PR Ol. ET AR EC JE D E L A V S K I LIST ZA MISLEČE Č IT ATELJE PROLETAREC MuníIo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST—NO. 1854. Lat««Ml M iwasj-ilsM na (tar, D«c. I, IM7. at Iks •« I».. IK* Ac« gl Con« i «m «I MareS V UTS CHICAGO, ILL., 24. MAKCA (March 24), 1943. »Niblmhed Weekly st 2801 8. Lswndsle Avs. »SIS LETO—VOL. XXXVIII. Slik« s ruskega bojišča. Milijona jo takik. Ameriška pomoč Španiji dobila sovražen odmev TAKTIKA APIZARSTVA 2ANJE MED FASISTI LE POSMEH. — STRATEGIJA, KI SE NI PREJ IN SE TUDI SEDAJ NE BO OBNESLA. — PODKUPOVANJE JE NEČEDNA POLITIKA Churchillov govor zadnjo čel. so pod vplivom židovstva, nedeljo in pa nemška ofenziva in njihovi bankirji narekujejo na jugu ukrajinske fronte je vnanjo »politiko, ki služi z a sta - nekako omeglila vprašanje, ki relemu kapitalizmu. To je je nastaJo v Angliji in se pre- ^mežno, a razumeti je treba, neslo v Ameriko, čemu Zed. da vsi fašistični brambovci na- države in Anglija zalagata padajo kapitalizem zato, da Hitlerjevega zaveznika gene- mečejo ljudstvu pesek v oči; rala Franco z oljem in žitom. Drugič, če nismo hoteli pomagati materijalno demokratični, rcpublkanski Španiji, Čemu pošiljati potrebščine fašistu Francu? Vojna nujnost Odgovor na taka vprašanja Dobički so znašali lani vzlic davkom dvakrat toliko kot leta 1939 a Mezde rie smejo kvišku, da se obvarujemo inflacije! Sploh je proti zahtevam za zvišanje delavskih plač v časopisju, v radiu in v kongresu toliko vpitja, kot da e največji zločin, ako kdo vpraša za toliko več kolikor so se v dobrem letu dvignile cene potrebščinam A na drugi strani pa je kongres proti, vsakemu znižanju plač direktorjev, zato so Rooseveltu zavrgli njegov predlog, ki je določal, da smejo po odbitku davkov znašati ne več kot $25,000 čistega na leto. Roose\*elt jih je pozneje hotel potolažiti s spremembo odloka v toliko, da bi za oženjene smele znašati $50,000 čistega na leto, a so mu tudi to zavrgli. Obljubili so nam, da v tej vojni ne bo dobičkarstva in ne novih milijonarjev, kakor so rasli v prejšnji kot gobe po dežju, a vladni urad (OPA) pa poroča, da so čisti dobički korporacij vzhc večjim davkom znašali lani dvakrat toliko kakor I. 1939 Vse to e zanje prav v redu. Zločin je le, ker delavci dobivajo plačo in pol za nadure, in izdajstvo nad deželo in našo armado je, kadar ta ali ona unija vpraša za dokladne plače, da bi zadostovale v sedanji draginji. Včasi kak navdušen "patriot' zatrjuje, da tu ni razrednih interesov, in da moramo sorazmerno vsi enako dopnnašati v vojnih naporih To ni res, ker tisti, ki delajo v njih, prejemajo najmanj, drugi pa žanjejo dobičke, ki segajo v stotine milijonov dolarjev, ne da bi delali zanje. V sistemu, ki temelji na izkoriščanju 'in profitarstvu, drugače sploh biti ne more, pa ga imenujte demokratičen ali pa fašističen. I Ali delavci res lenarijo, kot trdi Eddie Rickenbacker? i« Eddie Rickenbacker je na shodih neprestano in na vseh napada delavce, češ, da so predobro plačani in da delajo pre-malo in s tem ogrožajo življenja ameriških vojakov na morjih in v "peklenskih luknjah". Vladne statistike pa pravijo, da je produkcija ne priča- j kovano visoka in je dosegla i večje kvote kot pa so ji bile določene. s Na primer, momarični taj-1 nik Knox je dejal, da je bilo meseca februarja dogotovljenih Živilski problem postaja izredno resna zadeva MNOGI KRAJI V POMANJKANJU. — "ČRNI TRG" USPEVA. — "NADZORSTVO" OD MUH — ČEMU PR0TE2IRATI DOBIČKARSTVO? SISTEM, KI MORA PROPASTI Naročnik Proletarča iz nekega malega kraja poroča, da že mesece ne dobe v ondotnih 400 i nega ne aeroplanov za mornarico o slu-! n . , ... jl^ I On meni, da so vso živino Oddelek zvezne vlade, ki I**»^1' v klavnice, pa ima v oskrbi pomorski tovorni i * Omaho' . v Kansas City, v promet, pa je istočasno izjavil, I DeT?VeT.»n že« 17?a- da je bilo meseca februarja i,. I* I*** ^a,raesa delanih 130 novih trgovskih |!,kor *R moreJ° kuP,tL parnikov in mnogo predelanih.. Napačna mnenja To je rekord, še v nobenem i . . mesecu doslej ni znašala pro- Dhsl * >e leta m ,eta °*la-dukcija tolikšne količine In se »*}<> "t??}0 Z* veča iz dneva v dan. Delavci garajo kolikor mo- se4*\ niti klavni&ko središče na svetu, ni izbirati rejo, do upehanja. zato so napadi nanje od fašističnih propagator jev, ki tolčejo po njih pod kriko patriotizma, ne samo krivični nego silno nevarni izidu te vojne. Kajti če oni jestvin po mili volji. Greš lahko tudi k znanemu mesarju, vprašaš, pa ti odgovori, "nimam". čemu se je dogodilo vse to? Komaj nekaj let je tega, ko zmagajo, bo ameriško delav- je vlada traši,a bilijone za po-stvo dobilo na svoj hrbet faši- končavanje prašičev m za manjši pridelek bombaža — sploh za zniževanje pridobivanja potrebščin na vseh koncih in krajih. zem tudi če porazimo Hitlerja, Mussolinija in Hirohita popolnoma. Kapitalizem se boji za svojo bodočnost, zato pa deluje. d£, Čemu? se ohrani fašizem v vseh deželah kjer že obstoji, in da se ga! Z*to* ker »<>»POtu Francu zagotavlja, da se Gibraltarju. j mu nas ni treba nič bati, pač So pa bile v Rusiji. Ene so se pa naj deja "po volji španske-vrnile in njihov poveljnik je ljudstva" in mi mu bomo bil v Madridu sprejet kakor tucJi po vojni pomagali, sta bila v New Yorku Lind-; bergh po svojem posrečenem Izzivalno norčevanje poletu v Pariz in nedavno pa Španija je v civilni vojni veliko trpela in fašizem v nji je •matfai z direktno podporo Mussolinija in Hitlerja in z inri ire k t no podporo demokratičnih vlad. ^Jeriaj se Madrid v zahvalo Razprava o justici v Sovjetski uniji ne pa za odpravo fašizma. Klub st. 1 JSZ bo nudil to V Proletarcu do te številke no, spraviti ju na dru^i »vet, | še nismo nič omenili o polj- (je nepojasnjeno poglavje, »kima (židovskima) socialista- Namreč nepojasnjeno sedaj. ma Henriku Erlih-u in Viktorju Cemu ubiti dva židovska aoci- . . . . . Alterju. Bila sta svetovno zna- a) ista iz Poljake pod takimi u: na. Eden je bil član od>bora so- pretvezami, tega ne zapopa V nedeljo 28. marca bo v dvorani SNPJ v Chicagu prireditev kluba št. 1 JSZ v korist Rickenbacker, ker je moro na morju srečno prestal.' Torej ako se more Španijo pridobiti na nak> stran saj z žitom, oljem, premogom in s posojili, kaj zato? Enega sovražnika imamo manj, čeprav smo ga podkupili, pravijo propa-gandisti, ki so plačani Za zagovarjanje takih reči. Kaj pravi Franco? Diktator Franco se norčuje iz takih nazorov. Američani so kramarji, pravfr on, so brez na- Kmalu potem so prišle v svet vesti, da ju boljševiki mučijo, kar pa so zanikali z izjavo, da sodelujeta z njimi. A stare vesti so se ponavljale. "Ubili so ju." Ubili čemu? Sovjetski poslanik Maksi m I itvinov je -pojasnil, da so ju enem označena tudi vsota, ki se jo v zvezi s tem nabira za ruski vojni relif in presega že nad $500. Ob tej priliki nastopi v predvajanju slovenskih narodnih pesmi Anton šufoelj, ki ga v Chicagu nismo culi že prilično rira s privatnimi podjetji. Zato naj plačuje za pridelke, ki jih farmarji ne bodo pridelali. Za volno, ki jo «bodo uničili, in za pujske, ki se jih bo uničilo z žveplom in apnom. Kongres je vladi vseeno dovolil kupovati žito in bombaž, r>od pogojem, da ga ne bo prodajala dokler ga bodo privatniki imeli dovolj, in če ga njim zmanjka, nikoli ceneje kakor }e njihova borzna cena. Ker v zveznem kongresu ni socialistov, se vse sklepanje vedno izvršuje s stališča špekulantov, ki nc sejejo, ne orjejo, niti nc žanjejo, a dobički so vzlic temu njihovi. Chuajjo. — Prihodnja seja . ^ . . , . . lokalnega odbora št. 8 sloven- ,et Pel ^ .pevski zbor Sava. t^ke sekcije Jugoslovanskega mezojo pran »tka Anna Zarot-pomožnega odbora se bo vršila *k? E,ve?e* ***** violmist| Pomanjkanje v Zedinjemh v petek 26 marca ob 7 *30 zve- Komarčuk. nr klavirju pa bo- državah je popolnoma posledi- čer v Tomažinovi dvorani,!^» 'jf»11 v Mary Mi-U 1902 VV. Cermak Rd. To bo pr- tli 0ven- P^rcben sporedI je j va seja, na kateri bo poročano na drugem mestu v tej številki, o dosedaj izvršenih prip^vah P() l>'opramu bo plesna za za dobrodelno prireditev v ne- l>ava-deljo 30. maja. Torej udeleži- ca izkorišcevalnega sistema, kateremu skušajo mnotri naprtiti naziv "demokracija", a je v resnici nič drugega kakor kapitalizem. Polom "kontrolnih" uradov Velika nesreča za ves ameriški živilski problem, je, da se ga je začelo od prvega dne napačno "kontrolirati" in vzrok temu pa so bili in.so še sedaj "poglavniki", ki so se udinjali vladi "za dolar na leto", a v resnici pa služili po tisočake na teden. Odjemalci v vladnih uradih niso bili upoštevani, niti ne predstavniki unij, razen v par zelo postranskih službah, pač pa so se in se še šopirijo "patrioti" z enodolarsko letno plačo. Kakšna goljufija! Za stroške prejemajo poleg enega dolarja na leto po 25 dolarjev na dan, vrh tega pa vlečejo pri svojih kompanijah staro plačo od stotisoč do pol milijona dolarjev na leto. Kapitalistični tisk pa jih masi predstavlja za žrtve, ki so svoje sposobnosti dali na oltar domovine za bori dolar... V Zed. državah ni nikakršnega vzroka, da bi nastalo pomanjkanje. Nastalo pa je edino radi tega, ker je vsa dežela zgrajena na temelju profitar-stva, ne pa na podlagi produkcije v splošno dobro, če imaš, če prodajaš, je tvoj privilegij obogateti, pa četudi ljudje u-mirajo poleg tebe, ker nimajo, da si bi kupili živil. Zato smo jih podoravali tin farmarjem vrh tega še plačevali, da jih niso pridelavali. Kongres, ki n~ razume razmer Sedanji zvezni kongres se prav nič ne zaveda ljudskih potreb, toliko