< v PoŠIno ček./6čun. — Conlo correntc con U^aosl«. Il nja TStfl*"Č€lrlek. E»ce ogni (jloTedl) - UrednlAlvo In uprovnliivo y Gorici, Vlo C. Favcltl 9. - Tinka Narodna Tlakama. - Izdaf. (n 0(jd, ured. FRANCK BEVK ena oglasom: 1 milim, vlaočlne » ftlrlnl enc(jo »lol|»aL. .80, zo trnov« k« reklame, banana obvestila poalnun, vabila, naznanila, lld. vsaka* vrata L 1 j— Celoletna naročnina L 15.—. /n Inozemhlvo L 22.50 , utr I. GORICA, telrtek *» 25. marca 1926 - 60RIZM, glovedl II 25. maržo 1926. št 12. Da;;bo društvo narodov popolno, mKasK ' \ >g vas živi, bralje dragi, rndar enkrat sle prišli, > bo društvo res popolno, nam podvizajte se vi. Nemci so hoteli priti in zasesti kteri stol, a so to barbari pravi, vi kulJurni ste vse bolj. Vsak cn sedež zdaj dobile, vsak imel zdaj svoj bo glas, to koncert bo; mi piščalke, vi boste igrali bas. Nič ne de, čeprav človeško včasih vam meso diši, da bo dosti klanja, žrlev, bomo poskrbeli mi... Gorica, dne 25. umreti. Cuk — jd/. namreč — l>i bil rad pisal svoji sovi eno velikonočno razglednico, da nc bo aiiiicn-. lako namreč, da bi bfeo na nji lepo zapisano: Ves<|a Velikanovi NrtSlIHftiio pa jagjnjc in čč^ie )agnje pn vsaj'piščance in že' pišče ne, pa vsaj j>ii nh ali pa brstje o in ludi ne lovijo mi^i. Greiji po Golici in vplačujem po velikonočnih la/gled-nieali — slovenskih seveda. Pa-povsod nakrein)ijo obra/ in rečejo: »Ne smemo |ili prodajali!« »Kako da ne'/« ja/ hočem namreč vsaki stvari do dna ill se ii<- zadovoljim samo / eno besedo. »Jc prcjMivedano«. Jaz |>a imam l^eincc /clo na piki. liosle rekli, kaj pa ima Io opravili s prepovedjo o razglednicah? I.e počakajte! Jaz imam Nemce 'zelo na pjki. Vsake stvari jih obdolžim ;n rečem: »Neinci so krivi«. Sve-lovne vojne, polopa l.usijani-je, turške zmage nad Grki in potresa na Japonskem. »Hej«, sem dejal zalo, »imajo že tudi tu Nemci svoje prste vipfeš. Niso jim dovolili vstopa v zVfc-zo narodov, zato so jezni in so se znosili nad slovenskimi velikonočnimi razglednicami Stavimo eno pasjo djtako. da je res lako. (Vmes bodi povedano, da s lem ne mislim na Feiglov roman istega ulična, ki ga izda lelos »Goriška Matica«). Ker smo že pri Ženevi in Nemcih, bodi povedano, da je zveza narodov radi tega lahko srečna, da se ni prenaglila in vzela Nemcev v svojo sredo, ker še davno niso dosegli lislo stopnjo kulture kot razni afriški narodi (ki tudi refleMirajo na vslop v zvezo narodov upravičeno še pred Nemci), ker so Nemci v svetovni vojni nasprotnike pač pobijali ne pa — jedli. • Splošni položaj v drušlvu narodov pa vam itak pokaže naša naslovna slika. - Če izvzamemo Malleottijev proces, se zadnje čase ni nič posebno zgodilo, razen znamenitega govora nekega bra-nilelja roparja Padalogasa V Guatemali, ki je dejal: »Res je sicer, da je Padalo-gos ubil potnika, a da potnik ui mogel umreti od roparjevega udarca, je jasno radi lega, ker ropar po njegovi i/povedi od potnika ni zahteva! življenja ampak denar. Ko mu je lopar vzel denar, bi bil lahko potnik naprej živel, če bi bil liolcl. Ce pa je bil laka mevža, da jc izdihnil na prvo zaušnico s