Pred vrati glasen, tuj razgovor, v razredu pa mir, strahoten molk kakor v grobnici. V klopeh sedi deca brez mladosti. O, uboga naša deca, ki raste med trpkim brinjem in trdo kraško skalo. (Op.: Dogodek, opisau v tej črtici, je resničen; dogodil se je v Brezovici pri Herpeljah)- jutra na mizi, in iz njega vzame novo črno srajco. "Giovanni Rebee, vieni qui!" (Ivan Rebec, pridi sem!) Ivan razume, a vendar se ne gane. Stoji v klopi in v hipu se spomni na tiste v črnih srajcah, ki so pred mesecem rjoveli po vasi in pretepli gospoda župnika, spomni se Blažinovega Pepija, ki ga v vasi nihče ne mara in se ga vse izogiblje. Tudi njega je že videl v črni srajci. Tisti, ki so odpeljali pred letom sosedovega, so bili tudi črni. Par trenotkov je vse tiho. Učiteljica stoji na odru in čaka. Otroci, odtrgani od svojega hrepenenja po gmajni, zadržujejo sapo, upirajoč oči v Ivana, čutijo vsak utrip njegovega srca, slutijo vsako njegovo misel. Ivan molči. "Rebec, vieni qui!" Ostreje odmeva glas po razredu. Ivanove oči se zaiskrijo; trmasta u-pornost je v njih. "Nočem 1" Otrokom se ¡zvije iz prs rahel vzdih: pričakovanje, ki je za trenotek napelo njih pozor-« nost, se je izpolnilo. Očka, dajte, n—i» r- "friftr RESTAVRANT TRST i Velike zabave s plesom vsako soboto O in nedeljo. H o Cene zmerne Cenjenim rojakom se priporača lastnik D Peter Bassanese o BALBASTRO 1995 esq. Pumacahua 1500 (ómnibus št. 1 (La Central), 44 (La General) in kolektivo št v. 7.) S5S30E3QC 1 10E30I 3QE3Q1S Drago Lavrenčič: BREZ MLADOSTI Dolg čas je v šoli. Učiteljica neprestano govori in razlaga, a otroci je ne slišijo. Ne razumejo njenih tujih besed, pa so jim,misli kakor ptičke zletele iz mačne, neprijazne šolske sobe na sončno gmajno, med bodeče brinje in sive skale. Tam je njihov svet; popoldne bodo tam pasli, kozolce bodo prevračali, svinj-ko bili, potem bodo v "nebesa lezli" . in na koncu si bodo pripovedovali čudovite bajke in povesti. O, kako lepe so pravljice, škoda da v šoli ne slišijo nobene . . . "Giovanni Rebec!" (Giovanni—Ivan). Strese se kuštrava glava Rebčevega Ivana v predzadnji klopi in se prebudi iz prelepe zamaknjenosti. Ivan vstane in upre pogled v učiteljico. Ne ve, zakaj ga je poklicala. Morda ga je kaj vprašala, a on ne ve kaj; morda ga je hotela le pokarati zavoljo nepazljivosti. Strmi in čaka. Učiteljica pa razvije zavoj, ki je ležal že od m D ■ ^ ■s«.;* lr MJi!:«,, v« Ju ' ■ f? ■ ' f* : \ r . <1^ .'-v* v • s* / bim na preteklost! Če mi je sploh mogoče pozabiti? Ne, ne! Pozabiti nemorem, ne smem. Nemorem pozabiti presrečnih dni, moje dekliške grede. Kot s kladivom tolčejo spomini na moje ubogo zapuščeno srce. Opominjajo me, naj poiščem sreče . . ., naj zgradim nov vrt . . ., naj ogradim gredice . . ., in naj ga posejem z novim semenom iz katerih bo vzklilo novo cvetje, novo življenje . . . Bojim se in strah me je tujine, četudi me oko moje skrbne mamice v duhu spremlja po vseh mojih potah. Da, ogradila bom gredice na katerih bodo vzrastle rožice, kot spomin na rožice moje mladosti. 8em jih preživela za domačim ognjiščem v krosu svojih dragih, pod krovom kmetskega očetovega doma. Kako lepo je bilo! Še nisem dobro izgovarjala besed, ko me je moja draga mamica uči-'a moliti. In tako sem rastla v objemu sreče ln zadovoljnosti. Ko je zlata zora vstajala izza 8ora in so ptički veselo žvrgoleli pod mojim °knom, so zazvonili zvonovi jutranjo molitev. Jamica je kakor privid šla mimo moje posteči0 in rekla: "Vstani in moli". In ne bi se mogla vpirati, saj je, duša že kar sama molila ter W aval a ven v božjo naravo . . . ^stala sem in šla na delo. Dolina se je ko-|)a,a v zlatih solnčnih žarkih, Po žilah mi je sem šla na moj vrt med moje ljube gredice. Ko sem zrla cvetoče rožice in srkala njih vonj se mi je zdelo da sem v raju. Nemorem povedati s kako ljubeznijo sem vravnavala gredice. Zdelo se mi je, da me vse rožice gledajo in se mi nežno dobrikajo. , Mimo je prišel nekdo in