bolj pa si prizadeva ščititi profitarstvo. Ne le prizadeva, nego ga tudi uveljavlja na vseh koncih in kra- (Nadaljevanje na 2. strani.) res umorili. Zraven je dodal | 7iia. iz pregledalo? Anthony Eden je v tVash-ingtOrtU. To pomeni nove kon- t'l ali je. da je razmere saj deference in nove razgovore. Tu-1 loma zboljiajo. Da je p», v Judi Giraud je govoriljn zahteva j zni Ameriki v nji hi se blatni ><•-konferenco i De Gaulleom. Ce tavi precej narobe ter da bo bo vojna dobljena s ftorifereti- Hitl?r je t»«l«j« n «dal jo prisnal. da |e bilo nad pol milijo«, »«mikih vojakov »bitih. To je «alo, kajti sovjetski viri trdijo, da je bilo ebitih in ra« jenih na vshodni froati devet milijonov Nemcev. E vre pslta vsho- , dna fronta je ena največjih, osirom. največje bojiš*«, kar jih posna s«odovina. Gornje je slika. ki prikasuje j «bite nemške vojake in sovjetske ferilce. SANS in Slovenci Detroit, Mich. — Na Slovenskem narodnetn kongresu v Clevelandu se je poudarjalo, da je rešitev Slovenije in Slovencev odvisna le od nas ameriških državljanov slovenske- ki so bili predlagani od nominacij k ega odbora, čeravno smo nekateri stari naseljenci poznali zgodovino nekaterih predlaganih, da so slogo, ki nam je bila mnogokrat potrebna, ovirali z vsemi ne baš Čednimi sredstvi. Pred očmi so ftam bili krvaveči in preganjani bratje in pestre, mučeni hi pebiti od fašističnih rabljev v Sloveniji. Pristali smo na v Zato Anthony Eden, ki vse to dobro razume, pravi, da naj *e * temi stvarni počaka, da bo vojne konec, potem pa se bo o njih razpravljalo in sklepalo na mirovni konferenci. , Torej nekako tako, kakor zadnjič .., Podpredsednik Wallace se teh resnic zaveda in svari Ze-dinjene države, ne pustite Rusije na cedilu, svari Rusijo, ne nadaljevati z Intrigami kominteme, in svari vse druge pred vsemi nevarnostmi, kakršne tvorijo kali za tretjo svetovno vojno, ko še niti ta ni končana. Wallace pozna položaj jako dobro, pa se boji, da tudi ako zmagamo, mir ne bo trajen. On je eden onih redkih politikov iz vrst kapitalističnega reda, ki razume, da je tu borba med izkoriščevalci in izkoriščanimi, med paraziti in sužnji. ^ Ima vero v bodočnost, a le pclipojno, Če bosta vlada v Wash-¡ngtonu n v-Londonu znali in hoteli skleniti delovni sporazum s Sovjetsko unijo. Dokler pa bo Moskva sumila, da je ta vojna zoper njo tudi ako zavezniki zmagajo, se ni čuditi mrazu, ki piha od tam posebno v Hulkw department. uresničenju svojih resolucij za rešitev Slovenije in Slovencev izipcd tujega jarma. V finančnem izkazu SANSa od kongresa do 1. marca 1943 je razvidno, da je nekaj narobe v dolini Sent Florjanski. Niti en dolar ni bil prispevan od katoliških druStev! Nobena akcija ni bila podvzeta v prilog podružnic SANSa v krajih, kjer so velike slovenske cerkvene občine. Zakaj? Tolmačim si to po svoje. Rimski fašistični režim pod nadzorstvom Hitlerja je v prijateljskih stihih z Vatikanom. Vatikanu je prišlo na uho. da so se ameriški Slovenci združili in zahtevajo nekako svobodno, združeno Slovenijo v okvirju federativne in demokratične Jugoslavije. Mussolini, Sforza in Pij, vsi trije so Lahi in vsi trije ho- j čejo veliko Italijo. Nevarnost obstoji, da bi ti "Schiavr združeni in s pomočjo Adamičev, Kristartov in Zalarjev res kaj takega dosegli. Gibanje "Svobodne Slovenije", ki se Širi po j zasedeni Kranjski, Štajerski, Primorski in še celo Koroški, rie gre v prilog Rimu in ne Vatikanu. Znaki kažejo, odkod prihajajo vesti o grozodejstvih pije fakifikatov iz Španije. Mussolinfcjevi sadistični fašisti služuje vseh najgrših sredstev. Nazaj — nazaj v srednji vek hoče, zato so mu bližji in manj nevarni Hitler, Mussolini in Hirohito, kot pa svobodno misleči in v bodočnost gledajoči možje in žene. Naj le fašistični mesarji koljejo, posiljujejo in do smrti trpinčijo intelektualce, mi izhajamo -boljše brez njih, si mislijo. Ponižni bogaboječi backi bodo pa le ostali, črna inter-nacionala naobratenstvo sovraži, ni ji do narodnosti, ona hoče napol ljudi, brez lastnih misli. Slovenski ameriški narodni fvet ni izgubil svojega plemenitega človečanakega in za nas ameriške Slovence zgodovinskega pomena. Ovire so tu irt ž njimi moramo računati. 2 združenimi močmi vseh, ki čutimo bol in slišimo milo prošnjo staršev, biatcv In sester za pomoč, vsi, ki vidimo prestra- j Sene oči otročičer, ki jih trga gesta po vski sadist it naročij jokajočih mamic, vsi ki vidimo oplenjene in goretfe slovenske domove, moramo napeti vse sile, da rešimo Slovenijo in Slovence pogina. Prispevajmo vsak kar kdo more, podprimo moralno SANS, ker Ifc on more prenesti naše želje na pristojna mesta v Washington, London ln Mo- cami, potem brmo mi gotovo zmagovalci. Vso kaže, da bo to pomlad precej akcije—in tO ne sapno z naše strani. Nemci so za?eli na ruski južni fronti z ofiv vo ter ponovno zavzeli Itrr-kov. Menda se ne brifc&jo d ti za takozvano zaveznilko ihva-^ zijo na kontinent, katero se napoveduje že zadnji dve tetu kajti vsa glavna nem?ka moi je eedaj v Rusiji. Maršal ftom-mel upa, da s svojimi par sto tisoči možmi zadrži zavetnike v Tuniziji čez poletje — .in vzelo dolgega to trdega d?la. K predno se ratmere, katere je zapustila Španija in pä njih se- k-edno Kgolj koloni-jalni si tem zboljiajo, ve v ik ilev južnoamer Vkih rfcztasr, še pesebno kar ?e tiče iijtnlh indijen kih plemeni sto k i' £ Ruski relif Nabranega je že več kot pet dolarjev. Zadnje tedne ^e e pH meni oglasilo več roja-0V, kateri so mi kar nft dom rine zli svoje prispevke za ru-relif. Med temi je bi! Frank ftetel t£r Antonija Mardla, o- med tem časoiii' b^ilO KlUKtlj» fe Chicaga. Oglasil se je tudi Mike Reading iz Pasadene, sposoben glavni odbor, smo mi- >m Hitlerjevi gestapovci so an-, , t ^ t stili, kar takoj bomo Sli trkati i g^^j ¿Uvaji reda in miru! fkvo* ker le te tn fciavfifc sil« na vratov Washington, London in Moskvo. NI vrag, da bi Slovence ne priznali za kulturen in «amo«tojen, lahko bi dodali, pobožen narod, saj smo izvolili tudi duhovnike za na-5e zastopnike, enega Se celo na najvažnejše mesto v SANS, kar se mi zdi pa je bila naj-1 večja napaka. Če je že moral biti katolišiki mož na tajniškem mestu, našel bi se bil kdo, ki bi imel nastop in druge sposoD-nosti za našega številka ena diplomata. Ne zdi se mi umestno, da je glavni odbor SANSa na svoji •eji 27. februarja odklonil taj-nikovo resignacijo. človek je sam priznal, da ni sposoben, zakaj ga siliti? Odbor bi moral nominirati kandidate za novega političnega tkjnika in dati n^ splošno glasovanje vsem delegatom Slovenskega narodnega kongresa. Namenoma ali nehote, .je dal tajnik s svojimi dvotfrnithi dopisi priliko zastopnikom tri-itotisečerih za nesramni napad na našega od nas ih vseh Civiliziranih narodov priznanega kulturnga delavca, ki ni nikdar tajil, da je rojen Slovenec. Kar se je doseglo v prid SANSa v Washingtonu je pred vsem zaslutit* Adamičeve popu lam of fi. Brez razlike vsi Slovenci bi morali biti ponosni, da se Adamič prišteva med nas, ki nimamo nobenih ¿aslug za njegovo popularnost v A-merrki. Sam in čisto sam, s svojo vztrajnostjo in velikim duhom je postal to kar je, Zločinec je vsak kdor ga napada. Upajmo, da je on prevelikega duha, da bi se oziral na nizkotne argumente zastopnikov tristotisočerih in bo vztrajal na Slovenci so tiste zverine, ki delajo nered, morijo duhovnike ter morijo ubogi . bogaboječi narod in onečaščajo neveste Kristove, to se na dolgo in široko opisuje kot čista resnica. Vee to je na merjeno za razdor harmonije ameriških Slovencev in v škodo akciji SANSa, ter v korist Sforzom in Habs-buržanom. ki nameravajo s pomočjo in v sporazumu Vatikana naslediti Mussolinija in Hitlerja in popolnoma zasužnjiti Slovence po tej vojni. Kdor ima zdravefoči, vidi to nakano. Vatikan hoče backe, ne svobodno mislečih ljudi, Rim pa veliko ignorantnih Italijanov. 26-letna zasedba Primorske, del Koro&ke in Istre nam je priča, da sta šla Rim in Vatikan lepo složno . pri raznarodovanju Slovencev in Hrvatov. Vatikan je opozoril ameriške kardinale, kardinali škofe, škofi si ¿venske rn hi*vaške ¿upnike, župniki pa kontroliraj^ vse katoKške jednote in njim pripadajoča podporna in cerkvena društva v Ameriki. Ka-totfAki duhovnik kot politični tajnik SANSa je izjavo Adami- bodo preuredile svet in Jugoslavijo ter dale Slovencem svobodo. Prijateljev in denarja potrebuje Slovenski ameriški narodni svet. Zbudi se^Cleveland, Chica-go, MilvvauKoe in Waukegan. Zdrami se Minnesota in druge stare slovenske naselbine. Va-Si trpinčeni in preganjani krvni bratje vas kličejo. Detroit jih sliši. Joie Menton. Rojak Matt Molnor na potu okrevanja Willard, Wia. — Naš marljivi delavec in podpornik Matt Malnar se je moral podvreči operaciji na kili, ki jo je dobro prestal in je na poti okrevanja. 