kotom, mu sam liog pomagaj«. To smo tirali v »Ga/ella de Giiatcumla« dne 10. I. m. Kdor ne verjame, naj si jo naroči ali t>a izposodi pri Čuku na jNilci. TekočI zrak. .Cilj, stara, kaj sem pravkar bral. Zdaj se dobi celp Jekijčl zrak." .To pa je zopet nekaj za vas, dedce. Zdaj bosle še zr*k pili, mesto da bi ga dihali". grešniki. Moj Bog, vsi smo grešniki in Sc kako veliki. Tudi jaz sem grešnik, velik in nič ne tajim. Tu ie hudo, strašno Hudo — ampak saj smo vsi, saj nisem sam, kaj mc bo strah. In tudi rosi sc bliža žc naposled koncu — ta dolgi, dolgi posl! Velika noč trka na vrata kdo ii nc bi odprl? Čeprav smo grešniki — toda tisti velikonočni sladki jerbas nas tako zelo vzradoslil Srce jc preželo od pričakovanja, želodec stisnjen od dolgega stradanja, usta pa lepo odprta m pripravljena na — ham. Čeprav smo grešniki, vseeno in vsi smo enaki. Človeku je pa vendar hudo. 'Pecilno, zadnjič sem bil proti kosilu na i/prehodu. Pa vam sedi na klopi lam v zelenem gaju rejcu gospod in otepa kos prebelega kruha. Velik kosi Mogoče jc prigrizoval celo klobaso, gledal ga nisem natančno, ker to ni po inam-rah. Pogled, dva, pa veš, kakšen veter vleče. Pomislil sem in dognal, da ie Io na vsak način greh. Nc ravno veliko; kljub temu nc majhen, greh jc. pa jc. Človek je lačen, hodi vse dopoldne in sc sprehaja, tu pa ti sedi in je kruh in morebiti šc prigrizujc klobaso. Kar milo sc mi stori, kaki so ljudje. Skomine začno grizli po ustih in skomine so greh. Kajpak I Ce človek nima niti drobtinice kruha nc denarja ima pa skomine, sto zelenih, greh so skomine in grešnik listi, ki jih jc povzročil. Oh, greha? Posebno v petkiti so skomine greh, v poslu še celo. Pred enim lednom sem sc vračal s sprehoda — sprehajam sc jako rad — in proti večerji ic šlo. Premišljujem in štejem, koliko krompirjev bom dobil za večerjo, pa mi ravno tedaj puhne v nos sladki joj, pre-sladki duh goljaža. Slal sem pred »Vinsko kapljico« m go-Ijažcv duh mc je obiemal in skoro bi zasanjal kar na cesti Toda o pravem času sem se spomnil: Tepce, petek ie danes, ti pa duhaš golaš. Fcj! Kako se da človek zapeija li M.ir sem jaz kriv, da j«- petek iu da diši goljaž lako na široko in sploh, da »Vinska kapljica« kuha na petek goljaž. Mar sem jaz kriv, da sc mi zbudijo skomine in i„V||„ pred večerjo. Grešniki m„0 sami grešniki. Golaž je «ir»-š-nik1 iii skomine in »Vuisk« kapljica« je" greznica, ki kulia v pelek goljaž iri — ob. joh. jaz sem grešnik, ki polmikn. jejn in gojim skomine. Vm miw grešniki, prav vsi... Včasih ima pa človek mu,,. Io, prav pregrešno smolo ko sem predvčerajšnim veda spel na sprehodu »„. šel sredi poti neko belo Ves vesel, da bom yeiidr nekaj naše), zagrabim liM» sveljo reč .in pogledam. I<«U inalonc da ne' oinedlun Ah. greha! liilc so Ženske lil.io Fcj. Icj, dvakrat fcj!,. Vsaka stvar me ra/huu Pred 14 dnčvi so mc opcm.ih Zc misel na 9i>cracijo je shm na. Pa me jc začelo skiMi, notri seveda, i i) i\a/.adni<- v, mc polomili v posteljo Mm hog bolečin! In so šc rekli.

