ACTA HISTRtAE • H • 2003 - i prejelo: 2 0 0 2 - 0 5 - 1 5 U D K : 94:323 .2(497 .4)" 19SS/1992" KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE Egon PELIKAN Univerza na Primorskem, Z ti ansf ve no-razi s ko val no središče Koper, S1-6000 Koper. Garibaldijeva iS e-matl: cgoti.pelikan®1 zrs-kp.si IZVLEČEK Na podlagi nekaterih omenjenih gradiv smo pripravili kronologijo slovenske osa - mosvojitve, upoštevajoč predvsem nesporna dejstva, ki jih lahko izpeljemo iz stanja v slovenski historiografiji danes. Ta naj bralcu zbornika omogoči časovno orientacijo ob prebiranju posameznih referatov. V kratki kronologiji predstavljamo glavna dejstva osamosvojitve in ob tem opo- zarjamo na tiste elemente (zunanjepolitične, notranjepolitične, vojaške itd.), ki so oh koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let pogojevali doseganje samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije. Seveda se nam ob tem takoj postavljata tako vprašanje, kateri dogodki so bili zares prelomnega značaja, kakor tudi vprašanje, od kdaj bi časovno lahko šteli do- godke oziroma procese, ki so privedli do osamosvojitve. Najbrž bodo na ta vprašanja vsaj deloma odgovorili tudi referati udeležencev znanstvenega posveta. Ključne besede: Slovenija, osamosvojitev Slovenije, vojna za Slovenijo, Jugoslavija, razpad Jugoslavije, vojna v Jugoslaviji, slovenska politika, politične stranke, Demos, 198S-1992 8REVE CRONOLOGIA DEL PROCESSO DJNDIPENDENZA DELLA REPUBBUCA DI SLOVENIA SlNTESl In conformita ad alcuni dei materiali citati abbiamo preparata ima cronologla delCindipendenza slovena, tenendo prešerni soprattutto ifatti certi, comprovati dalla storiografia slovena di oggi. Essa ha. I o scopo d. i aiutare i l lettore ad indi.vid.uare l a giusta si.stemazi.one temporale degll argomenti trattati nelle varie relazioni. La breve cronologla p resen ta i fatli principa} i del proces so d'indipendenza e richiama 1'attenzione su qu.egli elementi (di politica e.stera, di politica interna, 9 ACTA m s RURU; • N • 21101 • 1 Escui P E U KAN: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVI: K L P U B U K t . SLO VEM.lt: . 9-20 militari, ecc.) che alla fine clegli annl 'SO e agl'inizi degli anni '90 condizioncirono il conseguunento dell'indipendenza edella sovran it à dalla Repubblica di Slovenia. Naturalmente, sorgono immediate le doma ¡ule: qua! i fu roño gli event i veramente decisivi e qucindo sarebbe partit o i! processo che porto all'indipendenza. A rispon- dere, almeno in pane, sono le relozioiti presentóte dai paríecipanii al convegno scientiftco. Parole chiave: Slovenia, indipendenza del la. Slovenia, guerra per la Slovenia, Jugo- slavia, disintegrazione delict Jugoslavia, guerra nella Jugoslavia, politico, slovena, part it i politici, Demos, J9SS-1992 V naši historiografij i n imamo veliko deL ki bi nastala na izvi rnem gradivu. Omeni t i velja predvsem več razprav Boža Repeta (2002) , k i j e za Študijo o osamo- svojitvi Slovenije , ki j o je pripravljal , črpal iz arhiva vlade Republ ike Slovenije, arhiva predsedstva in predsednika predsedstva Republ ike Sloveni je , in kn j igo Jožeta P i r jevea , ki predstavlja pregled celotnega deset let ja ba lkanske t ragedi je (1991-2001) (Pir jevec, 2003). Poleg omenjene razprave imamo na vol jo vrsto spominov , Dimitr i ja Rupla (že t ro je spominov) , Janeza Drnovška, Janeza Janše, Mart ina Špegl ja , Konrada KolŠka, Bor isava Joviča itn. Os ta ja jo nam seveda Še časopisni viri, ki p o n u j a j o sicer zgovoren kronološki pregled, a sežejo v globino posameznega prob lema le toliko, kolikor z m o r e j o to v dani situaciji napraviti novinarj i ... Kl jub temu časopisni viri o m o g o č a j o rezimiranje in sk lepanje v sklopih oziroma daljših časovnih intervalih. Po leg zgoraj omenjenih virov so bili ob deseti obletnici o samosvo j i tve prirejeni trije simpozij i (v Brežicah, Kopru in Mariboru) , na katerih so nastopili tedanji po- litiki, tj . akteiji tedanjega dogajan ja , zgodovinar j i iz tuj ih evropskih držav, ki so pripravili pregled odnosa do osamosva jan j a v svoj ih državah, in seveda slovenski zgodovinai j i , kolikor smo imeli na vol jo zgora j o m e n j e n e vire. Pričujoči zbornik predstavl ja rezultate posveta, ki ga j e Znans tvenoraz i