voščil, dobro jutro, včasih celo zapel "Dobro jutro, zlato jutro . . " O, kako globoko v dušo mi je segal ta glas. Če bi ga pogledala bi izdala tajino svoje duše. O, pa saj je vseeno vedel, da ga vroče ljubim. Na mojem oknu so bohotno cveteli nageljni. Kako rada sem jim prilivala. Na vasi so pevali fantje. Njih pesem se je razlivala v tiho noč. Razločno sem slišala njegov glas, saj je prihajal naravnost v mojo kamrico, v moje srce. To je tudi on vedel in prišel po vršiček rdečega nageljna, ki sem ga imela pripravljenega za njega. Prebujajoča se pomlad je zacvetela vsepovsod. Z njo so se prebujale tudi moje mlade sanje, ki se niso nikoli uresničile. Še se je povrnil in me poprosil za nagelj. Dala sem mu ga in ustnice so šepetale kot v molitvi, ne zabi me. Šel je in. nisem ga videla nikoli več. Usoda življenja me je speljala daleč čez širno morje v mrzlo tujino. Kaj mi je začeti sedaj v novi domovini sami med tujci? Ali naj poza- EKLIŠKA GREDA "Dekliška greda" Srčno sem vesela, kadar čitam dopise pod naslovom "Dekliška greda". Meni se dozdeva nekaj nenavadnega, nekaj lepega, beseda "Dekliška greda", zato dovolite tovariš urednik in še posebej vé dekleta, da podam par mojih misli, da izpregovorim kakor ženska. Spominjam se otroških let, ki so tako hitro zbežala. Neizbrisni so spomini srečnih dni, ki z vso silo mladega življenja piala kri in roke so kar same delale. Dan se je nagibal k zatonu. Zopet je zazvonilo "Ave Marija" in ptički v grmovju so vmes žvrgoleli. Lahen vetrič je šumljal z lističi. Vsa narava se je sklonila in molila. Molila sem tudi jaz. Kako sem bila srečna. Imela sem vrt z lepimi gredicami na katerih so cvetele opojne rožice. Kadarkoli sem bila prosta, četudi utrujena, «lliiÉál DEKLICA Z ODP RTIH OČMI In kakor v gozdiču le Blanohe je poskušala Holanda nekaj plesnih korakov, prepevajoč noirmoutiersko balado: On do Vas me je poslal, da ga ne pozabite. Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila . . . In kakor v preteklem poletju pod drevesi stare opatije, tako je Rolanda tudi zdaj s pov-zdignjenim glasom zapela poslednji verz, a z bridkim in neizprosnim poudarkom: Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila . . . Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva . . . Mati gospoda voditelja je osupla opazovala ta izbruh radosti in osvobojenja. Sin ji je z nekaj besedami pretolmačil zadevo. Poslušala je majaje z glavo, kakor malo Beseda sladka domovina! Beseda sladka mati mi edina. Dekle! Ko čitaš te le vrstice, morda se tudi tebi vzbujajo enake želje, enaki spomini. Kot vredna hči svoje matere ljubiš domovino; kot jo z vso dušo ljubim tudi jaz. Če bi delala drugače, bi ne bila vredna ljubezni svoje matere. Kako velike so bile naše matere v ljubezni do nas in do naše grude vemo še le sedaj, ko okušamo kruh tujine. Dekleta! Ne dajmo se ogoljufati za našo srčno kulturo. V tujini je vse goljufivo. Tudi srca lažejo. Vse je umetno narejeno in tudi ženske imajo umetno ljubezen in moški nemo-rejo najti drugega kot pusto uživanje . . ., morda pri svoji lastni ženi. Slovenska dekleta! Ogradimo gredo. Pokažimo, da znamo gojiti srčno izobrazbo, ki daje čast in ponos skromnemu dekletu. Ne obupujmo v težkih dnevih naše preizkušnje. Pogumno naprej solncu naproti . . . Zora že vstaja in spet bodo srečni dnevi . . . Naš vrt ne sme biti s samo napisano tablico "Dekliška greda", temveč mora biti vrt z resničnimi rožami. Zvesta Slovenka. o D o aoaoi lODOI =101=30 O DR S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. 