2elimo mu, da čimprej popolnoma c zdravi. Vselej, kadar se snideva, me vpraša: "Si dobil Proletar-cu kaj novih naročnikov?" Ob ¿nem da pol dolarja, ali dolar listu v podporo. Tu delamo v naših naporih kot vsako leto, pa če je VOjna ali ne. Pozna pa se (vojna) tudi nam. — Mike Kmlts. sužnji utrdili južnO Evropo. tri Ju*n& sosedih Najboljšo sliko delavskih razmer v Boliviji daje poročilo Žurnalista A. Hadena In njegovi citati iz knjige Remberta Caprilesa ter &a*tona Arduza '•Socialni problemi Bolivije". Izšla je IMa 1941. "V splo3netn so delavska stanovanja majhna, umazana in brez vseh sanitarnih priprav. Tudi če te bajte niso že na pol podrte, so vse eno brez oken. elektrike, pitne Vode, postelj in stranišč. V veČini slučajev ima delavska družina eno sobo, katera ji slri-žl kot spalnica, jedilnica, kuhinja ter hlev za živino. In v tej eni sobi živi delavec, njegova žena, otroci in — živali; Č£3ih celo dve družini. Lastniki rudnikov so po zakonu prisiljeni delavcem pre-Htrbeti stanovanja. Zelo žalostne šo razmere v rudarski naselbini v Pulacayo. Šteje 12 ti-oč ljudi pa nima niti enega sanitarnega stranišča. V Tele-mayu ni za delavce ne elektrike in ne pitne vode. V Santa Barbari dobi vsaka družina ne več kot šest galonov vode na dan. Hrano, katera je zelo borna, preskrbe delavcem delodajalci v svojih kompanijskih prodajalnah. Preračunjeno je, da povprečno zapravi delavec 46 odstotkov svoje plače za hrano in 54 odstotkov pa za alkohdl, kar je v spričo neznosnih delav na, Calif., $1. Seja kluba st. 1 JSZ Chicago. — Vsi Člani in članice kluba št. 1 JSZ se naj u-deleže *eje, ki se bo vršila ta teden v petek 26. marca. Po končanem dnevnem redu bo raaprava o naših zadevah, čuli bomo tudi poročilo o sporedu nase prireditve prihodnjo nedeljo 28. marca in morda nas ta večer, ako bo utegnil, obišče Anton &ubo!j. RESNA ZADEVA (Nadaljevanje s 1. strani.) jih, dá nam nevarnont inflacije Ča v Wa8hir»gtonu po jezuitsko zavil in tako so dobili zastop- ŽIVILSKI PROBLEM niki trlstotisočerih zafceljeno prKTA IA I^PtllNO priliko zavratno napasti Av, manj 280.70 za grocerijo, manj 16.34 za delavsko zavarovanje, 4.09 Ra rudarski inšurenc ter 24 bollvi-anosov za osebni davek. Ostalo mu je za več dela kot v prejšnji periodi 83.37 bolivianoaov. Vzemimo, da bi Alejandro Tole mi ne gre v glavo? « »_• tem Kako more derttolerat vojni in državni department pomagati ambicijam Oton« Habtburga in ailiti ▼ njegov bataljon ljudi ptoli njihovi volji» tega moj« pamet, lu jo sa demokracijo, nikakor ne zapo-pada. :il ,'n da jc bil sa mo vesel, ker mj je prestajalo zdaj več ur in je lahko prcmle-val v mislih svoja u*cdo in ker ni bil tako čcato obsojen, da bi moral z bolirm yrcem kazat' smehljajoče lice. Ko pa je šel nekega dne rahlo po hiši, je sli Vil glas, kake.- bi ihtel otrok. Kokua je ležala na tleh, obraz je imela na deskah balkona in jokala* kakrr izgubljena duša. "Prav ima s, da jokaš v tej hiši, Kokua," j3 dejal. "In vendar bi rad žrtvoval glavo, da i)i bila lahko srečna." "»Srečna!" je zaklicala. "Keave. ko si bival am v Svetli hiši. je bilo tvoje ime prispodoba .^rečnega moža. Smeh in petje je bilo v tvojih ustih, tvoje obličje se je bli*čalo kakor rončni vzhod. Petem d se poročil z ubogo Kokuo. In sam ljubi bog vedi, kaj ni prav na njej — toda od ti-tega dne se nisi več smejal. O, česa pogrešaš pri meni? Mi lila *cm. da sem čedna, in vedela sem, da te ljubim. Cesa pogrešaš, da sem privedla ta oblak na l dvojega o proga?" "Ubdm Kokua," je dejn Keave. Sedel je k njej na tla in je hotel "ujeti njero roko. ena pa mu jo je iztrgala. "Uboga Kckua?" je zopet dejal. "Moj ubogi otrok—moj lepi otrok! In ves ta čas sem m»*lil. da te b3m varoval! Torej i zve d i vse. Potem boš vsaj sočustvovala z ubogim Keave-jem. Potem boš doumela, kako zelo te je ljubil v preteklih dneh — da je kljuboval peklu, le da bi imel tebe — in vedi. kako te še vedno ljubi, ubogi zavrženi človek, da si lahko prikliče smehljaj na-lice, če te ugleda." In povedal ji je vse od začetka. "In to si storil zame?" je zaklicala. "O — potem mi ni nič več hudo!" Jn objela ga je in se zjokala na njegovih prsih. "Otrok, otrok!" je rekel Keave. "Če pa jaz mislim na peklenski ogenj, mi je silno hudo!" "Nikar ne govoriva o tem!" je rekla. "Noben človek ne more biti pogubljen zato, ker je ljubil Kokuo in ni sicer storil hudega. Rečem ti, Keave, rešila te bom, s tema svojima rokama te bom rešila, ali pa bova skupaj poginila. Kako? Ti ri me ljubil in si daroval «vojo dušo, jaz pa naj bi, misliš, ne umrla, da bi te rešila?" "O, ljubica! Tudi če bi stokrat umrla, kaj bi se spremenilo?" je zaklical. "Samo to bi se zgodilo, da bi bil sam, dokler bi ne napečil čas mojega prekletstva!" "Ti njčear ne veš!" je de-a a. "V 'g.;ji!i > me v s >li v Iona Vu. J:»; ni ein navadno *le. In i:Jem ti, jaz bom re-. a s ojiga dragega. Kaj ni re« v k i penju valov, videla sta Mo-j tu Ki /. njegovimi palmami, dvojamborko, ki je bila v pristanišču, videla sta bele me-t- ne hHe pod zelenjem ob o iali. • v višini pa sta videla hribe in cbluke otoka H a iti, ki jc bil1 -tnk be'cev. L V Ije *o jima rekli, da je • tjn 'roje. če si najameta hi-Tako si:i U:di torila in si cel o ccntu? Saj ni vci vel I naij,Ä hi\> ^ prrM britan ^-m r ker. iki? Na Angleškem!™ ken ulata. Bahaška sta trá- malo novec, fr • h'" i — t> je približno pjl •entn. Tcda g rje!" je zak'i-cala, ". aj zaradi tega ne bj bolje — zakaj kupe? bi XI1- jen in preklet in na^la r.: ona nebenega ¿!oveka, ki bi oi tako pogumen kakor moj Ki a ve! TcJa 6uj — tem je ki mu pravijo mnogo denarja In e pona a z l¿ p:mi vo'.ovi in kanji. V'9 t y -t.vri privolila, dok! r irr.r'n tcklenico. ZaVa; Kokui je b'a boïj pogumna nego Keave in je, kadarkoli se RAZNOTEROSTI pridejo v soboto 1. maja na àkofuvo farmo v Barton. Frar srja ! Tam imajo majhen I mc*iu veliko pozornost. Tujci, nrtvAL* ki rr> , nravi».» tim > Havaja. muna jjzu m n,uno vozarenje, Kckuini lepi hol>| ku in dragocene čipke so bile; predmet vsakdanjih rasgovo-| rov v mestu. Jeziku (ttoka Tahiti sta se novčič, ki m j pravijo ce :tim in teh dob š pe t za en cent, al tekaj take ra. Bilje bi ne m v lo biti. Pojdi Keave — pijdi-a na francoske otoke. PoidK*a a Tahiti, kolikor le moreva ag o z. ladjo. Tam torej lahko lebiva štiri cent i me, tri centi-ne, en centime. Štirikrat je no^oče predati in kupiti. In *r'eg tega bova kupčevala ... Iva. Pridi, moj Keave! Poljubi npretno izražala, sta yi jela prizadevati, da bi predala steklenico. Pomi da to ni bilo tako lo lahko dopovedati da ne gre za šalo ne in preženi si skrbi! Kokua £ bo varovala." "Božji dar si!" je zaklical. Ne morem si misliti, da bi me i •/ t j k.i: noval, ker em . . ¿ * , * « ji: i v : k inujal, do jim boš pr >?.elel take dobrine! Naj bo , J .' . rcirčf Ulj, kakor /e!ii. Spravi me. OUff° UllJki m RCOTCrp '(amor ti je drago. Svoje živ- jenje Ln blagor svoje duše po- ?i>am v tvoje roke." Bridfcpcrt, O. — Bilo je po- n >an, da se bo za ves ta g- V Majski glas smo dobili že kiaj vrJila velika manife»taci- precej pozdravnih oglasov, pa ja s parado in shodom 27. in tudi trgo/skih. Nekoliko mo 28. marca v narr^nu pospeie- v korist te publikacije — Maj- nja kampanje za nakupovanje skega glasa, torej le storili, .vojnih vondov. ♦ J * Na «ejl zaVcpnikov narod- V Proletarcu -«em citai, da n< stnih skupin dne 16. marci j je preminula rojakinja Mary pa je bilo sklenjeno, da se da- Teršinar v Kansasu, sestra so- ♦ m prireditve odloži na 10.- progo "Bif" Touyja, ki živi y 11. aprila. Na tej seji so bili ! OaklancVj, Caiif. ravzcM tudi zastopniki za- Poznal sem jo dobro, ker kladnL'kega departmenta zv^- :m bil pri njih na hrani v -il'» vhde in so pristali v pre- Dunkirku, Kans. Bila je trdna ložitev zato. ker bo več ča a. delavka in vserna žena. da jo čimbol še aranžira. * Tudi bomo imeli s tem prilož-! da j(j y bUžnjem nost dobiti prominentnega go-i£.,m 0; w Vg ubjIj 80. vornika, česar ne bi mogli akoi .}|J .fc|| J;hna peterne,a! se bi vršila na prvotno do'o- X( , g3 jc d,a enkral datum' 1 pi /c dni v marcu. Bila sva ,ta- Torej glavni dan, ko nasto-jra inanra. Bil jc večkrat napi jo tudi Slovenci in Slovenke ;c!nik Proletarca in ku.>oval | < godbo in petjem, bo v nedc- jc druge naše publikacije. Bil 1 jo 11. rorila. Parada se prične e ntprednih na :orov. cb 1. Upoštevajte to spremem- Obema četen spemin in nju-bo in agitirajte, da bo udele- i nim sorodnikom nražam soža-l^ba čimveč ja. [ Ije. Joseph Snoy. Za r ^delovanje v sporedu je ■ • priglašenih že štirinajst narod- jrf^ti in iz raznih poročil je Edina rešitev prometnega ^ , A . CL , . »klepati, da kaj takega še ni sistema V Chicaau bi bila Zornik iz zapadne Antcn Shular. At ma, Kans., t , .. . . . ^hiloiv UlMtrajih. jQvno |astmstv0 Ako hočejo prebivalci čika-kega mesta in predmestij kdaj modernizira» transportni i t:m, ga morajo vzeti iz rok priva* nih družb, .graftarjev, oorueit» Franc 'J •• tmcriiki vladi i« vedno čudijo, ker j« to.iko »ja-'i je zljrbiS, zahtevala od hu-,tlmk«t« m vkbyjmi. A W«.hi«tton odgovarja, da j« delal kir jc moral, d;čkl d vaj et ali tudi st > do- ča jc liotel korutiti ««»einuki stvari. Na »liki na desni je flavar borbenih la'jev. Zatorej sta zbudila" v Fr»rc««o» De Gavila. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA n » Pise CHARLES POGORELEC Jv lin Krebel, Cleveland, O., 'hitago. 111., je p slat 6 po- pravi so člani oklenili tudi le- blago tanja in neizčrpnega boji a t va z.a štiri centime. Pol:g tega je bilo treba jasno osvetliti nevarne U steklenice. Tako » ; • z.i i nceri "Zarie", ki se apelu za pozdravne oglase v c til lo edini izhod. :, pri h iliijo ned Ijo. Tudi z j^1 I 'as J^' Jo». Brit*. Na farmi si bomo že kako _____________ __________________ tabrnjem oglasov za Maj3ki} ^Xfc.'t. Pa. Poslal je tudi $11 pomagali, da ne4)omo lačni, n^ I pesek v oči v volilnih kampa pri volji SiUŽiti ljudstvu tudi po volitvah, ne mu samo tipati le. j' ze na delu in u ia na se je Vorej zgodilo, da nekate- 1 ber Uipcïi. , Loua Zorko pa Naslednje jutro je Kokua ri jju^jni. Ob enem brmo obdržali j njah.' t*a li i:o praznovanja prvega Privatne družbe, bankirji in majnika, in ta proslavitev med-j upniki bi bili sicer pripravljeni -¡ploh niso verjeli in da so ju Zasmehovali, drugi pa so mi-dili na temne strani steklenice. zre nili j»o se in se izogibali Kcaveja in Kokue. kakor e pač izogibajo ljudi, ki imajo opravka s hudičem. Name-to da bi se udomačila v mestu. >\. v e t>:al med č ani i:i članicami J?.