, la. — O Marička, sama rVk«i — pa je greh tu. Ali: Slo />■ lenih! Ali: Tristo solnccv pa je kmalu greha o! Sploh: Grešniki smo vm. im prav vsi I zdaj, ko je veliki I« den in ko bo velika no«* zdaj bo žc boljše. In sne- <1, potem pa- pozdravljeno dikoriočni nitJerB&s in šun-,1. Pa Mudi vam en ,vesel jer-,is in debele pražinke, hude-,i hrena in mnogo pololčenih ii hov! Vsem grešnikom in grešni-.mi za veliko noč grešnik Jaka jokclj. Škarje iii kosa Uli trmasta žena. (Narodna). Bila šla — inotjcfČc sla še, e vfcln — niož in žtiid — Obii oročehti, kakopak! Pa sla Id hekdrij1'— v iitdeli«) popol-nfe', meh da — nU sprehod in l.i ptdlUeniralh itilfto poko-i-negd VaVnika. Pa priivi niož: »Gli:j, jc iok'6š£h)«, nttHirc6*avhik, jc lislil. 2čn'o jč p& ujedlo in da ne o znterai moreva obveljala, trdovratno in Odločno od-niiii, da io ni reš. »TravHlk je poškarjdri!« jc ijala. »Beži, beži, . pokosčn je, r?« je ugovarjal soprogi »Pd. ntj, poskarjari je!« se je žila ongu On: »Pokosen je!« Ona: ^PoŠl^arjphl« ►Ponosen!« prej po zeleheM in pokošenem in poškarjanein travniku. Mož je irdil, da so ga pokosili, ona da so ga poškarjali. Iu sla prišla do poločka, takega lepo žuborečega in veselo ska-kljajočegu, pa sla. se še vedno prepirala. Ni odnehal on, ni jenjala 'ona. Ko je zagledal on nedolžno vodico, ga je popadla laka jer za, da jc porinil ženo v vodo. »No, ali so ga poškarjali?^ je radovoljuo vprašal kopajoči) se ženico. »Poškarioli so ga, poškarjali!« je lovila sajio iii je Še s prsli /utnigala iu pokazala, kako so ga Škarjali. »Te bo že minilo«, jc zhgo-drnjal mož in šel dalje. Ona je vpilo, mahala z rokami in o-plelala po votli iu kričala, du so ga škarjali in kosili, vse skupljCTijaf' (Nervozen). Janko: Oh tiho, bolj potihoma, da is ne' si i si narednik, je zelo hud, vesl< tblč^K&f diVjak! On pravr, da jc vo- jaška dolžnost prva slvar na svetu! ' Starec: Veš kaj li svelujem? Bob-nanje je v resnici zelo slab poklic, ali bi ne bilo bolje, če bi ubežal? Janko: Da, čc bi imel denar? Starec: Na tu imaš petdeset lir. Pojdi hitro! , Janko: Petdeset lir! Oh krasno I Dragi gospod, takoj grem!^ Samo zalo mi bo žal, če mc uslrcle, nc bom mogel iti za. vašim pogrebom in bobnati! (Odide),,, Starec: No ludi lega sem se končno rešil! To bi bil hrup pred mojo hišo kol pred'peklom! še kadar je kak velik praznik,, nocpčm na ccsto, da ne bi oglu-šil od hrupa in šumenja, kaj pa še, da bi mi cel dan lolkel pod oknom7 Dobro, da znam uvideli slvari lakoj naprej! . . Na vrtu nc bi ostal noben plič več! Ali ni samo lo dovoli? No, izteklo se je dobro! (Bere). Smejali se moram temu naredniku, ki ga je potrdil! Ali bo oslal z dolgim nosom! (Bcrtj)l .No. končno; sem vendar v .{iiiru,! Zdi mi, da bi bil dan,cs vrag v niqj^ Ijiši. S^rn sicer potrošil nekoliko,, a končno sem v miru in;to je zaklad^ ki,?c ne: da prcplačali.JPije). In ti v^agi prihajajo sem pit moje vino' . ph.-. f kakšen grd obraž se mi približujel- In kako kriči!... . .... ...j IX. PRIZOR. Janko kot narednik,' Starec. . Janko: Korpo di bakol... Tavženi namalanilil Kaj se to pravi, spravljati moje ljudi ob pokorščino? Ali ne veste, kaj vas čaka? Deset let, deset let teške ječe! Deset dolgih let boste sedčli! Sreča še, da sem,ga.prijel še v pravčm času I Vse je priznali Vi sle mu dali petdeset lirKdp bi zbežal. . Starec: Ali'..