8 NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. D OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ° ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA D o D o o >E Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do .16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. D o aoaoi soEaoE==aocao prej gospod voditelj sam v hotelu. Nato se je obrnila do tete Cecilije: "Moje mnenje je bilo od vsega početka — in tak omisli tudi moj sin — da bi tak zakon bil pač idealen za fanta a porazen za vaju!" "Kako to?" "Roger Maude je mladenič, ki se hoče za vsako ceno povzpeii više. Tega mu gotovo nihče ne bo zameril. Našel je sijajno priliko, priženiti se v izvrstno in globoko rodbino na deželi, kakršna je vaša. V isti mah se mu je nudila tudi prekrasna deklica." "Oh, gospa ..." "Seveda ... vi ste očarljivi, gospodična . . . Stopil je v svet, ki je bil zanj povsem nov, in privadil se mu je zlahka. . . čakal bi ga krasen domek v Vendeji . . . Skratka, sijajen načrt! A za vaju, uboga moja otroka, bi bila postala ta kupčija zelo slaba. Dobro poznam -Mandejeve ... to vam je neznatna, banalna družina . . ." "Mamica . . . pozor !" . . . "Obrekovanje imenuješ lahko govorico, ki je neutemeliena. V položaju, v katerem se gospodični nahajata, je pa prav in dobro, da izvesta . . . No, torej ženske iz Mandejeve hiše so ničemume, sebične in zelo "nizke" . . " "No. zdai so pa za zimo dobro preskrbljene!" je vzkliknil "osnnd voditelj. "Sin — naiboliSi dokaz temu je, kar se vama ie danes prnWHo — sin bo ostal vedno r>od niih vnlivom, vselej ga bodo ovirale . . . Srečam iih r>o«?ostoma na sestankih in seiah . Poskušale so celo vdreti sem . . . Zmerom sem svetovala svojemu sinu, ki je predober . . ." "Pusti to, mama"! . . ." "... ki je vse nredober! . . . nai se ne da pregovoriti od niifi. K sreči je noelnšal moi svet. "Ro^pr M°nde bo žaloval nekaj dni ... recimo nekai tednov! . . . Potem . .. Živlienie v Parizu je neVai posebneo-a.: zelo zunanje in . . . zelo tolažilno. Go«r>odična. "Rolanda. ve-ruite mi, da bi v tisti hiši ne našli sreče! Vsak dan bi nensmilieno pohodili nailenše cvetke vaše duše. Tn nanosied . . . zakaj naj bi tajila . . . čemu nrihajate v Pariz? . . . Vzemite si vendar v Noirmoutieru moža!" z z "Teta ... ali slišite? . . ." "Ali ga ni na otoku poštenega krščanskega mladeniča, ki koprni za tem, da bi vas osrečil?" "Seveda, gospa, seveda je..." "Ali ga poznate?" "Poznam?" "In ga ljubite?" "Odkar se zavedam!" "Torej?... Torej!..." Rolanda se je smejala motreč teto Cecilijo, ki se je — moj Bog — tudi sama začela smejati. "Torej?..." je še enkrat ponovila mati... "česa še čakate ?.." Teta Cecilija je pogledala zdaj eno . zdaj drueo... Naposled je izbruhnila: "Česa še čakava, draga gospa?..." je teta vzkliknila, "čakava na vlak do drevi ob devetih. . . ki bo jutri ob petih zjutraj v Nante-su. . ." "Pozor!... S postaje Orsay!..." je dovršila Rolanda... "Zdaj sem se ženaučila po Parizu ..." XXXVII. poglavje. Gospod voditelj ni hotel siliti preveč, da bi pregovoril teto Cecilijo, naj preloži svoj odhod iz Pariza. Razumel je zmedenost uboge ženice, njen nekoliko delikatni finančni položaj in zlasti je uvidel možnost, da se iznova vsili Roger Maude, ki bo gotovo iskal novega načina približanja. Od vsega početka mu ta-le Rogerjeva ženi-tev ni bila všeč. Dogovorili so se, da se teta Cecilija in Rolanda ne bosta vrnili več v hotel, ki je hranil zanje tako zelo nevšečne spomine. Gospod voditelj pojde sam tja.... uredil bo vse. in nato bo kupil vozovnice in oddal prtljago postaji Orsay. Tako bosta mogli gospodični oditi v blaženem miru okoli ošmili zvečer. Gospod voditelj ju je z njemu lastno ljubeznjivostjo pregovoril, da sta sprejeli bankovec za tisoč frankov, tako da bosta mogli v blaženem miru tudi potovati ter nakupiti v Nantesu stvari, ki sta jih nameravali kupiti v Parizu. Večerjali bosta še pri njem. Ker zapušča Roger Maude pisarno šele ob sedmih zvečer, je bilo malo verjetno, da bi poskušal ju obiskati v hotelu pred pol devetimi... A ob isti uri bosta teta in nečakinja že na vlaku. Poskrbljeno bo, da né bo izvedel ničesar o njunem nenadnem odhodu. Nič pa se ni bilo bati njegove matere in njegovih sestra. In tako je bilo vse lepo pripravljeno. Gospod voditelj je vse potrebno ukrenil, da si je preskrbel prost popoldan. V treh urah je