- i cer veroval v steklenico? ,)i)o /a Kokuo nezno5no _ cijo pa je naredil kot s. Zorko. I 7: 1,G 5NPJ' "«COln, III.,\± Ir. »t. 1 SDZ. Cleveland. O.; t. 39 £NPJ, C icrMfo, lil.; »t. ....................................... In ves čas ko je pospravlja- ^rtoliki so se križali.^e sta šla Sa trma dvema jo je pa pri-a, je bila ye Chas. Pogorelec, tajnik kluba št. 1 JSZ. Dramski odsek, j iakaiii i J« aranžiral ta spored : JoAko Oven, John Rak, Fr. Zato < ► ♦I I M 11.....HI.................................... KONCERT SLOV. PEVSKEGA ZBORA "ZARJE V NEDELJO 28. MARCA V SLOV. NAR. DOMU HA ST. CLAIR AVE. CLGVELMD, OIIIO PRIČETEK OB 5. POPOLDNE Vstopnina 50c, samo za ples 40c ; Po koncertu prosta zabava 'in plčs Igra JOHNNY PECON'S ORKESTER j Odbor vabi vse na obilno1 udeležbo i ................................................. 4--"----------------t Proletarec, March 24, 1943. _ 1 11 1 i11 . -, .... .o ■ ..i' "VJ,';. ' , r( i, t" » i |jt, i ¡i m ppiJ j . . KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE » • KOMIMAItll Pomanjkanje rakev je VzllC | Hitler je nedavno odločil, . pLuienva pomanjkanju veli-! da sme izdelovati v Nemčiji ka i:redne t. posebno če jih ram? tro^ vr**® rakev; to . . ... meni eno VFfto za revne, drugo *maiijx* v tako vcl.kem me- ^ sm)nje oJne }„ trctjo stu kakor je New York. Krivi j Za bogataše, temu so delavci, kot so.krivi .cdaj vsemu, kar se v tej deželi clcaaja ¿kiia in hudega. V New Yorku je zaposlenih pri izdelovanju rakev kakih 700 mizarjev, ki so 17. marca za-stavkali in par dni pozneje jih je okrožni vojni urad urglral nazaj na delo, čel, da je zaloge rakev samo za dva dni. Da je bita zadrega Š5 hujša, je zdravstveni komisar V. Craster v scaednem Newarku, N. J. izjavil. da ne bo pustil pokopavati mrličev, ako ne bodo v ra-kvah. Tako so delavci, ki jih izdelujejo, «poznali, da imajo tudi oni neko važnost, čeprav jih je -amo 700. V filmu "Obleganje Leningrada", ki je v tej vojni nekaj pie:tal, namreč Leningrad, je med drugim prizor, ko ženska r.a malih saneh vleče na njih veliko, nerodno stesano rakev. V nji je bil morda njen mož, ali s-n, ki je bil ubit cd Nemcev, ali pa je umrl naravne smrti. Nič pogrebcev ni bilo, dasi je bila ulica polna ljudi: beguncev, delavcev in vojakov. Vsakdo je imel svoje težke brige in vsi skupaj pa, kako oteti Leningrad pred nemško silo. Ženska pa je vlekla svojega mrtveca morda dve uri daleč, predno je prišla do groba. Senator Wheeler, demokrat iz Mcntane, ki je bil včasi tako napreden, da .smo tudi socialisti agitirali zanj (leta 1924, ka je na LaFollettovi neodvisni listi kandidiral za podpredsednika Zed. držav) je v borbi proti Roossveltu in njegovi vnanji politiki dramatično oznanil, da je vojni department naročil 20 milijonov rakev. Takrat je bilo v armadi in mornarici šele kakih dva milijona fantov in mož. Sedaj jih je mogoče 7 do 8 milijonov. Izmed teh jih je bilo ubitih v tej vojni manj kot pa delavcev v industriji v istem času. Kaj bi z dvajset milijoni rakvami, ko pa jih ubiti mornarji rie potrebujejo, in tudi moštvo na suhem jih ne vlači za ^a»bo. Ubite tovariše pokopavajo kakor že pride. Kot je bila Wheelerjeva trditev o dvajset milijonov rakev velika potegavščina v boju zoper predsednika, tako je tudi trditev newyor^kih pogreb-ni&kih raketirjev o pomanjkanju rakev, zato ker je 700 delavcev zastavkalo. Raketirji so rak ve vsled tega toliko dražje prodali, delavci pa dobili malenkostno zvišanje. Na Kitajskem rak ve niso j p.oblem. V filmu, ki prikazuje ¡jupon ke vpada na kitajska o-zemlja, vidite prizore, ki jih ameriški cenzorji črtali, če ne bi bili v vojni z Ja ponsko. Fil o vojnih grozotah na Kita .-kem ni i/ra, kakršne nam podaja Hollywood, nego retnica. In tako vidite, kako po ja tkem napadu na gosto ob deno kitajsko mesto nalagajo na vozove mrtvece kakor gajo po Slovenskem ob nope. Vse zvozijo na gotov kraj, kateremu bi lahko rekli rme\Bie. Tam jih zlože podolž in pečez, kakor zlagajo v našem s'arem kraju na primer bukova polena. Nato nalijejo po njih petroleja ip upepele. Kar od njih ostane, pokrijejo z apnom. Pogrebniki na Kitajskem nimajo v tej vojni nobenega zaslužka. V Chicagu je bJo te dni veliko pisanja zaradi Franka Nittija, ki je bil "gangster" prvega reda. Dasi vpliven in mogočen, mu je končno stopil na prste justični oddelek zvezne vlade. Rajše kot da bi se mu podal, si je sam vzel življenje. Imel je sijajen pogreb, a ni bil tako slovesen kot so bili pogrebi njegovih prednikov. Italijani in Irci ¿o bili glavarji gang-sterizma v tem mestu, kot so še danes. Kadar je bil kdo izmed njih umorjen, naravne smrti ni nihče dočakal — so jim kupili rak ve po deset tisoč dolarjev in nancsili^jim rož v vrednosti od petaa^t tisoč do štirideset tbeč dolarjev. Njihovih pogrebev so se udeleževali sodniki, kongresniki, župan, aldermani in cela vrsta drugih odličnjakov, operne pevke in katoliški doMojanstveivki irskega ter italijanskega poko-lenja. âele ko je prišel v Chicago nadškof Mundelein, jim je prepovedal tako velik cerkven iiljaj. Gangsterji so cerkve ! podpirali ne z dajmi nego s tisočaki. Frank Nitti je imel v žspu poleg samokresa tudi rožni venec. Bil je globoko veren — tako trdi njegova žena ln nikdar v življenju ni storil nikomur nič žalega. Bila mu je pa«1 dobra žena, pa je prav, da govori lepo o njemu. A županu čikaiki/a mesta je nerodno, ker ima pred sabo oživljenje škandala baš na vrhnji stopnji •/veje volilne kampanje. Srbski kvizling general Ne-dič je iz zavezniške propagande srečno izginil, ne pa hrvat- Nemika pela j« tlačil« f Rusijo, a Itoncno ji j« tu pa i*p<-dletelo, in poeledice predstavlja vrhnja se gnjavijo nad Čehi. Poljaki — saj kar se takozvane ube-žne ;pclj*ke vlade tiče—dicja-jo v Rud jo in hečejo, da jim prizna njihove ¿'tare imperialistične ambicijo. Slovenci pa se po izjavah "trometerja" koljejo med sabo. Eni ker so za nov red, drugi pa se jih otepajo, ker hočejo v miru živeti, bodisi pod kakršnimkoli vladarjem/ Narodni Glasnik hvali reakcionarnega diktatorja Kube, ker je imenoval v svoj kabinet tudi enega komunista. Po pisanju Daily Workerja vzklika tudi Narodni Glasnik, da bi bilo nič več kot prav, če bi tudi Roosevelt «dedil temu vzgledu. Kongrernik Dies pa trdi, da je ameriška vlada kar natrpana "komuni-iov". Otročje besedičenje z obeh strani. ilika. ski kvizling Pavelič. Prvi po|so pojavili nasledniki Mati- temu. pravi Da^posten, je. njenem mnenju ni falot, drugi je Gubca na Hrvatskem, Slo- ker sta obe deželi spoznali, da je, čeprav oba izvršujeta eno venskem, pa v Orni go-ri, Bosni in isto delo. in Hercegovini, je bilo takoj %i r c ii vr konec Mihajlovičevega Sp^llman ,2 Ne« | ^ uporniStvo „„ nazvjmo lahko sicer izkrvavita v tej vojni, ne bosta pa porazili drugo. Nemci niso dose-ih ciljev in Rusi pa ne izvršili svojih trditev, da bodo nemško armado pognali v %a 1 >neirn0 ** P«* ™to da imajo potem o LIT ,Ve h ,° t ^U- -vojevalci vzrek streljati tal- !o nedeljo je bil na obiskih v ^ Tako terKjencioznost ima Nemčijo. Separaten mir bo mo- Angiiji isooena tajnost ni, da tudj sledcfe po^o jugoslo- ral biti torej v prid Nemčiji, je on neuradni poslanec ame- vanjlk informacijskega cen- i kakor je bil v* prvi svetovni nekega državnega oddelka. tra datirano n marca*in | vojni. A kot kaj,er> tako dela Kaj mu je bilo naročeno, tega .neto iz ljubljanskega "Jutra", tudi Hitler račun brez krčil v 1* It 'Je PrI ^ ki i* Primorano' priobčevat ¿alskem diktatorju potem pri | najfrr^ita!ijanske t ka,e in pa španskemu faši tiinemu gla- ob'odbe. F varju generalu Francu, nato je Sel v Italijo ifl bil trikrat v U- ' Viaoh» kemuar aa ljubljansko po- radnih »prejemih pri papežu, kr*i»»® »■ po*«ljaik XI. armadnega in mimogrede se je kajpada ,lM>ra «,*d# « 24- •• posvetoval z Mussolinijevim priU lf42 XX ^i*1« zetom grofom Cianom, ki je se- •• Ljubljani neki komu- daj dučejev poslanik pri pape- "Ut or,ana ; listični listi in vlada. marja. Riekenbacker čezdalje bolj rogovili. Tisti.-ki mislijo, da vse kar on piše in govori je "demokracija", ne vedo, da je on eden. glavnih stebrov ameriškega fašizma. In plačujejo ga mnoge korporacije, kapita- žu. V Moskvi menijo, da vsa taka romanja povzroča strah venca Kukoviča Kacimirja. Upoštevaje raaglas t i» terorJstiinefa in komuni, vedno ji je l>ubši fašizem kot ««l*j»teoeanja. pa "komuniZemV. Pod fašiz- 4 m io komunistlini elementi Za Nemčijo dela zastonj že nad iest milijonov delavcev iz podjarmljenih dežel. To je. šest milijonov jih je bilo izgnanih v Nemčijo, nad sto milijonov' pa jih dela za Nemčijo doma. ubili v Starem trgu Vauk Ladjo. Upoštevaje rasflas s dne 24. aprila t. I. j« bila potem, ko je breauspniné . - . . . .. , , potekel določeni ¿a«, da bi se odkril lajo, n* ve* zahtevat, plaiJP6, krWet ,.(< tlon m^^m^mam V,1?"?"