skova lno središče v Kopru priredilo ob deseti obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA z ozeml ja Republ ike Slovenije oktobra 2001. Na podlagi nekaterih omen jen ih gradiv s m o pripravili k ronolog i jo s lovenske osa- mosvoj i tve , upoštevajoč predvsem nesporna dejs tva, ki j ih lahko izpe l jemo iz s tanja v s lovenski historiografij i danes. T a naj bralcu zbornika omogoč i časovno orientaci jo ob prebiranju posameznih referatov. V kratki kronologiji preds tavl jamo glavna de js tva s lovenske osamosvo j i tve in ob tem opoza r j amo na tiste e lemente (zunanjepol i t ične, notranjepol i t ične, vojaške itd.). 10 ACTA HISTRIAE • IJ • 2(1113 • 1 Ecorj PELIKAN: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE .SLOVENIJE. 9-26 ki so ob koncu osemdeset ih in na začetku devetdesetih let na jpomembne j e pogojeval i dosegan je samostojnosti in suverenosti Republ ike Slovenije . Seveda se nam ob tem takoj postavljata tako vprašanje, kateri dogodki so bili zares pre lomnega značaja, kakor tudi vprašanje, od kod bi lahko šteli dogodke oziro- ma procese, ki so privedli do osamosvoj i tve. V tem kontekstu j e vsekakor treba omenil i 57. številko Nove revije IS. februarja 1987, v kateri j e šestnajst vidnih slovenskih intelektualcev j a v n o razpravl ja lo o gos- podarskem, družbenem in polit ičnem položaju Slovencev v Jugoslavij i . Številka j e prinesla nekakšen program - s lovenske nacije. Prav tako ob koncu osemdeset ih let ne moremo tudi mimo krit ičnega pisanja tednika Mladina, ki j e razkrival ozad ja načrtov za represi jo nad s lovensko opozici jo , zapletov okoli "štafete" itd., kar je zrcalilo novo klimo v družbenopoli t ičnih razmerah v Slovenij i v drugi polovici osemdeset ih let in nazadn je pripeljalo do aretacije Janeza Janše, Lahko pa bi segli še nazaj, do Kavčičevega liberalizma, akcije 25 poslancev, ustave 1974. ali še dl je v preteklost, do Avnoja itd. V kratkem pregledu smo izbrali smo tiste pre lomne dogodke, v katerih že nasto- pajo vsi ključni protagonisti osamosvoj i tve , in odš tevanje začeli z aretacijo Janeza Janše ter ustanovitvi jo Odbora za zašči to človekovih pravic (oz i roma prvotno Odbora za zaščito pravic Janeza Janše). Aretaci ja Janše iti proces proti četverici (31. maja 1988) Aretacij i Janeza Janše 31. ma ja 1988 j e sledilo tako množično organiziranje ci- vilne družbe v Sloveniji , da o čem podobnem pred tem ne moremo govoriti (če od- misl imo študentske demonst rac i je konec 60. let, ki pa so imele povsem drugačno vsebino, predvsem pa niso zajemale vseh generaci j in družbenih slojev). Kmalu po Janševi aretaciji j e namreč začel delovati Odbor za varstvo človekovih pravic. O d b o r za varstvo č lovekovih pravic - ustanovljen 3. juni ja 1988 Organizi rane in spontane prireditve, ki so v Slovenj i potekale v senci ali pod okr i l jem Odbora , so predstavl jale g ibanje , ki j e v temel ju spreminja lo mental i teto Slovencev in zavest o nj ihovi skupni volji . (Zborovanja na Kongresnem trgu 21. j un i j a 1988 s e j e denimo udeleži lo več deset t isoč ljudi, "Roška" pa j e posta la simbol novega družbenopol i t ičnega doga jan ja na S lovenskem.) Zborovanje v Cankarjevem domu (27. februarja 1989) Naslednj i prelomen dogodek na s lovenskem družbenopol i t ičnem prizorišču j e Canka r j ev dom. Zborovanje "Za mir in sožit je" in v podporo A lbancem 27. februar ja 11 ACTA HI.STRIAE • i 1 • 2003 • 1 bgotl PLUK AN: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE. 5-26 1989 je bilo korak, ki je do kraja zaostril odnose med Srbijo in Slovenijo. V luči poznejšega razvoja, ki je pripeljal do slovenske osamosvojitvene posebno pomemb- no zato, ker tedaj opozicija v organizacijah civilne družbe in uradna slovenska po- litika prvič javno in odločno nastopita skupaj. Šlo je za odziv na spremembe srbske ustave, ki je odpravljala avtonomijo pokrajin. V odgovor so se v Starem trgu albanski rudarji zaprli v rudnik m zahtevali nespremenjeno ustavo iz leta 1974. Po zborovanju se začne prava gospodarska vojna med Srbijo in Slovenijo, ki je zvezne oblasti niso mogle ali znale preprečiti. Majniška deklaracija (8. maja 1989) Naslednji mejnik pomeni Majniška deklaracija 8. rnaja 1989, ki je nastala po drugi aretaciji Janeza Janše. Na zborovanju 