razkazal gospodičnama ave-nue de l'Opera, Notre-Dame des Victoires, les Tuileries, trg de la Concorde, parlament, bou-lougski gozdič; naposled še Notre-Dame i» botanični vrt. . . Teta Cecilija je bila sicer ubita, toda vendarle vesela: "Kje pa so pariške katakombe?" je vprašala. "Roger Maude mi je mnogo pripovedoval o njih." "To si pa drugič ogledamo." "Drugič!..." Ko so se vračali, je že legala tema na mesto in na ulicah so se prižigale lučke. Peljali so se skozi semenj do Batignolles.. ■ skozi večni semenj, kjer so se razlegali klici, zvonenje, grmenje, kričanje, tulenje... Prodajalci makaronov, šotori za streljanje, plesalci na vrvi, električna kolesa, anatomski muzeji borci v kratkih belih hlačah, krotitelji divjih zveri, ki so se držali v pozi Tartarne, so neprenehoma, vabili občinstvo s pomočjo žarkih luči in najbolj kričečih glasbenih instrumentov. Voznik je vozil počasneje skozi gnečo pM zato — česar pa ubožec seveda ni slutil! — da sta si gospodični mogli bolje ogledati "se' menj". (Nadaljevanje) Ni socijalnih problemov. Uboge preganj» njih uboštvo, bogate pa njih brezpotrebnost ** * Ta, ki more, naredi. Ta, ki ne more, uči. ** * Usmiljenost je sodrug šibkega. PRIMORSKE VESTI NOVA OBMEJNA KARABINER3KA BARAKA Hotedrišča, julija. — Tik ob meji in cesti, ki pelje iz Hotedršice v Godovič na mestu, kjer je pred kratkim ubil drog italijanskega delavca, so pričeli z zidanjem. Postavili bodo malo barako, ki bo služila kot obmejna stražnica za karabinerje. a Z svet, ki so ga odvzeli hotedr-škemu župnišču niso dali nikakrkšne odškodnine. Plačila in niti odškodnine pa ni dobil tudi lastnik zemljišča, kjer stoji sedanja finančna stražnica in ki je bila postavljena že pred leti. Lastnik tega zemljišča je tudi neki kmet iz Hotedršice. PO NESREČI ŠE NASILJE IN ZAPOR Vremska dolina, julija. — V mali vasici Brež-cu, ki leži nad Vremsko dolino nekako v sredi ob cesti, ki vodi iz Vremskega Britofa v Divačo, je pred kratkim časom pogorela nekemu ubogemu bajtarju vsa domačija. Posrečilo se je rešiti le živino in nekaj sena. Takoj drugi dan so karabinerji odpeljali očeta in starejšo hčer ter ju pridržali v zaporu. Kako je nastal požar ni znano. Vendar pa je hiša stara s značilnim kraškim ognjiščem in deloma s slamnato streho ob času, ko so vsi ljudje zaposleni na polju, kaj lahko postala žrtev plamenov. Čudno je le to, da so oblasti zaprle očeta in hčer, ki gotovo nista pri celi zadevi prav nič kriva. Hiša najbrže ni bila zavarovana. EN MESEC PODEŠTAT — 60.000 PRIMANJKLJAJA Gorica, julija. — Koncem meseca junija je bil imenovan nenadoma nov prefekturni komisar za obično Kanal, in sicer Angel Trojani, ki je prišel na mesto podeštata. Uradno se zatrjuje, da je prejšnji prefekturni Jkomisar Gave-Ua, ki je ko ga je odstavil goriški prefekt In-trona, vodil občino komaj mesec dni, podal prostovoljno ostavko. Širi pa se govorica, da je ta mož, ki je podal "pristovoljno" odstavko tudi prostovoljno olajšal občisko blagajno za 60.000 lir. Goriški prefekt ga je odstavil za to delo brez kakega šuma, da ne bi vzbudil prevelikega nezadovoljstva med občinarji. MUSSOLINI MLATI ŽITO Trst, julija. — Italjanski časopisi poročajo 'n posebej povdarjajo: Duce je zmlatil z mla-tilnim strojem na izsušenem Pontinskem močvirju 26 kv. žita, delal je tri ure in zato zasluzil 6.55 lir. Ko to čitamo se nam zdi, da se dogaja pred nami zgodbica o tisti muhi, ki je 3unaško sedela na rogu vola, ki je vlekel plug 111 je samozavestno odgovorila, ko so jo vprašali kaj da dela: "Orjemo!" V VRTOJBI JE ARETIRAN PETER NARDIN Gorica, 20. julija. — Dne 3. t. m. je bil Peter Sardin, star 28 let in stanujoč v Vrtojbi, nemu-^oma poklican na goriško kvesturo zaradi nekega zaslišanja. Hitro na to so ga odpeljali v rst, od koder se ni več vrnil. Pred dobrim mescem je bil tudi aretiran in zaprt 10 dni v go-^kih zaporih. Vzrok prejšnje in sedanje are- e*je ni znan. IZGON SLOVENSKEGA PEVOVODJE IZ IDRIJE