* ^ WhStaker je napisal Ustrelite^ je bila icrrsena 10. ok« i ... , . . , . . , ,. lebra 1942 knjigo, ki naj bi jo brali saj i 1 tiste sorte ljudje, ki so napre- Kardinal Hinsley, ki je bil dni, a pod vplivom reakcionar-glavar katoliške cerkve v An- nih prepagandistov. Tudi Ka-gliji, je umrl. Star je bil 77 let zrmirju Zakrajšku jo priporo-in je delal do konca — verje- Čam. Nadov ji je "We Cannot mite ali ne, vse drugače kot pri Escape History", čitatelj se bo ostala visoka katoliška hierar- iz rije poučil, kako so ga tako-hija. Očkali so mu, da je "ru- zvane demokratične vlade "lo--r>fil", zato ker je bil za odpra- j mile" zoper demokracijo ii^ po-vo izkoriščanja, proti imperia- magale fašizmu, da se je utr-lizmu in kapitalizmu, kar je dil. In Rev. Zakrajčka pa bo v eno in isto, in ker je res sma-; tej knjigi morda zanimalo po-tral, da se naj to vojno konča glavje, kako je fašist general tako, da ne bo nobene več tre- Franco, ki ga je slov. ljudska ba. Ameriški Coughlini in dru-i stranka ves čas podpirala, po-gi Irci ter Nemci, ki imajo v moril v enem taboru pa^loma katolüki cerkvi najvišje slu-1 dvajset tisoč delavcev na na-žbe, se bi lahko iz Hinsley je- čin, kakor se^pomori roje ko-vih pridig kaj naučili, pa so bilk. ftpan*ki republikanci pač preveč zakrknjeni in faši- j so tega nikoli vršili in duhov-ftično navdahnjeni, da se bi niki ter nune bi jim morali biti mogli poglobiti v človeške stva- hvaležni, da ljudski srd ni pri-ri s stališča človeka. Le Rev. *el do njih, ker jih je republi* R>;an je izjema med njimi. i ka protektirala. V- ljubljanskem Slovencu pa so bili že pr-Rusija «klene separatni mir. vi teden crvilneTojne v Španiji To ni le miglja nje, nego se o; VJ,j pomorjeni. "Promotorja", taki možnofti piše vsepovsod v ki v kat. slovenske liste v*«h deželah. Dne 19. marca ^ Ameriki, dobro poznam, zaje imel o tem članek švedski to mu toliko bolj zamerim, ker fasopk Dagsposten v Stock- na(|aljuje * »to taktiko kakor hol mu, ki je orodje nacljske|j0 je \mt\ v it!H1 fašističnega propagande in subvenciran od J v Avstriji in v pomoč kisi nje. Piše, da ker Rusiji zavez- n^^izmu v Äpaniji. reč pristranski, posebno kar se I niki ne pridejo na pomoč t njegovega slovenskega odd el- "drugo fronto", ji ne kaže dru* j Slovani so čudna zme*. BoU ka tiče. Nekoč je pel slavo u- j gega kot se s Hitlerjem znova gari koljejo Srbe, Hrvati isto^ pomrjtem pod Mihajlovičem. | sporazumeti, kakor se je leta tako, in Srbi obetajo, da ko Snbi so se takrat zgražali, da ,1939, in dobiti od njega čim- pride njihov dan, bodo vračali #o oni edini, ki se upirajo. A ko boljše pogoje za mir. Vzroku mečem brezobzirno. Slovaki Precej "militantov", ki ho včasi rogovilili v socialistični «franki proti "stari gardi", je sedaj v vladni službi. Drugi sposobni izmed njih so organizatorji v unijah AF1/ in CIO. Toda socialistično delo, ki po ga obljubili vršiti čim stara garda pade, so pustili na cedi* lu čim je padla. To je slabo ra-ditega, ker fo Zed. države e-dina demokratična industrial-na dežela na svetu, ki je sedaj brez močnega socialističnega gibanja. Celo torijska stranka v Angliji smatra nas za tako reakcionarno državo, da se skuša v prizadevanjih za bodočo ureditev sveta sporazu« meti rajše z Ttusijo kot z nam i i Očividno je naš vladni aparat tako zaverovan v ohranitev sedanjega izkoriščevalnega sistema, da ne vidi pojavov med ljudstvi vseh dele I, ki hočejo število»za topnikev in zastopnic rajnih slovenskih društev v ('Hica^li, je trêba lip-mudoma začeti veliko kampanjo zi prostovoljno nakupovanje vojmih cbveznic (bondov) med čika Ukinil Slovenci sami- kotička! Pripravljalni odbir. MALO DROBIŽA (Nad aîjevanje.) I Chtcagc. Z Načeto m ¿va mi,ada dobijo tako zasluženo 1 se na kazen -edaj, ko moram > katenetem dobro pripravila, tudi doma pomagati svoji novi i Ppd streho na mojem domu domov.ni v njenih vojnih na-! $em našel par starih škornjev, porih ra zmago pravične atva-1 Vzel sem enega in golenico ri in popoln poraz faiistične prerezal na dvoje. Pri brvi Siv-pošasti, ki bi si rada pedjar- niče sem čakal Načeta, ki je mila ves i vet ter zago.-^podova- živel v sosedni hiši. Končno ni la nad vsemi narodi in tako se- le prikaže. "Kako si priprav-veda tudi nad riašo veliko de- ljen danes na krščanski mckracijo v Združenih drža- nauk?" ga vprašam. Odgovo-vah ameriških, sedkj,- ko išče- ril mi je, da ga ne zanima. O-mo v Wl hingtomi vladno po-1porzbrH -?m ga na nevarnost, moč pri svojem v*e hvale vre- ti nama preti in mu pojasni!, dnem potegovanju ¿a življeni- da $cn(ise jaz pred batinami že pravi- i z molil samo še očenSŠ ter odšel. Krščanskega nauka to pot nismo »meli. Bil je preveč n/ tejoten in potem se je pa še jako utrudil. Tepel naju ni potem nikotl ve* in učitelju je dejal, da bo naju pir ttl v mtro, ker M fflflr • s paličo ni? ne opravil. Tako »o šti pomen k 1 tHto popoldne, ko 5e Mliko prej, da se jih "ra-zku-žiM. Zupan se je čudil.. Saj v Sloveniji nI uši, je pripomnil. "Morda ne, a naredba vklju- Poljika «vcisli«ta Henrik Erlih in Viktor ArUr ids po rodu), o katerima •• j« v Ameriki in V Angliji tor tndi drugje velik« pitale. Članek o njima j« na prvi «trani. j strašila in tako «priredi kot vsa-' ko leto tudi sedaj svoj običajni ! pomladanski koncert. Pevci in pevke prihajajo na vaje in potrudili so se dati na oder Čim- ! boljši rpored. ] \ , Dajmo jim priznanje * tem, i da ga pridemo poslušat. Tudi tisti, ki v nedeljo Č£z dan delajo, imajo priložnost priti, ker se program prične ob 5. pcp. Tudi nekateri člani Zarje morajo delati, pa jim bo rrtogoče nastopiti šele po skončanem *ihtu. Zato se njeni koncerti sedaj pričenjajo c»hivje zase. Torej kaplan je vstopil, se .Na tem javnem zborovanju malomarnd ^ pol „t i] na bodo sodelovali vladni zastop- , mjzo A ^Ve ^ ra niki.z raznimi potrebnimi po- da je te j„k6 nervo- jasnili m kazanjem vrlo zanimivih vojnih slik. Neki vojak z Gvadaikanala vam bo opfs&l svoje dogodljaje, ki jih je do sicer hirali pred i | I se je zaljovarjal, da oà kar so čuje vso Jugoslavijo. .Torej se dostropne cene, je vedno vsa- — ^ ..a - a m /1 Mû ««m erv b »l ^ i ' * • * — * 9__f • • _ ____ # L * 1 1__I f roí «no, da fira je &odn*k apro- mciamo navodilom pokoriti." ^o stvar najvišje računal koli-Opazil sem, da mu je bilo |<(ir J(. m(>gel dobiti zanjo in hudo, ko sem mu povedal, da dela še srdaj. Bilo je po- spada Jugoslavia v ušivi pas. SliM sem, da so pozneje tisto določbo razveljavili, ne vem pa, al! famo za Slovenijo, ali i a vst> Jugoslavijo. Nekoč, ko V> a Balkana prihajali v Ame- kenčnega ^ihta nimajo kaj dosti priložnosti pomagati še v naAih domačih aktivnostih. Industrija uporablja vse njihove fkzl sp Nedavno sem Čital o smrti hčere s. Jos. SnOyja v Bridge- portu^ To je bjl Za vso njegovo družino krut udareč. Izrekam • _ j ji iskreno točjutja. Taka je puč učne in duštvn€ sile za po-, . * a r» j j T • ^Tj u i« i i uso, delo človekoljubnosti v pomoč, po- Zarja se kljub težkočam ni I ki ga je težko prenesti, in prenesti ga je vendarla treba, pa če prizadeva še toliko bolečin. Jos. F. Durn. kako v njihovi starosti drufci trcšfjo njihove prihranke. Jehn Cbamasar. ZAGONETKA FRANCOSKE SEVERNE AFRIKE Izšlo je v ponatisu zbirka -slovenskih pesmi Slovenska žens/ka aveza je izdala nedavno pod naslovom "Zapojmo" zbirko slovenskih pesmi, ker je prva izdaja po-3!a. Uredila jo je Albina Nova^ Knjižica obsega 104 strani. Naslov urednice je 1135 E. 7ist St., Cleveland, O. tudi precej dni so morali izgubiti, -predrto so opravili proces "očiščevanja". S tem končam, kar se našega obiska v stari kraj tiče. Sedaj mora biti vse patrioti-čno. Pravijo, da so tak klic začeli upoštevati taidi ponarejal-ci bankovcev. Da prihranijo na papirju, ponarejajo namesto bankovce po $5 kar po $20. ¥ Oežali na Francosko in bili v tej vojni poslani od francoskih avtoritet v francoske afriške kolonije. Tragično je, da so se vsi napredni elementi, ki so bili izgnani v Afriko borili v Franciji za zavezniške ideale, in enako španski republikanci. Pa so razen redkih izjem še vedno Se ni dolgo nažaj, ko se je ! teptani, trpeči Sloveniji. Zato pimi :n milimi slovenskimi Jk>-pevkami za to dobro, potrebno, koristno, plemenito in domoljubno ftvar. Vstopnine ne bo nobene in vsikdo bo dobrodošel. Kdor resnično lju-bi to svo-bedno deželo, kdor ima le še količkaj srca za nesrečne brate in sestre onkraj morja, kdor se zaveda velike važnosti vojnih obveznic, ki se naj prostovoljno in podrobno ku/pujejo mod Slovenci samimi, in hoče biti resničen brambovec demokratičnih načel te dežele pa pravic slovenskega naroda v tužni Sloveniji doma, na domači fronti, ne bo zamudil tega she>da. Narodna dolžnost kliče vse Slovence v Chicagu in bližnji okolici na to važno javno zborovanje. Slovenci in Slovenke, zavedajte se te dolžnosti in pokažite v soboto dne 27. mkrca sveče? v dvorani na 1851 W Cermak Rd. naši zvezni vladi, da v afnertfkem tisku ponavljalo, dfl ne pojdemo nikoli več nazaj v "horse and buggy day*". V starem kraju smo .poznali pregovor, da človek obrača, Bog pa obrne. Sicer ne verjamem, da bi on kaj imel opravka s to upam, da se bo vabiki na to prireditev odzval vsakdo, ako bo le količkaj utegnil priti. Ves prebitek gre v relifni sklad za Slovenijo. Kdor se priredbe udeleži, bo imel par ur zabave med pri j a- staro Martinovo mater. Ukazal ml je prenesti se v prvo klop, kar sem ubogljivo -torti. Zaradi usnja, ki sè« si ga položil za hlače, sem à* Ve s težavo usedel. "Pripogni ž klop," je ukazal, kar sem storil v veri, dâ palka nè bo padala pô goli koži. Tudi se mi je bilo« veliko lalylje prlpogniti kakor pa sesti. Z levo roko me je prijel za vrat in z desno pa bičal. Ko je začelo pokati, jaz pa vpiti, kot da res čutim bolečine, so začeli vsi učenci jokati, ker sem se jim smilil. Dve palici je stoikel nad mano nato pa mi je ukazal nazaj na svoj sedež. Z Nacetom sva se z očmi pomenljivo srečala in rekla «va si v mislih: "Kaplana