8, maja na Kongresnem trgu jo je prebral pisatelj Tone Pavček. V treh točkah oblikovan program je obsegal zahteve po samo- stojni državi Sloveniji, človekovih pravicah, političnem pluralizmu itn. Ustavna dopolnila v slovenski skupščini (27. septembra 1989) Jeseni 1989 smo bili v Sloveniji priča tudi premikom na ustavni ravni. Dopolnila k slovenski ustavi, sprejeta 27. septembra 1989, so sledila javni kritiki sprememb zvezne ustave, ki so zmanjševale pristojnosti republik nasproti federaciji. Tukaj je sprva najbolj angažirano delovalo Društvo slovenskih pisateljev. Prek Ustavne komisije v senci, ki jo je vodil Igor Bavčar, in tez za ustavo Republike Slovenije (popularno imenovanih "sociološko-pisateljska ustava", ki so izšle že aprila 1988) je civilnodružbena opozicija v tem času prehitevala oblast. Ta se je odzvala in sep- tembra 1989 je tudi slovenska skupščina sprejela dopolnila, s katerimi je utrdila pravico do samoodločbe, pri čemer je upoštevala sugestije oziroma prevzela vrsto predlogov opozicije. Slovenija naj bi poslej sama odločala, katera dopolnila zvezne ustave zanjo veljajo oziroma ne, črtana je bila tudi vodilna vloga partije, ki se je odločala za "sestop z oblasti". Amandmaji so ustavno omogočali prehod iz sociali- stičnega v tržno gospodarstvo in prehod iz enopartijskega v večstrankarski sistem. V CK ZKJ je prevladalo mnenje, da so slovenska dopolnila v nasprotju z zvezno ustavo. Kljub neskončnim pisnim intervencijam in seji CK ZKJ tik pred sprejetjem dopolnil v slovenski skupščini slovenski člani CK niso popustili. Demos (4. decembra 1989) V tem Času je potekala hitra demokratizacija političnega življenja v Sloveniji. Že v prvi polovici 1989. nastane vrsta strank (Slovenska kmečka zveza, Slovenska 12 ACTA H 1 S H U A E - S I - 2i)03 • 1 Ej.on PELIKAN: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVE REPI BI..IKE SLOVENIJE. 9-26 demokratična Zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Zeleni Slovenije, 2. novembra Krščanski demokrati itd.). Sprva je hotela oblast politični pluralizem preprečiti in je propagirala nekakšen "sestop z oblasti v političnem pluralizmu brez strank" ozironia v okviru tedanje SZDL. Opozicija je 4. decembra 1989 ustanovila predvolilno koalicijo Demos, njen predsednik je postal Jože Pučnik. Odhod Slovencev s XIV. izrednega kongresa ZKJ - razpad partije ZKJ (24. januarja 1990) Piuralizacijo političnega prizorišča v republikah so skušali zagovorniki centra- lizma preprečiti z utrditvijo zvezne, jugoslovanske partijske organizacije. Januarja 1990 je bil sklican 14, izredni jugoslovanski partijski kongres, ki naj bi discipliniral republiška partijska vodstva. Na kongresu srbski komunisti predlagajo spremembe, ki bi vodile ali v unita- ristični jugoslovanski ali velikosrbski nacionalni program (z načelom preglasovanja, en človek - en glas). Za kongres je slovenska partija pripravila predloge reform, za katere pa je večina že vedela, da ne morejo biti sprejeti (večstrankarstvo, človekove pravice, Kosovo itd.). Slovenci izredni kongres zapustijo, ko ni izglasovan noben predlog ZKS (beograjski tisk je sicer pisal, da so imeli dan prej hotel že odjavljen in kovčke pospravljene, kar bi glede na razmere lahko biio tudi res ...) Prve večstrankarske volitve po 52 letih (8, in 22. aprila 1990) 8. in 22. aprila 1990 so potekale v Sloveniji prve večstrankarske volitve. Končale so se brez incidentov in v splošno korektnem ozračju. Od 240 sedežev v treh zborih skupščine jih 126 dobi opozicijska koalicija Demos. Mandatar nove vlade postane Lojze Peterle, po predvolilni pogodbi, saj so Krščanski demokrati dobili največ glasov znotraj koalicije. Razorožitev TO (17. maja 1990) in ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite Mesec po volitvah je bita nova vlada, takoj ob izvolitvi, že postavljena pred velik i2ziv. Pod pretvezo, da je orožje neustrezno hranjeno, je JLA že 17. maja 1990 praktično razorožila TO Slovenije (ostala je brez več kot 80% orožja). Sledila je ena najbolj konspirativnih akcij v Sloveniji, ko je bila le tri mesece pozneje organizirana Manevrska struktura narodne zaščite, ki je štela 20.000 oboroženih mož in je bila ob naslonitvi na specialce in policijo sposobna obvladovati ozemlje Republike Slove- 13 ACTA HISTRIAE • U • 2003 • 1 Egcm PELIKAN: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVI; REPUBLIKE SI.OVENI.!!;. 