Idrija, julija. — Pred dobrimi dvemi tedni smo poročali, da pri tradicionalni procesiji sv. Ahacija ni bilo več slovenskega petja. To dejstvo je med domačini vzbudilo veliko razburjenje. Izvršeno je bilo to na zahtevo oblasti, kar nam najbolj jasno dokazuje nov dogodek, o katerem danes poročamo. Pred nekaj dnevi je namreč dobil znani pevovodja Uršič izgonski nalog, po katerem je moral takoj zapustili Idrijo in oditi v svojo domovinsko občino Kobarid. SEDEM RIHEMBERČANOV PRED SOCIJAL-NIMI TRIBUNALOM Gorica, 17. julija. — Še pred nedavnim smo poročali, da je obravnava sedmih obtožencev, doma iz Rihemberka preložena na jesensko zasedanje. V zadnji številki našega lista pa smo poročili o sedmih osebah z Goriškega, ki so bile obsojene od 1 do 5 let ječe. Kljub temu, da italijanski listi niso navedli imena obsojencev, so se ta kmalu ugotovila. A niti mislili si nismo da bi bili to lanskega septembra aretirani Ri-herberčani. Kot edini dokaz pri tej obsodbi je posebno sodišče poklicalo v Rim pričo Ludvika Vidmarja, doma iz Bizjakov pri Rihemberku. Med razpravo, ki se je vršila 9. t. m. od 9 ure zjutraj do 3 popoldne, so bili obtoženci ves čas vklenjeni in so sedeli v železni kletki. Zagovarjal jih je odvetnik, ki so ga domači oz. obtoženci zato najeli, a sodišče ni privolilo, da bi ta vse zagovarjali. Za to je določilo še enega odvetnika, ki je zagovarjal obtoženca Viktorja Birso, ki je bil največ obsojen in sicer na 5 let. Dalje so dobili: Pečenko Albin iz Polja 4 leta. Piščanc Jože iz Cvetrož in Križman Andrej iz Bizjakov 3 leta in 3 mesece. Čebron Rihard iz Polja 2 leti. Zgo-nik Anton iz Cvetrož in Sever Andrej iz Tabora. Obtožnica je navajala, da so obsojenci ro-varili proti državi, da so zažigali kresove lansko leto za praznik sv. Cirila in Metoda, da so zažigali možnarje in da so polomili Arnaldovo drevesce. Birsa je bil pa poleg sedolovanja ob-dolžen tudi kot vodja skupine. POSTAJENAČELNIK V RIHEMBERKU se je sam name noma obstrelil še k za¡dnjemu dogodku iz Rihemberka Gorica, julija. — O dozdevnem atentatu na postajenačelnilca v Rihemberku, o katerem smo že poročali, krožijo najrazličnejše govorice. Atentat naj bi bil izvršen ob 11 uri ponoči in ko je postajenačelnik zalival na vrtu, kar se nikomur ne zdi verjetno. Poleg tega pa so dognali, da so bile hlače na mestu, kjer je bil ranjen, ne samo preluknjane, ampak tudi osmo-jene, iz česar je razvidno, da so bili streli izstreljeni prav od blizu, ali da je bila celo cev naslonjena na obleko. Kljub temu, da je zelo malo verjetnosti, da bi bil kdo napadel posta-jenačelnika ali na njega streljal, je bil pridržan v zaporu domačin Ličen Ciril z Vrha pri Rihemberku, ki je bil svojčas tudi uslužben na postaji. Splošna sodba pa pravi, da se je postajenačelnik sam in namenoma obstrelil, ker je zavarovan za vsako nesrečo za 35.000 lir, ter je hotel na ta način priti do zavarovalnine, kar mu bo najbrže tudi uspelo. Pismo iz Jelšan Jelšane, julija. — O naši vasi se v Tedniku redkokdaj kaj čita. Sicer pa to ne pomeni še, da se pri nas prav nič posebnega ne zgodi. Ravno nasprotno! Vse polno bi bilo novic, ki ne bi zanimale samo naše čitatelje, ampak tudi ves ostali svet, posebno tiste, katere zanima fašistični teror v vseh potankostih. Na žalost te vesti le redkokdaj prekoračijo mejo naše okolice, a še redkejše državno mejo. Pa začnimo torej v tfsej naglici opisovati nekatere dogodke, ki so se odigrali zadnjih časih v naši vasi. Za znane "volitve", ki so jih imenovali "plebiscit", so oblasti izvršile tudi nekaj "predpriprav". Aretirali so posestnika Samso, starega okrog 50 let iz Vrbice in Štembergerja Jožeta, starega tudi okrog 50 let iz Jelšan. Bali so se namreč vsegamogočega, ker ju imajo za politično sumljive, čeprav nista nikdar naredila kaj protidržavnega. "Volitve" so bile dokaj intere-santne. Prav za prav, vse se je zdelo nekako veličastno, povsod so bile razobešene zastave, mnogo krika in vika, tako da so