sva uka-nila!" Katehet pa je potem nekaj momentov počival, ogledoval si še ostali dve palici, nato pa pozval Načeta in ponovilo se je vse tako kakor pri meni, oziroma na meni, otroci pa so že nekoliko manj jokali, ker so se tudi utrudili. Ko je kaplan ehokončal, je SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah 11* 2301 S. Lawndale Ave., Chicago r , • ^_ stvarjo, a fakt ostane, da je na telji in ob enem bo pomagal čikaških ulicah čezdalje večj^r» za kakršno se je konj, ki prevažajo tovor, na bulvardrh «pa kolesljev in konj. ¥ Avtomobil je konjski rasi prihranil nič koliko garanja. Ker pravijo, da so kortji razumna žival, so bili tega dejstva nedvomno veseli. A sedaj pa so v svoje stare posle spet prav prišli. Mlajši konji so dobrodošli farmarjem, plemeniti se pode po konjskih dirkali-ščitu a stari pa so prišli v tako nevarnost kot je še niso poznali. Mesarske sekire preže nanje. * Tudi 'bivši brezposelni delavci se počutijo sedaj približno tako kakor konji. Pred tremi leti, ko me je unija poslala v pekarijo, včasi za en dan, časi za teden dela, me je Tospodar mrzlo sprejel. A sedaj pa se zelo prijazno na«me-hlja, kadar mu pošljejo peka. Takrat so me odrivkli, ker sem bil že nad 45 let star, a sedaj, kdor je zdrav, ne porajtajo na starost. vredno potruditi. Slovenj sekcija JPO vodi humanitarno akcijo za naše nesrečne rojake, in če jim mi ne bomo pomagali, kdo drugi naj jim priskoči na pomoč, ko bo konec te vojne? * Naslednji dan, to je v nedeljo 28. marca ima svoj običajni pomladanski koncert tukajšnji pevski zbor Zarja, odsek kluba št. 27 JSZ. ' Koncerti in druge kulturne je tja pribežalo po Hitlerjevih ffrvazijafc iz raznih evropskih dež«l kn nato še h Francije. jo za "protektiranje arijstvo" v Nemčiji. Tiste postave še niso vse preklicane, ker so vzlkr ameriški okupaciji ostali na krmilu francoske Afrike z ameriško odobritvijo stare oblasti. Ameridko vrhovno poveljstvo je že v početku izjavljalo, da j« mogla ameriška armada priti v Afriko le s taktiko spo-prijaznjenja £ vichyskimi u-radniki. Ker je bilo temu tako, jim ni mogla narekovati, kako naj urede razmere v omenjenih treh deželah francoskega imperija. Enako so reakcionarne francoske oblasti zaprle v Afriki tisoče francoskih republikancev socialističnih in komunističnih tendenc ter drugih anti-fašistov, na primer pristašev poveljnika borbenih Francozov generala de Gaulleja. Dalje so med zaprtimi svo-priredbe so med nami že fcelo bodoljubni francoski ¿itelek-redke, in to tudi v Clevelandu, tuajci> ki ^ j^h poglani v Afri- kjer so se včasi vršile kar po dve ali tri na en in isti-dan. Sedaj tega ni več. Smo v vojnih razmerah. Armada je pobrala veliko naših mladih moči, eta-rejii pa so zaposleni vse dneve v industriji in po dolgih urah Ker že govorim o starosti, naj dodam, da če je človek v letih, po mnenju največjega AG ■ TATOUJI NA HELIJ V francoski severni Afriki so ob prihodu ameriških čet lansko leto prevladovali faši-rtičnl zakoni vichyj»ke vlade, ki jih je kopirala po takozva-neni Hitlerjevem Nurenber-škem pravilniku. V A.geriji, v francoskem Moroku ki v Tuniziji je nad tri sto tisoč Židov domačinskega pokolenja, ve* tisofc fcldov pa zaprti, vzlic oglašanju naših štirih svobodščin. Kajti vichy-jevci so ostali na krmilu, ki so fašisti po prepričanju, in ame-Proti njim je umorjeni Dar- ri&ka oblast ne ve, kako bi mo-lan in drugi francoski magnati gla ustvariti v francoski Afri-uvedel odredbe, kakršne velja- ki nov, res demokratičen režim, ne da bi postavila svojo okupacijsko armado v nevarnost. , Vrh tega je blizu tega dela Afrike španski diktator Franco z armado, ki šteje par sto tisoč mož. če se izpusti španske republikance, bi on to smatral za "razialjenje" in kdo ve, kaj bi lahko vse ukrenil v pomoč Hitlerju. Torej je laglje govoriti za demokracijo In štiri svobodšči-ne, kakor pa še po njih tudi dejansko ravnati. Večina jetnikov v francoski Afriki so le še sence ljudi, kakor so bili nekoč. In se čudijo, kako je mogoče, da so po tolikih tednih in mesecih še vedno pod vichysk'o diktaturo, čeprav francoskim magnatom v Afriki Petain in baval več ne zapovedujeta. Tako izvaja o stanju v francoski Afriki revija New Republic, ki ob enem priznava težavni položaj ameriškega poveljstva, smatra pa. da je zadržanje ameriških vojaških in civilnih oblasti vendarle zelo netaktno in ravno nasprotno od tega, kar ljudstvom obljub- Kadar poslušate naie nasprotnike, ki sipljejo očitke na one, ki delajo, vprašajte jih, koliko So že oni storili in kje se njihovo delo pozna? Na ta način jih najlaglje osmešite. ko z ukazom vichyske Francije "v interesu reda in mira". še vedno je ^ internacijskih kempah v Afriki vsa masa ¿panskih republikancev, ki so | ljamo, da jim bomo dali, nam-po padcu svoje republike pri- 1 reč svobodo in demokracijo. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, g poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu p<*i naslovom RA2NO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih drfcav, Lincol-nov govor v Getfysburgu, Predsedniki eabei«žen ▼ tem nika tudi za predsednika SANSa ni sposoben. Tistega u-rednfka, ime mu je menda De-bevec, ne poznam, a mislim, da če je Še tako mlad, sedanjemu predsedniku SANSa, ne-glede na njegova leta, v takem delu ne bi mogel biti kos. Arabci in francoski fašisti v Afriki se vesele ameriškega zlata in ameriškega blaga, le Ameriška demokracija jim ne gre gladko ipo grhi. Pa tudi v Ameriki ne vsem, tako da nimamo onim v Afriki nič kaj preveč očitati. Govorimo o draginji in iščemo strop, kjer so dostropne cene. V San Franciscu so nedav- mo s dvom« polletnima. John K rebel, Cleveland, O. Anton Zornik, sap. Penns Martin Judnich. Waukeffan. ftl. C kes. Poforelec, Ckicago, lil. Jobn Zornik, Detroit, Mleti. Joseph Snoy, Bridgeport, O. John Faidiga, Leadville, Colo John H. Kralsnik, Kemmerer, Wyo. Ksthy Jnnkc, Detroit, Mick. Joseph P. Durn. ČUvfUsJ, 6. John TertelJ, Strshane, Pa. John Vites, Barton. O. John Rak, Chicago, III. Frank Novak, Los Angolo«, Calif. Frank Podlipoc, Cicero, III. Mike Kmlta, Willard, Wis. Joka Kosin, Girard, O. Louis Barborlck, Milwaukee. Wis. Joseph Jei, Warren, O. no poročali o nekem groceri- John Tema, Ely, Minn. Stu, ki je döstropne cene fnile- Jack Mete«, No. Chicago, IN. pil na strop. Potem pa, ne vem Anton Sholur, Arma, Kan«, ali se ye zgodil čudei ali kaj, se je začel strpp dvigati hi z njim seveda tudi cene. Tak "čudež" se vrl y vseh proda- if il is t ? f 4 4 4 a t 9 a a a i 8 i a Vincenc Yaksetich. Melntyro, Pa. 1 Skupaj (4 tedna, od M. f*t. *o 20. marca 1943) If S aorolaln, pt*b *t» ji i shas (4 tedne) 174 a*#»ortacija. V no-Mestna postava namreč dolo- ibenem velikem mestu v Ame-ča, da kdor izmed kandidatov riki ni slabše kakor je tu. Raza občmskega odbornika prej- sne mestne »komisije proučuje-me več glasov pri primarnih jo ta problem ie leta in leta, volitvah kot vsi ostali kandi- in lanf ter predlanskim so ra-dati za isti urad skupaj, je In- zni "eksperti" in advokati spet voljen ne da bi mu bilo treba požrli nad deset milijonov do-na končne volitve. larjev za svoje dnevnice in Za županskega kandidata plače, ne da bt bila rešitev te-na demokratski listi je kandi- ga vprašanja, ki se tiče stotiso-diral sedanji župan Edward J. če delavcev, kaj bližje rešitvi Kelly in na republikanski pa kakor j« bil. George B. McKibbin. Poleg Tisti gospodje, ki to vpraša-nH P* Je biln za isto sVužbO še nje rešujejo, se namreč vozijo nekaj drugih demokratov in republikancev, toda v«"™ <*Vfl ¿»ta bila kandidata političnih maSin — Kelly demokratske in McKibbin republikanske. Oba sta nominacijo lahko dobila. Sedaj je med njima .böj, kl bo trajàl do aprilskih volitev. Med občinstvom je bilo r.a pfimame wlltve malô zanima- v limozinah in svoje Šoferje imajo. Njim se ni treba dre-njati v Mstfeet karah" in v bu-sih, ko frredo na šiht iri s šihta. V šesti ward i je kandidiral za aldermana Maynard C. Krueger, ki je dob« kakih štiri tisoč glasov, a «magoviti kandidat jih je prfjel tiad deset tfcoč in Je bil fcaVtrtjen že pri prvih volitvah. Krueger je itee 99 * , NAROČITE SI DNEVNIK ! «PBOSVI-TA Stana sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 | Ustanavljajte nova druitva. 1 > Deset članov(le> je treba sa \ i novo društvo. Naslov za list in ' ; ta tajnifttvo je: ! I 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. 1 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON . 3724 West 26th Mreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. • ►(Except Wed. and Sun.) « 30 to 8:30 P. M. (Except fred., Sat. and Sun.) Rr». 