9-26 nije. Pravno je to omogočala tudi zakonodaja o Narodni zaščiti, izdelani so bili prvi načrti za primer napada na Slovenijo, formiranih je bilo veliko tajnih skladišč orožja itd. Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije (2. julija 1990) Prvi pomembnejši osamosvojitveni akt na deklarativni ravni je bila Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, sprejeta 2. julija 1990 na skupni seji vseh treh zborov. Razglašala je suverenost in nadrejenost republiške zakonodaje zvezni. Kon- kretne posledice ni imela, pomenila je le etapo oziroma pospešek na poti do osamo- svojitve. Deklaracija je določala tudi enoletni rok za sprejetje nove slovenske ustave. Osamosvojitvena zakonodaja (28. septembra in 4. oktobra 1990) V sklopu osamosvojitvenega delovanja vlade in parlamenta so bili na zasedanju skupščine 28. septembra in 4. oktobra 1990 sprejeti prvi konkretni ustavni zakoni v tej smeri. Novi zakoni so med drugim dajali Sloveniji pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja Teritorialni obrambi. Ob tem je bilo so- časno razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov. Zvezni organi so zaman zahtevali preklic sprejetih slovenskih zakonov. Plebiscit (23. decembra 1990) Zdaj so se pojavili zapleti v zvezi s sprejemanjem nove ustave, o Čemer ni bilo mogoče najti soglasja niti v Demosu. Ko je vlada ugotovila, da se položaj vse bolj zapleta in bo za sprejem nove ustave do decembra 1990 zmanjkalo časa, se novembra v koaliciji odloČijo za plebiscit. 21. novembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu, kije bil Čez dober mesec, 23, decembra 1990, tudi izveden. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra, udeležba je bila 93,2-odstotna in 88,2% vseh upra- vičencev je glasovalo za samostojnost. Na podlagi odločitve na plebiscitu se začnejo pogajanja z vodstvi drugih republik, pri čemer se zagovarja teza, da se Slovenija namerava "r a združiti", ne "odcepiti". Temu najodločneje nasprotuje srbsko politično vodstvo. Ekonomija v času osamosvajanja Za trenutek se ozrimo še na gospodarske razmere v tedanji lugosiaviji in Slo- venji. Ob minimalnih deviznih rezervah je zunanji dolg Jugoslavije ob koncu 80. let znaša! že biizu 20 milijard ameriških dolarjev. Branka Mikuliča je marca 1989 nasledil Ante Markovič s programom stabi- .14 ACTA HiSTKiAK • 11 - 2003 • 1 Eioll P E l J E A N KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE. lizacije. To so časi fiksnega tečaja dinarja, vezanega na nemško marko v razmerju 7:1, iskanja kreditov v tujini, liberalizacije trga itd. Potem ko je postajalo vse bolj očitno, da je Markov i čev program neuspešen, se Slovenija od jeseni 1990 vse odločneje pripravlja na ekonomsko osamosvojitev. 8. januarja 1991 se razve, da je Srbija ob koncu leta 1990 vdrla v monetarni sistem (s tiskanjem denarja), in tako kupila Miloševiču volitve - to je vsekakor bil srbski rop stoletja. 9. januarja 1991 Slovenija objavi memorandum, v katerem Markoviču očita nesposobnost. Zvezna vlada v vsem času obstoja ni bila sposobna niti preprečiti pro- tekcionističnih ukrepov Srbije proti Sloveniji in Hrvaški, kaj šele dobiti denar nazaj. 11. januarja je skupščina RS sprejela ukrepe za ekonomsko osamosvajanje in naložila vladi, naj do 23. januarja pripravi program dejavnosti za razdruževanje od države. Novi slovenski proračun je bil sprejet L aprila 1991. V njem so bile prvič vse postavke samostojne države, postavke za obrambo oziroma TO (in za JLA posebej), za plačevanje carin oziroma kotizacijo v zvezni proračun pa je bilo predvidenih štirikrat manj sredstev od zahtevanih. Resolucija slovenskega parlamenta o sporazumni razdružitvi (20. februarja 1991) Slovenski parlament je 20. februarja 1991 sprejel Resolucijo o sporazumni razdružitvi in jo posredoval jugoslovanskim parlamentom. Naslednji dan je podobno resolucijo sprejel hrvaški parlament (obe resoluciji je zvezno predsedstvo takoj raz- glasilo za nelegalni). 28. februarja pa so na drugi strani krajinski Srbi oziroma njihov nacionalni svet sprejeli sklep o odcepitvi od Hrvaške, ker iz Jugoslavije nočejo. 