— gospodi Janko; .Takoj grem k polkovniku! Slepec: Dragi gospod narednik!... , Janko: Ali|nistc vedeli? Starec: Ah saj nisem mislil IV. Opravičila $tarišev. »Prosim lepo oproščenia. vclcccnjeno gospodična, do mojo hčerko m moglo spisali svoje naloge, krr smo se ruv-110 danes vrnili / ženitovom-skegu potovania. S spoštovanjem Gospo hrzelova«. »Ker sle moji hčerki Morički dalo čislo po nedolžnem klofuto in io celo na glavo, vam vse lo prepoveduiem. I)n se mi kaj lakega več nr /godil Cc že morale neprestano kloflati, kloftojle druge otroke, ne j>a moje. Prav energično Tone Cizura«. »Vcloa mora /alo se j>oslužcV4ih uutoiiio-bilo /ili po električne železnice...« (O liigijeni žensk, poklica.) «... Poleg ribnika sedi deklo m mol/e kravo, v vodi pa je ravno narobe...« (Koi sem doživel v poletnih počiinieoh.) » . Kdor ne vjmIiiic skrbno luči /večer, ko- gre spal. se /godi lohko, do vstane /|idroi /odušcu. ali pa celo zgorjen!« (Previdnost je moti modrosti.) V ROŽICAH IMaž Nesreča je l>il na gostiji v drugem nadstropju. |edel je in pil. kar se je dalo. Ko se je odprovljol domov, jc težko vzdrževal ravnotežje. Najtežje je bilo prih po stopnicah doli. No sredi stopnic se je nasekam IMaž ustavil, se krčevito prejel za držalo ter globoko zavzdihnil: »Solamensko ie lo nerodno, da je držalo samo ob eni sirom stopnic. Saj vendar človek m samo na eni strani piian...« PRI-T) SPANIFM. Kaleliet: *Koj napravi vsak človek, preden gre spal? No, lonček, kuj naredijo tvoja mama?« Tonček: »Zobe denejo v u-iiuvolnik, lase na mi/o ler vzamejo metlo in čakajo na o-čela...« Pozabljlvo. ' iir^ii KROJAČ. »Torej gospoda danes ni doma ? Pa mi je naročil, naj prav danes pridem." SLUGA. »Potem je moral ti pozabiti ua to... niti ini ni naročil, naj vas vržem po stopnicah... Oh preJjubi mit I (Morio.) V časopisih sem čital, i obstojajo v Nemčiji ter v Fi.i ciji in drugod, zlusli v sevr iicjših krajih društva, ki p spešujejo mir. Pa nc ni i sli mirovnih konferenc in drusl' narodov, tudi Wilsonu ne. manj pa evropski mir, ki neprestano kak, oziroma stalno kalen, ker šc nikd čisl m bil. jaz mislim vojšč.ik ki sc bore proti šumu, ropal lirušču in tako dalje... Sni znano, da potuje po svetu m ki bogataš, ki z nikomur / govori, ki hoče živeti v rim sam vase potopljen. Se vrt tako mora samo bogataš, ki imel priliko že poiskusiti v na svelu. Kaj nc, budnosti prileze najbolj mirt To vem iz tega vzroka si želim ludi ii da bi inc pustili vsi na miru, i bi mogel uživati ljubi mir, di. goceni mir. Pa kako bi človek danes / vel v miru. Ce drugi ne. nadleguje dolžnik, kajti ki< danes človek, ki bi nc bil n komur ničesar dolžan! C< n drugega klofutol Jaz pa že sploh nimam mu Pri vojakih sem. Komaj sladl zaspim, žc me zbudi julr.ii tromba in tedaj sc dvigne l< šum in trušč v spalnici, voi.i Janko: Kaj niste mislili? Starec: Hotel sem samo, da bi sc oddaljil od mene s svojim bobnom! Imam namreč zelo bolne živce. Janko: Kaj imajo opravili