2219 So. Ridge way Ave. Tel. Crawford S440 If no ontwer — CaR Austin S700 BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-3(11 424 Broad Street JOHNSTOWJ*, PA. XMIIMMMIMIMIIIMMl A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Ita Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO OPERATIV! * COMMOfll ILTH NO. 1854. * Published Weekly at 2301 So. Lawadalo Ave. CHICAGO, ILL., March 24, 1943. VOL. XXXV1IL Eddie Should Look At Another Record Captain Eddie Rickenbacker'* view« on national pioblems are being widely quoted in the pre»» of the nation. If he is being correctly quoted and if his remarks are being correctly interpreted he is assuming to speuk with what he considers the voice of authority on the age old difference* between capital and labor. His opinions have a ring of eympathy for cap-iul.'IIis theme is that war workers are not now working sufficient hours per week, and that they are asking too much per hour aud that as a class the laborer is not putting his effort on the same level as that of the man in the armed forces and thus doing the latter an unjustice. Captain Rickenbacker M entitled to kit opinion on the problem* arising between capital and labor and as a free American u entitled to ckooee on which side ke will appear in this contro-. vernal matter. There is some doubt as to kis right, and certainly there is doubt as te the propriety of kim or any other good American citiaen lending kis influence to tke treasonable activity of creating a wall of suspicion oad jealousy between these two vital elements of success in the war—tke man under arms and tke worker who produces tke arms? "Whatever the merits of the case between capital and labor, that is certainly not the way to determine them. To work at cresting ill feeling between these two important human elements can only result adversely to both of them and to the nation as a whole. And it is an activity that gives aid and comfort to our enemies. • » * * "So just as Mr. Rickenbacker is entitled to his opinions, other citisens •re entitled to check his record before they take his utterances too seriously. * * * "He first came to public notice many years ago as a speed car driver, j lie attained some prominence as an airplane pilot in World War I. How J much of the prominence was earned and how much was froth is somewhat obscure. In recent years he has a position as an executive for a commercial | air line. He was selected by the secretary of war to make an inspection of , air fields and facilities in'the Pacific w»r theatre. In the course of the« mission he, with other members of the crew, went down on the ocean and lemained alive 21 days on rubber life rsfts before being found and i**acved. Coming out of this latter experience alive has set him up as a No. 1 national hero. That it has qualified him to deliver the final word on social, economic and political problems that have failed of solution for centuries, is open to question. » * » "One does not need to be old or wise of unusual memory to recall another air man whom the Gods favored and carried from New York to Paris when that distance by air in one continuous trip was unusual. * ♦ ♦ "He, too, became No. 1 national kero. And ko, too, tken assumed the rigkt to skape tke world's destiny. Come tke time when tke Gods apparently forsook kim and ke found kim «elf up against tko true facts of life as well as in cloee proximity to prosecution for treasonable utterance*. In case you have fcrgotten» tke name is Ckarles Lindbergh. ♦ * * "It might be well for Eddie Rickenbacker to look at that record. "And it might be well for the people to look at it. too, before they find themselves walking back from and regretting the ride he took them on. —The Appleton Press, Appleton, Minn. I V THE MARCH OF LABOR 0*0" <*«* Sl6*0 A REFLECTIONS By the Editor of the Reading Labor Advocate It is pleasant to be able to agree. Therefore we want to stress for the. J 1 , . - ... _ „ attention of all who care to have * to take control of the nation and rot, workers of *ll power#when The Tories Are Ready We think most »bor leaders should understand the significance of the many anti-labor bills thul have lately appeared in state legislatures, as well us the resuigence of reaction in the Federal lawmaking bodies. The trends show that the tories are ready—resdy, in spirit and intent i j their children live in a safe world the declaration of Vice President Henry A. Wallace that "we shall de the war is over. We would like to be able to laugh at this tory trend, to tell the fas--v w« „,. 11 Americans that Labor is all-powerful and that never again will the cide sometime in 1043 and 1944 common man be used or discarded, dictated to, browbeaten ami denied the whether to plant the aeeds of World ! to work *»*e9 which wi" aMUre him • d füf LtÉfll rtrrïfi m6*S nukrr VMÊH IMC t*tfcim WAS Añino IN •UUCISTMStftftitf CMftOTBJK ftSWStO Looking Ahead By LEN DE CAUX Ever since the days of witch-burning, the American press and politicians have favored picking on some "witch" as the cause of all current ills —and then turning on the heat. Ip 1937, the CIO was the "witch" of the year. It was blamed in press | and Congress of everything from unemployment to the Mississippi flood | and an epidemic of goose pimples in Wall Street. I 1941, a rather imaginary "strike wave" was elected witch of the year by the same authorities. Politicians went purple in the face demanding unti-strihe legislation every time a dozen workers walked out, and even when they didn't. Excellent Program This Sunday at the SNPJ Hall I sounding the warning: "We are making tke decision Nowr "We make our tomorrows TO* DAYT "We are going to reach tke point to wkich our present road leads H* That's wh> this column has Uen so insistent in voicing a demand for democratic Socialism NOV» — and not after lite war ends. ?op after the war en is wo shall learn that we have already made our deHsion and taken our ch *»ie between some fonn o( fascism o* Socialism. After the %vcr we shah r»»*p the har t l :s I, easily di-'ieij nn«J <•«.♦ ily conL-i'ied * It is because we see what Mr. Wallace appears to see that Sociaiiots regret thst Organized Labor is doing little more than merely 'going along' with all things that capitalist-minded leaders promote as aids to the war effort. Let "merely" W underscored. Socialists should be unti^r n > obtusions a:' to the ability of this generation to stop the n -.-»sent coo Diet in the \uMle*; we planted thr needs ef war _ ii: the years that are worn and now! TAI/lkir1 we must complete the harvest. LltLn J I AMlNVJ It would be f6olish to object now COLLABORATION to labor control, fool retioning. • w/i-yu A rPAIhl Hf CAl T withholding taxes and reductions in "Im M VJKMin Ur JML I Labor is doing at the present time, but because we feel that it is not doing < nough to maintain its gains in the post-war era. That Labor is doing a good job on the industrial front csnnot be questioned. Even the /ulminations of anti-absence orators cannot obscure the results of Americsn workers' industry. But it is not enough to merely cooperate with the employer class now. Being Socialists, we see the desperate need of building a new social and economic order in America, an order under which no man will profit from the labor of another man, under which the means of production will be owned socially and the fruits of labor distributed solely upon the basis of social service. , Whst we see is thst, while today the pressure of war makes it possible i"or Labor to cooperate with the prof it-taking owners without sacrificing established rights, after the war is over class cooperation will speedily put workers at a disadvantage. Our wish, tken, is tkat Labor should use its power now to end tke class system by using tkeir political and economic pewar to establish democratic Socialism as tke American way of life. Toduy, the pressing need for the products of human labor makes vcikcrs important and cooperation desirable for the exploiting owners. \fter the war, when millions of soldiers return to the labor front, when millions of war workers pour out of the war industries for the last time, workers may discover that they are no more important than they were during the recent dismal decade of depression. Workers can offset the danger of post-war dislocation only by socialising the American economy in advance. Failure to do that will leave all the advantage with the present owners and their political representatives —an advantage which will make the simple words, "~his Plant Cloaed" a more potent attack upon union security than any decision yet rendered by the War Labor Board. Today Labor is toiling and sacrificing to save the nation from foreign fascists. But that is only half the job. Socialists offer a plan for the other half—the task of taking over the nation and thus averting the rising danger of domination by native fascists.—Reading Labor Advocate. i ksw the logic of this argument and | Hans Grilndl was appointed to represent the town*on the com mission. The entire town chuckled and laughed when the news of the first sitting became known. Not ao the string standards; as foolish as ti |n order to teach the Czechs how Then came Pearl Harbor, and strikes virtually disappeared under *ou.d be for a soldier to offer mo^l to collaborate with the Reich and to ' JJeimans They took the appointment labor's no strike pledge. So a new witch had to be chosen to start 1942 <>PPo*itK>n mn e"emy • *ee that collaboration is really car- f Hm|M Griind, „ an out alul ^t ight. (bayonet in hand In keeping to the ried out ¡n every town of the "Pro- in,uU The ^ of the ,ituaU#n 'way of the private-profit system we t4M.trtrut„" »h« <:«.rm»n« t^ ..... . __________________ k w.s the "40-hour week." That wa* blamed in full-page ads and fren- Pn^t*-Proflt system we | tectorate", the Germans decided to lied speeches for everything from 'dollar-a-year bungling to the fall of ' **** marching to just where j jnitiate fecial commissions, com-Krance ' > we have arrived. It could not have ^^ of ss men and a civilian mem- As the work-week grew longer and longer in war industries, it be- been ^nd so, let it be re-1 ^ who> .CCOrding to the "Protect- rame slightly obvious that there was no 40-hour limit; and this became IH*ted' OnP»n»i«l UMrjmist bear orV. orders, would be appointed by m more obv.ou* when the President* decreed a minimum 4*W week ! lU of *****5 1111 *** the Municipal Council to represent AND DANCE Chicago, III. — We have already mentioned in previous issues the splendid program to be held this Sunday, March 28 at the SNPJ Hall. We want to »-»mind yon again that Anton Shubel grom the Metropolitan Opera Co., Anna Zarctsky Elveve, soprano, and Nicholas Konurchuk, violinist are headliners on our pro- j gram. Added features are singing society Sava. a pisno duet by Mary and MiUie Oven, "A Voice from the Grave," a short skit dramatizing the the"e tickets are valid also in the fierce tank battle on the Russian evening. The dance starts at 8 p. in. front, short speeches and a recita- Tho admission to the dance only is tion. • ^ J Cleveland, O.