7. marca je bila ustanovljena vlada SAO Krajine v Kninu, 8. marca pa je bil v Sloveniji sprejet ustavni zakon o nepošiljanju nabornikov v JLA. Nazadnje so se 31. marca vneli spopadi med milico SAO Krajine in hrvaško policijo na Plitvicah, ki so dejansko pomenili začetek državljanske vojne v Jugo- slaviji. 19. maja 1991 seje 78% hrvaških volivcev na plebiscitu odločilo za samo- stojno državo. Incident v Pekrah (23. maja 1991) V Sloveniji se je prvi incident s smrtno žrtvijo zgodil 25. maja 1991 v Mariboru. Po izsiljenem incidentu v bližini učnega centra TO v Pekrah je JLA ugrabila na- čelnika mariborskega štaba TO Viadimirja Mitoševiča in stotnika Milka Ozmeca. Položaj v Pekrah je bi! sicer ves čas do skrajnosti zaostren, saj bi vsak trenutek lahko izbruhnil oborožen spopad. Vojaški helikopterji in letala so v tem Času preletavali vso Slovenijo, 25. maja ob 7. uri zvečer pa je ob demonstracijah pred vojašnico umrl demonstrant Josef Šimčik, ki gaje do smrti povozil vojaški transporter. V tem času 15 ACTA ilLNTKIAK • 11 . 2 0 0 3 • I Egan PELIKAN: KRATKA KRONOLOGIJ* OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE. bi bil spopad z armado najbrž usoden, saj je TO še hudo primanjkovalo oborožitve. Glavna pošiljka orožja je šele tik pred oboroženim spopadom prispela v koprsko pristanišče, po morju (kar sicer kaže tudi na življenjski pomen prostega izhoda na moije oziroma vprašanje morske meje s Hrvaško). Markovič v Ljubljani (i2. jtinija 1991) Tudi zvezni premier An te Markovič je poskušal vse, da bi slovensko osamo- svojitev, določeno za 26. junij, "zamrznili". Ob obisku v Ljubljani 12. junija 1991 je sicer še zagotavljal, da uporabe site ne bo, že 21. junija pa je na zasedanju jugo- slovanske skupščine izjavil, da bo Z1S z vsemi sredstvi preprečil spreminjanje notranjih ali zunanjih meja. Ameriški predsednik Bush in članice ES so mu na drugi strani še 23. junija obljubljali, da slovenske samostojnosti ne bodo priznali, s čimer so posredno dajali mandat za "ureditev razmer", kar je pomenilo zeleno luč za intervencijo omejenega obsega. Z ameriške strani naj bi prišlo celo do nekaj kon- kretnih namigov o odobravanju uporabe vojaške sile v majhnem obsegu, s čimer naj bi Slovence zastrašili ... Osamosvojitev (25. in 26. junija 1991) V Sloveniji je bil parlament prisiljen izvajati sprejeto osamosvojitveno zakonodajo. Vrsta odločilnih zakonov je bila sprejeta že 5. junija z veljavnostjo 25. junija. 25. junija je skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti. Dan pred tem je sprejela tudi amandmaje k ustavi iz leta 1974, nov republiški grb in novo zastavo. V skladu z zakoni je 25. junija predsednik vlade Peterle obvestil carinsko službo, daje začel veljati (že prej sprejeti) slovenski zakon o carinah. 26. junija je potekala slovesna razglasitev samostojne Slovenije na Trgu revo- lucije. Prevz.et je bil tudi nadzor nad kontrolo letenja. Napad na Slovenijo Formalno se je napad na Slovenijo začel s sklepom Zveznega izvršnega sveta (v noči s 25. na 26. junij 1991), ko je ob 3.30 zjutraj zvezna vlada sprejela sklep o prevzemu jugoslovanske meje, za kar naj poskrbi JLA. Na podlagi tega sklepa se je začela vojaška intervencija. 16 A C TA HISTRIA h ' 11 • 2(103 • 1 Egon PELIKAN: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVE R E 1 T B U K E SLOVENIJE, 9-36 Mejni prehod Krvavi Potok (Foto: Arhiv Primorskih novic) Krvavi Potok bo rde r crossing (Photo: Primorske novice archivesj Vojna (27. juni ja 1991) 27. junija se na slovenskih tleh začnejo prve vojaške operacije. Ob 1.30 prodre tanko v s ka kolona iz Karlovca do Metlike. Ob 4.00 zjutraj pride pri blokadi (Poganci med Metliko in Novim mestom) do streljanja, kar je bi! tudi prvi oboroženi spopad. Z Vrhnike ob 2.40 krene tankovska kolona. Sledila sta blokada vseh vojašnic in odklop njihove infrastrukture. Do večera je JLA v večini zasedla mejne prehode. Po začetni neodločnosti pa je sledil odločnejši nastop slovenske TO in že naslednji dan, 28, junija, je bilo hitro vzpostavljeno ravnotežje na bojiščih, kjer se JLA ni mogla več premikati. TO je začela protinapad (boji na Medvedjeku, Holmcu, v Limbušu itn). Prav tako je steklo uspešno informiranje Evrope o poteku agresije. Odločni akciji slovenskih enot je sledila kriza v enotah JLA. S stopnjevanjem spopadov pa se je premieru Markoviču iztekel tudi "tihi mandat" Evropske skupnosti, ne da bi dosegel cilj, spopadi pa so daleč presegli želje in potrpežljivost ES. 28. junija zvečer je v Jugoslavijo že priletela evropska trojica (Gianni de Michelis, Jacques Poos in Hans van der Brook). V Zagrebu so se ponoči sešit s slovenskim predsednikom Kučanom, 17 ACTA H I .STRIAE • 1 i • 2003 • I K » J'R.I..!KAN: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVI: RECIJBUKE SLOVENIJI-. hl(> 1. Odločenost vodstva srbske politike za projekt velike Srbije. V tem projektu je bila Slovenija moteč dejavnik. Projekt velike Srbije je bil brez Slovencev mogoč, izgubili bi sicer pomemben ekonomski dejavnik, rešiti pa bi se tudi večnega "trouble makerja" z zvezami v Evropi, kar se je kazalo že ob problemih na Kosovu ob koncu osemdesetih let Vojna proti dvema severnima republikama hkrati pa je pomenila tudi nemajhen problem v čisto vojaškem smislu. 2. Vojna na Hrvaškem, ki je jasno dokazovala, da je skupna država nemogoča prav v času, ko si je Slovenija prizadevala za priznanje, pa tudi učinek spopadov na Hrvaškem na javno mnenje in politiko v državah ES. Kar je bila v propagandnem smislu Srebrenica za usodo BiH in Kosova, to je bil Vukovar (ki je padel 18. novembra) za priznanje Republike Slovenije in Republike Hrvaške. 3. Paradoksalno je k osamosvojitvi prispevala odločitev armade in Anteja Mar- koviča za agresijo na Slovenijo. Kot v svojem referatu opozarja tedanji minister Janez Janša: kaj bi se zgodilo, če se ne bi bilo zgodilo nič? Slovenija bi razglasila samostojnost - zgodilo pa se ne bi popolnoma nič ... tako stanje bi lahko trajalo mesece in zunanjepolitična priložnost bi bila zamujena, začela bi se spretna balkan- ska politika in najbrž bi se uresničile napovedi tedanjega finančnega ministra Dušana Šešoka, ki jih je izrekel še dober mesec pred razglasitvijo osamosvojitve. Upoštevati je namreč treba - če uporabim besede Dimitrija Rupla - da je nepriznanje neke države povezano z njenim statusom "dela druge države" (npr. Tajvan. Čečenija, Palestina itd.), če se zgodi to, je pozneje mogoče karkoli - tudi omenjeni trije sce- nariji. 4. Presenečenje Evrope nad "razpadom", ki ga v resnici nihče ni pričakoval in nanj nihče ni bil pripravljen. Seveda je hkrati obstajal tudi strah pred tako ime- novanim učinkom domin - v zvezi s Sovjetsko zvezo, ne nazadnje Padanijo v Italiji in tamkajšnjim Bossijevim separatizmom Severne lige. 5. Mlačno mednarodno okolje, ko je pritisk med dvema blokoma popuščal (perestrojka v Sovjetski zvezi pod GorbaČovom). Navsezadnje je JLA ves čas bal- kanske krize iskala nasvete in orožje v Sovjetski zvezi in od tam bi lahko prišli usodni signali za nastop proti Sloveniji. 6. Val razpadov vzhodnoevropskih socialističnih sistemov (Vzhodna Nemčija, baltiške države, Romunija ...). 22 A (TA H1STRIAF, • i t • 2003 • i Ggors ¡ 'EUKAN: KRATKA K R O N O U K i l i A O S A M O S V O J i T V E R E P I 'BUKF. S t O V E N U E . >-26 7. Dejanska nepnpravljenosi m presenečenje armade nad uporom Slovencev, ki je zaradi mešane nacionalne strukture itd. hitro razpadala. Akcija armade je bila pripravljena diletantsko in z njo je bila povzročena politična "kriza", ki se je nazadnje rešila v korist Slovenije, V resnici so generali, če uporabim krilatico, ki je tedaj krožila v armadnem vrhu, pričakovali, da bodo najhujša ovira za prodor tankovskih enot na slovensko mejo - poine ceste preplašenih Slovencev, ki bodo prek Šentilja in Ljubelja bežali v Avstrijo ... 8. Pripravljenost srbskega vodstva, da Slovenijo "izpusti" iz Jugoslavije ozi- roma njen odhod Se pospeši (18. julija je, kot smo omenili, zvezno predsedstvo sprejelo sklep o umiku armade iz Slovenije - proti je glasova! le hrvaški član pred- sedstva Stipe Mesic), 9. Odločitev vodstva JLA, da agresije po začetnem porazu ne stopnjuje. V tem smislu so v armadnem vrhu preigravali vrsto scenarijev, od tistega, da je treba nastopiti najbolj brutalno z vso silo (npr. general Adžič), do tistega, da je treba Slovenijo, preden se jo izpusti, temeljito kaznovati tj. temeljito /bombardirati stra- teške objekte na slovenskem ozemlju (mostove, elektrarne, tovarne itd.), o čemer je govoril Janez Janša na posvetu v Kopru 26. oktobra, na podlagi tedanjih podatkov slovenske obveščevalne službe iz armadnega vrha ... in o čemer navsezadnje govori tudi general Konrad Kolšek v svojih spominih. 