ljudje mislili, da bo res kašna veselica. Nihče ni vedel prav to-je bilo treba ljudem tudi "prave" razlage. Vsa-čno kako se dela in ravna z glasovnicami. Zato kemu so dali po dve glasovnici. "To denite v žaro to pa prinesite nazaj". Vsak je torej volil "si". Drugače je ta ceremonija potekla še precej mirno. Veliko so tudi plačali za pijačo. Prometa je bilo na vasi tega dne nad vse veliko. Ceste so bile polne avtomobilov, fašisti so pridno prevažali domačine na volišče. Torej vsaj enkrat da so fašisti nekaj dali. Bojimo pa se, da je to obtežilo našo občinsko blagajno. Ko so lansko leto spomladi fašisti imeli velike manevre v naši okolici in tudi v vasi, so po hišah delali napise in slike Mussolinijeve glave. Po štirih mesecih nato je posestnik Brozina Jože, star okrog 60 let, pobelil hišo in tudi zamazani napis na svoji hiši, ki je kvaril njegovo stanovanje. To brezpomembno dejanje je oblasti jako vznemirilo in je bilo seveda vzeto kot pro-tirežimsko in protiitalijansko delo. Moža so za- Veliki zavod "RAMOS MEHA" ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. AnaUze krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčk: Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operaeije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeparcija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in /šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanjo, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI Je edini te vrste v Argentini. _ Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 to hitro postavili pod policijsko nadzorstvo. Takoj si je Brozina čisto po nedolžnem in slučajno nakopal sovraštvo fašistov in oblasti, kar si ne ni noben človek mislil in predstavljal. Toda poslušajte še to! Če hoče kdo, ki ima na svoji hiši polno napisov, pobeliti hišo ali izvršiti kako drugo delo na stavbi, mora zaradi odstranjenja teh napisov napraviti popolnoma regularno prošnjo in jo vložiti na poveljstvo milice v Reki ter milostno čakati na rešitev. Kar se tiče gospodarskega stanja je pri nas položaj neznosen. Ni dneva, da en poje boben. Prej je to veljalo za žalostno in ponižujoče, če je šlo posestvo na boben, toda sedaj tega ni več. "Danes tebi, jutri meni", si pravijo vaščani, ko gre sosedovo posestvo v tuje roke. Naj navedemo slučaj: Nek posestnik ni plačal letos zapadlih davčnih obrokov v znesku 900 lir. Ker ni mogel plačati tega zneska, je lo posestvo, vredno najmanj 20.000 lir, na boben. Kupcev ni bilo in tako je davčna uprava prodala posestvo edinemu interesentu, ki se je oglasil za 950 lir. Takih primerov bi lahko našteli še več. Naša vas ima 94 hišnih številk, a je menda le šest kmetov, ki so brez dolga. Ni treba, da bi dodali še kaj več razlage. Ljudje so se v vse udali kot se uda človek, ki ima več kaj hujšega pričakovati. Da kdo pride ob premoženje, je pri nas že nekaj navadnega. Kaj bo rekla država, ko bo vse šlo k vragu in ne bo mogoče plačevati več davkov ne vemo. GORIŠKO BOGOSLOVJE UKINEJO? Trije pod strogim policijskim nadzorstvom Že. zdavnaj so podrli stavbo našega kulturnega in gospodarskega napredka, ponižali šolo in pavperizirali kmeta in delavca, vendar ne najdejo miru in iščejo s histerično nestrapnostjo, kje bi bilo še kaj takega, da bi se zatrlo in prepovedalo. Odkar so to pomlad dvignili gonjo proti tržaškemu škofu, češ da dela težkoče raz- narodovalni akciji, piše kronika že mnogo novih dogodkov, ki se ne smejo pozabiti. Najbolj kričeč je pač dogodek z bogoslovnim učiliščem v Gorici. Dva profesorja sta konfinirana v lepi deželi Umbriji, trije pa pod strogim policijskim nadzorstvom v sami solnčni Gorici, da ne smejo nikamor ven na počitnice. Ordinacije absolventov, pripadajočih tržaški in poreški škofiji, so bile od kompetentnih višjih oblasti za nedoločen čas ustavljene; samo goriški administrator je imel svobodno roko ter je dal svoje kandidate ordinirati v Vidmu, izločivši enega Furlana za kazen, ker se je bil