—Our Slovene Singing Society Zarja is giving a spring concert, which will take place Sunday, March 28th at the Slovene National Auditorium on St. Clair Ave. The program is etbout .hour and half long and very well selected. The chorus will sing about five or six numbers, and there will be also soloists, duets, trio and a song or two by women's chorus. So a new witch of the year was chosen for 1943. It's name is Absenteeism. » * ♦ You csn hardly pick up a paper, or turn on the radio, without being told in every gory detail about the evils of Absentevism. Now there is no doubt that Absenteeism is an ugly old, evil old witch. It was ugly and evil back in Hoover's days, and again in the last depression, when millions of workers were made absentees against their will by Wholesale layoffs. Absenteeism is also particularly ugly and evil and dangerous in this sacrifices. But irore must be done. was that the town council was sent to a concentration camp and Hans Gründl to an. institution where he was sterilized. WHERE DO THEY GET THEIR MANDATE? Secretary of War Stimsoa de- the population. Recently, the local government of a town in eastern Bo-* hernia found great difficulty in per- For there is a tomorrow for which < susding its citizens to sit on the com-the workers of America should be mission. One after another refused mands the pass.ge of the Wads-planning, a tomorrow whose fount'u-1 to accept the "honor." Finally, one worth-Austin Bill, whieh. would draft tion the working class should be Councilor had an idea. . 1 Americans to work in fields ami fac- laying today I "It does not matter." he said. | tones. Secretary of the Navy Hrank And whst n?' tomorrow? ll CAN j «'who the appointed member is pro- i Knox, goes along, possibly with some .„ „,,„ ^ _______..... .................... be a day of peace r.nd demoomw. vidc»l he is a citizen. Why not ap- tewrvations. people's war, when all plants and worker* should be working without inter- But it also c,in be a day of war and point Hans Giundl? He's j citizen of Mr. Stimson, Mr. Knox. Senator luption for maximum war production. fascism; we h-xe the warning of oj- | the town." ! Aust n and Congressman Wadsworth But even so, Absenteeism is not the cause of all our current ills. It is a result rather than a cause, s symptom of more general economic illhealth; And there will be a skit. You will i and it can only be cured by remedying its causes, like it. | Furthermore, this witch of the year 1943. like its predecessors, is bcin* vice president of tl;*»t alternative But," objected the mayor, "he is Can we have :,e*ce AM» ' i an idiot. Wath's more he's practically cracy so long as the means of life are control 1 ?» »»y. anj t'.io working Admission is 50c for program and j u»«d to cover up disruptive legislative attacks on labor, and to divert people attention from the really basic evils. It has been some time since we last heard Shubel sing in Chicago and you will not want to miss hearing him this Sunday. It is seldom that we have such talented artists in our midst and we urge you and your friends to take in their perfor- "—---- jnanc. The onlir. program '« «"«'•1 AMAZING PROPOSAL lent. It is worth your admission of! — . UAilCTDIkir I iDAD 50 cents if you purchase your ticket' ' A HAMSTRING LABOR 40c. We have a very good orchestra playing. It's our very own favorite Johnny Pecon. So I am saying, so long until; March 28th, when, I hope all of you I will meet at the Auditorium. Donna Slabe, member of Zarjs. American' Labor Welcomes Ibanez, Chilean Leader, Visiting Capital Washington, D. C.—A young man Is still at a terrible low level and in- from Chile captured the respect snd admiration of American lstbor lenders at a scries of conferences in the nation's capital designed to cement .loser relations nmong the organized labor movements of the Western dustry is conducted on a feudalistic bnsis. he sa»4. Relations between the United Sta-and South America would be vastly improved, Señor Ibanez sug-gested, if labor, organizations in thh in advance Plan to be there and in- Minnt,apo|i|l< _ (>nt. of the mogt Hemisphere vite your friends. In the evening am|ujng of ^ ^ ant,.|ftbor b|||8 10 I T" no* ^forc 8tj,tc »^•Utarta have j Secretary of the Chilian Confeders-1 border » the G ad,shek-Omerza orchestra. introduced In the Minnesota Uon of Workers, now visiting this ^ _ ^ ^ decUre inviUtion 4 through the forssation of an active the beautiful la.e tablecloth will be It would require a majority of the President William Green an I CIO dumb." "That shouldn't stund in the way," cx-everyi thing the Germans propose. He will of , nation «ne explo.tH r a?(ce{| ^ CouncUIort hc is cx nntw »f » dominant cl»si? pvç{t<{ ^ do [<{o ,.yeV, to evcry the advnnti Lo Germans consider the h> u- iiont of all nations it are all reactionary Republicans of the most extreme type. They have never supported any of the domestic icfoi of the New Peal. The only backing they have ever given this administration has been on international issues. Whenever the people have had a chance at these gentlemen in na- an insult If we appoint a person who ! ^ elections they have repudiat- b known as the vill ,ge idiot?" ^ th™ In wf that fact' » "You all know, gentlemen." was President Roosevelt going to permit This problem is pos«d for the con-sideration of organized workers because the organized labor movement is the one hope that the social field can be prepared for a harvest of prace and democracy! The task is Labor's: Nature's resources must be made the property of everybody. The in- wc ||ttVe to say is that we thought didn't leave her much when he died, country would extern! a helping haM | dustries n ust be taken over anil «le- thnt one Gerimn idiot would be did he? He Is Bernardo Ibanez. General | to their fellow workers "south of the | dialed tr. the welfare of manki .1. j cquai to one noimal Czech." Mrs. Black—No, but he left her Exploiution of workers must not be f^e members of the town council often when he wss alive. the reply, "that Hans Griindl is of ^ tw to the ndministration's German parentage and that he is the M** ^ ** only German we have. You alsoj »manpower? — La'wr. Washington. i t) r know that the Germans boost of > • boin7 a race of supermen and that. " according to the opinion, one Ger- INCONSISTENT men is equal to two Czechs. So all Mrs. White—Mrs. Gray'a husband announced. Josko Oven will also re- members of unioas to be present President Philip Murrs.v. port on the Russian Relief Drive, when sn election of officers is held We understand that it is over its Just how dangerous the bill is was H'9 youth—he is only SI—vigor gwl of «500. Let's Make it a date ctted by Adolph Karlson, legislative and Progressive outlook made a to be at the SNPJ Hall thi* Sunday, representative of the Locomotive impression on his Ameri- The program will begin at 3 p. m. firemen and Enginemen, at hearings c#n ho%t"' ** d,d Ms »iliUnt sd- before Senate and House latfor com ** thc cbum of d«mocrac>' mittee. It would, Karlson said, com ,n th,B war' pel railroad crews to leave their Senor Ibanez guve expression to trains and go to a union meeting in his views at a press conference Mid order to hold a legal election. The same would be true of union i the .AFL and the CIO before he set Commit««. FARMERS BACK STIFF WORK-OR-FIGHT BILL and aggressive Inter-American Fed* «ration of Labor which would provide a medium for full exchange of information and a broad program of action. our u /■ l. 4 , „„ 4W 4 workers who are employed round-, out on an inspection tour of wir Work, fight or go to >ail —that . . . , . -______ _______________..________ is the ultimatum laid down to Mary- the-clock 1:1 defense plants, other production centers. DAR LAN ISM As long ss Iwbor-hating Marcel Peyrouton remains Governor-Gen-s ta Jonchcon ^n hishonorgiven by , m] ^^ thc Kwvernm) 1 J a * ■ i a< . w union spokesmen said. Thus, both Um . , . first base with nteIHgent American land workers in legislation that has . * .. . 7 .. He emphasized tha the C.hilea'i | ■ , . . .. tA transportation and war production . nt u/^-i—- u.a k. m workers who know very well that just passed the state assembly. It ap- ... ... . .f .... u Confederation of Workers had been J f plies to only ode county, but will , up • th* «tronif».t factor in puttinn pre- "c "P**k '"udor„ln,n wora"- probably b. „Un.l,,l to .11 other OUt- «>"• on th. Chilo.n Gov,, nm.nt U 8/ «^B, .11-0« .upport to probably counties in which agriculture predo- minat« Th. mo..ur.'. «rtf.tkar " ABRAHAM LINCOLN the Farm Bureau Fe