10. Naklonjenost Nemčije, kije tvegala spor v ES. Zakaj seje tako izpostavila, ni povsem jasno. Razloge iščemo v nekaj smereh: - sama s e j e združila na principu samoodločbe . - želela se je vključiti v evropsko politiko rehabilitirana kot evropska velesila, - tradicionalno je šlo za "nemško srednjo Evropo" in zgodovinsko smer njenega političnega prodora proti jugovzhodu. Notranjepolitične okoliščine slovenske osamosvojitve 1. Enotna volja prebivalstva (izražena na plebiscitu in pozneje). Vsi akterji osa- mosvojitve so enotnega mnenja, da brez takega moralnega mandata slovenskega naroda v kritičnih trenutkih ne bi zmogli ravnati tako, kakor so. 2. Ljudje na pravih mestih - ne glede na poznejše politične usmeritve in kariere lahko rečemo, da je osamosvojitvena ekipa v času spopadov in osamosvojitve de- lovala izredno učinkovito. Mislim na predsednika tedanjega predsedstva Milana Kučana, zunanjega ministra Dimitrija Rupla, notranjega Igoija Bavčarja, Janeza Janšo, Lojzeta Peterleta ali Jelka Kacina in še vrsto drugih. 23 ACTA HI STR i A K • 11 • 2003 • ! Ejon PBLIKAK: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE. !)-2<> Sloje za hkratno zmožnost odločne vojaške obrambe (Janša, Bavčar) na eni strani in za zmožnost pogajanja (Kučan, Drnovšek) na drugi. Posebno predsednik Milan Kučan je vedno znova poudarjal legalnost osamosvojitvenega procesa, tj. njegovo formalnopravno plat. Ob malo drugačnem spletu okoliščin bi Slovenija morda bila nazadnje samostojna država, a bi bila ob osamosvojitvi lahko videti tudi kakor Bosna ali Cečenija. 3. Prepričanje o tem, da vojna bo (kar sta zagovarjala predvsem Janez Janša in Igor Bavčar), in posledično zagotavljanje realne vojaške sile za odpor, kar takrat še zdaleč ni bilo vsem jasno (pomislimo samo na vrsto "mirovniškili" pobud civilne družbe in uradne politike, Deklaracije za mir, do predloga o enostranski popolni razorožitvi tik pred vojno itd.). To dejstvo, ki ga moramo priznati Janezu Janši, priznava danes tudi marsikateri od njegovih zdajšnjih zagrizenih političnih nasprot- nikov. Vojaška sila je v slovenski zgodovini velikokrat igrala odločilno vlogo: Maister v Mariboru in boji za severno mejo, priključitev Primorske po prvi vojni, vojna za Slovenijo itn. 4. Politika slovenskega državnega vrha in partije. S tem mislim predvsem na odločitev partije za tako imenovani mehki sestop z oblasti ob koncu osemdesetih let. Spoznanje je k sreči sovpadalo z generacijskim prelomom v partiji ravno ob pravem času. "Trdi sestop" bi slovenski narod gotovo vnovič politično razdelil. 5. Krhko ravnotežje na političnem prizorišču v Sloveniji, ki je nastalo po okrnjeni zmagi Demosa na volitvah. (Okrnjeni, ker je imel v predsedstvu le dva člana in tudi ne večine v vseh treh parlamentarnih zborih.) To razmerje sil ™ kar je spet paradoks - je onemogočalo preradikalne, "pretrde" odločitve Demosa, ki bi lahko hitro povzročile razkol v osamosvojitvenih prizadevanjih med starimi in novimi političnimi silami, in tako posledično razkol v narodu (npr. lustracija, nesprava, lastninjenje itd.). Obe strani sta si morali prizadevati za dialog in pri Slovencih je uspelo nekaj, kar je v slovenski zgodovini redkost - taka enotnost jim je uspela samo še leta 1918 ob vstopu v Jugoslavijo, pa še takrat je šlo v prvi vrsti zgolj za enotnost elit... 6. Vsaj omeniti moram tudi sinergijo predstav različnih t, i. interesnih skupin, ki vedno tvorijo "skupno voljo naroda", s čimer se bo treba v nadaljnjih študijah šele ukvarjati. Mislim na pričakovanja, kot so bila: - Cerkve v zvezi z reka to i i zac i j o, - politikov v Demosu za afirmacijo in realizacijo lastnih političnih ambicij, - predstavnikov komunistične partije in njihov strah pred tem, da jih "vržejo z oblasti 24 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • i Lgtsi PELIKAN: KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVE REPI ¡8UKF. S LOVEN Lil-:. «J-Jfj - povojne emigracije, ki je računala na prevrednotenje medvojne in povojne zgodovine, - ali ne nazadnje tudi pričakovanja povprečnega Slovenca, da bo Slovenija po osamosvojitvi v dveh letih najmanj Švica, s čimer krog skupin, ki jih bo treba analizirati, še zdaleč ni