izjavil ob neki priliki v prilog škofa Foga-rja. Zdi se, da je neka tendenca, da se goriško centralno semenišče, kjer se je vzgajalo okrog 80 bogoslovcev, sploh razpusti. Druga tendenca bi se zadovoljila z izločitvijo latinskega učnega jezika, ki naj se raje vpelje med kmeti, kadar hočejo v čast božjo katero zapeti. SLOVENSKA NABOŽNA PESEM — ZLOČIN Okrožnica goriške kvesture prepoveduje vsako slovensko nabožno petje izven cerkve — Slovenski napisi na cerkvenih zastavah in bande-rah morajo izginiti — Reški škof Santin prepovedal hrvaški jezik v cerkvenih funkcijah Začetkom julija so bili vsi župniki goriške proviricije poklicani na županstvo. Tam so jim prebrali okrožnico goriške kvesture z dne 28. junija t. 1., št. 07626 Gab. Okrožnica prepoveduje vsako slovensko nabožno petje izven cerkve (fuori dei locali destinati al Culto). To velja zlasti za slučaj procesije, seveda. Milo-stljivo se pa še dovoljuje priprocesiji slovensko moliti. Okrožnica določa dalje, da je od 1. septembra naprej prepovedan vsak sloveii-ski napis na zastavah in banderili. Dosedanji slovenski napisi se morajo popolnoma odstraniti, izčupati (sricamare), ne morda samo pokriti. Kdor bi se določbam tega fermana kaj pro-tivil, ga je naznaniti kvesturi. Reški škof Santin v juniju izdal okrožnico na župne urade, v kateri prepoveduje vsako rabo ljudskega jezika v cerkvenih funkcijah (krstih, pogrebih itd.). V Trstu je pri Sv. Ivanu vsako leto procesija v nedeljo po prazniku sv. Janeza Ivrstni-ka. Letos je kvestura prepovedala vsako slovensko petje pri tej procesiji. Opuščeni so bili tudi evangeliji in je sploh procesija naredila klavern vtis nal judstvo. V isti župniji je prefektura udarila po organistu; črtala je iz občinskega proračuna neko vsoto, namenjeno za organista, to pa zato. ker se pri nedeljskih mašah ni še odpravilo vse slovensko petje. Enako so udarili organista v Rojanu. V Nabrežini je imel župnik namesto bire pla-ustavila plačo zato, ker ni še odpravil vse slo-čo od občine. Letos mu je občina samovoljno venščine iz cerkve. ASIMILACIJSKA AKCIJA VIDEMSKEGA NADŠKOFA NOGARA Tudi v kanalski dolini Videmski nadškof Nogara je raztegnil asimilacijski pritisk na Kanalsko dolino, čeprav je ob prevzemu dekanata slovesno zagotavljal, da bo pustil ljudi pri miru. Njegovo besedo so pojedli drugi . . . Dočim se po Italiji mladina uči mnogo latinskih formul (očenaš, vero itd.), zahteva on, naj se v Kanalski dolini uči te formule po laško. Očividno je ''za vse enaka pravica", horror paternae linguae . . . Poročali smo že, da po vsej deželi trosijo med otroke laške molitvenike (molitvenik "Le mie preghiere") izdane od raznarodovalne organizacije v ta špecijelni namen. Otroke, ki ga ne nosijo v cerkev, kaznuejjo s tepenjem, zaporom ali globo. Duhovnike, ki zahtevajo od 'otrok rabo slovenskih molitvenikov, kličejo na odgovor pred oblastva. Trst. — Pred goriškim tribunalom so bili pred kratkim obsojeni: Franc Kopač na 9600 lir globe, Anton Terček in Franc Pivk na 4800 vsaki, Stanislav Terček in Valentin Leskovec na 3200 lir vsaki, Govekar Matej na 2600 lir. Vsi so obdolženi radi tihotapljenja živine iz Jugoslavije. Rim. — Predkratkim so se zbrale v Rimu učiteljice in redovnice raznih šol, ki so navdušeno pozdravljaje Mussolinija po rimskem pozdravu z dviganjem roke. Trst. — Fašisti so dovolili Ballili razne predstave v krajevnem narečju in s tem hoteli pokazati, da niso za raznarodovanje. Bilo je povsem Primorskem nekaj čez sto predstav, ki jih je vodilo približno toliko učiteljev. Prve nagrade v petju so odnesla društva s Krasa. Medicina News Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jeticne. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni-vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Če se ima smatrati služinčad za človeška zobem. Naposled ji je nekoč pokazala zelo de- bitja, nima smisla jih držati . . . belega gospoda na cesti in ji rekla: V "Vidiš, tale gospod je tudi zmeraj sladkor- Hčerka neekga mojega znanca je rada lizala čke lizal, pa je dobil tako debel trebuh. Če jih sladkorčke. Mati jo je svarila, da to škoduje ti ne boš nehal», boš prav taka." Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. In grožnja je pomagala. Hčerka se je odvadila sladkorčkov. Kmalu nato je prišla na obisk teta, ki je v kratkem pričakovala otroka. Hčera jo je stroovnjaško premerila od glave do nog in rekla mamici: "Poglej, teta je tudi lizala." Dr. MILOSLAViCH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 CALLE CANGALLO 1542 Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO SIFILIS. 606-014. — Moderno zdravljennje. BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glass-ner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. — Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UIIO. — Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrplost. | NERVOZA Glavobol. ŽARKI X - DIATERMIA — ŽARKI ULTRAVIOLETAS LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. |Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Oporacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo. GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 PREGLED SAMO $ 3 — Ob nedeljah dopoldne sprejmamo brezplačno 1017 SARMICNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure Hotel Restaurant "FERRARI" W A R N E S 2107 Nasproti postaje "La Paternal" Pripravno prenočišče, za potnike in družine. — Kopalnice z mrzlo in gorko vodo. — Cene zmerne. Pripravno tudi za bankete ali svadbo z vsem konfortom $ 2.— POZOR ROJAKI! Krojačnica in trgovina z manifakturnim bla-kom, ter sploh z vsemi potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5025 L A PATERNAL BUENOS AIRES ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VI. Núm. 268 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin b o U ' v 13 «a 55 O O < . > a J es f) V. tz: o » ^ = o: ».a S o¡ •O o1 o « to fcl a OS Ti g S 13 P (H O) O S o a> O 05 N tS > Ü a s •r* 13 01 « O .o 11 Z* Se prodaja v vseh lekarnah po celi Argentini po 5 pesov stekleničica ali pa ga še danes pismeno naročite na: Casilla Correo No. 2222 s prilogo 5 pesov in ga prejmete po obratni pošti. BRANITE SE! BLENORAGIJI in njenim komplikacijam: cistitis, prostatitis, orquitis, itd. SAL VAGON (Glo-bulos) je gotov učinek bodisi v kronični Blenoragiji kakor tudi v ravnokar nastali, obojih spolov. Hodite po najkrajši in najbolj gotovi poti, pijte še danes SAL V AGON (Globulos) in si boste prihranili vse brezuspešno, sitno, drago in dolgo zdravljenje. Z SALVAGONOM (Globulos) se lahko zdravite na rezerviran način v svoji lastni hiši. .. .proti težkim posledicam za Vas in Vaše naslednike radi Blenoragije. Sledite svetovnim skušnjam. Pijte SALVAGON (Globulos) produkt "The Sal-vagon Chemical Co.". SALVAGON ni eno zdravilo več, je eno zdravilo gotovega učinka. SALVAGON (Globulos) je cientifični izum, ki je zbudil velikanski odmev v zadnjem času v Evropi in Sev. Ameriki, kjer se je po dolgem marljivem proučavanju in z dolgimi preizkušnjami konečno posrečilo iznajti to izvrstno zdravilo proti GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo Septembra: 4—Cabo S. Antonio (iz Cadiza 18. 8) 7—La Coruña (iz Hamburga 10. 8) 16—Ppssa. Giovanna (iz Genove 25. 8) 17—Neptunia (iz Trsta 1. 9) Odplovejo Restaurant "0*0 RIO" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ra svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Septembra: 5—Arlanza 5—Ppssa. Maria (v Lizbono 25. 9) (v Genovo 30. 9) Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 59 - 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI 6—Gral San Martin (v Hamburg 2. 10) VREDNOST DENARJA dne 31 avgusta Nakup: Prodaja 100 dolarjev 356.-— 363.— 100 ital. lir 30.60 31.40 100 franc. frankov 23.50 24.25 1 funt Sterling 17.70 18.35 ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 » TtllNN Orifico» A. J. W«iM, Blo Bamba 502, Bs. Alie.