izčrpan. Zbornik ob deseti obletnici republike Slovenije prinaša referate s posveta, ki je potekal v Kopru 26. in 27. oktobra 2001. Avtorji referatov so kolegi zgodovinarji iz Slovenije, Avstrije, Italije, HrvaŠke, Francije, Združenih držav Amerike itd. Cilj organizatorjev posveta je bil prikazati osamosvojitev Slovenije iz čim širšega zornega kota evropske in svetovne javnosti. Ob tem naj omenim, da je ob deseti obletnici samostojnosti Republike Slovenije potekat samo še en znanstveni posvet (v Mariboru v organizaciji Zveze zgodovinskih društev Republike Slovenije), pri kate- rem pa so sodelovali samo zgodovinarji iz Slovenije. Poleg tega je slovenski del referentov na posvetu v Kopni prikazal razvoj osamosvojitvenega procesa iz "pri- morskega" zornega kota kakor tudi iz zamejstva. V tem smislu se bosta oba zbornika, kakor upamo, primerno dopolnjevala, saj sla hkrati dve redki publikaciji, ki z dveh zornih kotov osvetljujeta vprašanje osamosvojitve Republike Slovenije. Naj opozorim, da v zbomiku najdete razprave o osamosvojitvenem procesu, ki so jih pisali najboljši strokovnjaki za vprašanja srednje Evrope in Balkana, na primer Sabrina Petra Rame t iz ZDA ali Georges Castelan z univerze Sorbona v Franciji, omeniti pa vsekakor velja tudi odmevne nastope tedanjega predsednika republike gospoda Milana Kučana, zunanjega ministra Republike Slovenije dr. Dimitrija Rupla ali gospoda Janeza Janše in vrste drugih akterjev osamosvojitvenega procesa, ki so s pomembnimi razkritji političnega zakulisja tedanjih političnih odločitev nedvomno prispevali k temu, da zbornik prinaša zares nova in pomembna odkritja v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije. Ta dva zorna kota pogled iz evropskih držav na proces osamosvajanja in hkrati pričevanja tedanjih slovenskih akterjev, ki so vodili (vojaško in politično) osamo- svajanje naše države - dajeta zbomiku informacijsko originalnost in svežino, saj je bila vrsta tem, pri katerih so se tedanji akteiji osamosvojitve soočili, pravzaprav načetih prvič. 25 ACTA H I S T R i A E • 11 • 20»? • 1 t j o n PELIKAN- KRATKA KRONOLOGIJA OSAMOSVOJITVI; REPUBLIKE SL0VENI.I£ . »-"h A BRIEF CHRONOLOGY OF THE PROCESS FOR THE INDEPENDENCE OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Egon PELIKAN University ofPr imwska. Science and Research Centre of Koper, S1-6000 Koper, Garibaidijeva IS e-mail: egoB.pelikan® zrs-kp.si ABSTRACT Based on the materials quoted, the article introduces a brief chronology of the Slovene process of independence, taking into account indisputable facts derived from current Slovene historiography. The article aims to provide a temporal framework for all readers of individual contributions in the proceedings. The brief chronology presents the main facts of the process of independence and highlights those political (foreign and domestic), military and other factors that at the end of the 1980s and the beginning of the 1990s led to the independence and sovereignty by the Republic of Slovenia. In relation to this process, two topical questions arise: which events represented turning points within the process and which point in time should be defined as the beginning of the processes that resulted in the independence of Slovenia. These questions will at least partially be answered by the contributions presented at the scientific conference. Key words: Slovenia, independence of Slovenia, war for Slovenia, Yugoslavia, disintegration of Yugoslavia, war in Yugoslavia, siovene. politics, political parlies, Demos, i988-1992 LITERATURA Drnovšek, J. (1996): Moja resnica. Ljubljana. Janša, J . (1992): Premiki. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Ljubljana. Jovič, B. (2001): Knjiga o Miloševiču. Beograd. Kacin, J . (1991): Veliki zmagovalec. Maribor. Pirjevec, j . (2003): Jugoslovanske vojne; 1991-200L Ljubjana. Repe, B. (2001a): Slovenci v osemdesetih letih. Ljubljana. Repe, B. (2001b): Slovenija od medvojne federalne enote preko povojne jugoslo- vanske republike do samostojne države. V: Od sanj do resničnosti. Ljubljana. Repe, B. (2002): Jutri je nov dan. Ljubljana. Rupel, D. (1992): Skrivnost države. Spomini na domače in zunanje zadeve 1989- 1992. Ljubljana. Slovenska kronika (1996): Slovenska kronika XX. stoletja. Ljubljana. 2 6