tu vaši živci? Tu gre za blaginjo države! Da, gospod, za blaginjo države! Ali ne veste? Ce boben ne bobna, se ne more napasti sovražnika, se ga ne more zalezovati in potolči I Torej, kdor ne more poslušati bobna, ie sovražnik domovine Kdor zapelje vojaškega novinca, ie zaveznik sovražnikov, vohun in zato mora biti obešen! Starec: Obešen? Janko: Da, gospod, obešen! Starec: Dragi gospod nadnarednik, stvar sc vzame lahko z dveh strani! Poglejte na primer ta-lc denar! |anko: O, kadar govori mož na lak ' n način, je stvar čisto drugačna! Sedaj -1, da ste naš prijatelji Za sedaj ne Sc.arimo več dalje o tej stvori. (Vzame denar). Mladenič sc bo znova začel vaditi. (Pije). Starec: Gospod narednik, čc bi mogel prositi, da ne bi niti danes, niti jutri in nikoli ne... Janko: Kako? Ne danes, ne jutri, nikoli ne?... To sc pa kratko malo ne more zgoditi! Jaz dam svoje ukaze in naredbe ... in on se začne jutri lu-le vaditi! Ce bo priden in pazljiv, bo po šestih tedniti lako napredoval, da bo lahko tolkel samo nekoliko ur na dan! Starec: Oli moj dragi, hrabri gospod narednik, ali se ne bi mogel vadili pred svojim stanovanjem? Janko: F saj se bo vendar! Saj je tu njegovo stanovanje I (Pokaže sobo). Starec: Kaj? Kje? Tukaj? Janko: Da v vaši hiši! Tn imate j>isau ukaz: ... en častnik,, en narednik, dvanajst vojakov in en bobnar I Starec: In vsi ti bodo slano vali v moji hiši? Janko: Do, dokler ne pride uku/ odhod! Starec: In kdaj pride tisti ukaz? Janko: O imamo še čas! Pred šli meseci gotovo ne! Starec: Kaj ne, gospod narednik se samo šalile? |anko: Skušali bomo, da vam bm kar najmanj na poli! Gospod časlnik potreboval samo osem krožnikov dan. gospod narednik, vaš gospodai. mislim tudi našel kako malenkost! (I'ii Starec: Oh, vidim, vidim, da /n< najti! |unko: Vojaki iniaio polem itak ->v jo hrano! Samo [>iosim vas, da gkd. dobro na kokoši* lahko najmcle tmli naš račun kuka dva čuvaja! Veste v laki tudi radi /ažgo ... in nc bi vi< i od ... Starec: Oh svela nebesa! To s<> I' rej tisti sladki načili za tako prnrl zimol (Dali' postelje. škripljejo, blazine drsijo po lleh, bajoneti lolčejo j)h puške, gavete žvenkečejo, r,»/deljevalec grenke kave ožlja s svojim koilom in vpije kol ljubljanski raznaševajci •usopisov: »Kafel Kafe! Holal Kotel« Trudna telesa se zvija-po posteljah;' segajo po dazzinoh« in požrtvovalni ko-lelar nosi kavo v »brande« (vojaške postelje). Kdo bo spol v takem tnisču. Prvo besedo, ki jo čuješ, prihaja iz ust /.»vidnega kaprola, ki piha od ic/e, da ni postal kaporal mag-(jiore, fiksa, ker mora plazili okrog, medlem, ko gmajuarji l.iliko spe. To je šum, ki ti gre i v možgane in zapusti Ivoje telo šele pri petah I | Potem ves dan trombe, klici luiporalov, drsanje metel, ropot lesenih pušk — le kopit. Sijajne slike ... Trije ginajnurji pometajo, komandira pa iim c 11 kaporal, dva kaporal mag-giorcla, Irije sergenli in štirje sergenti maggiori----In kakšen hrušč li delajo, vsak-hoče več veljatil ( Se pero, ki drsa po papirju me moti, kot bi rezal po samih možganih I Kam bi sc dal, da bi našel urico, en meler ali vsaj firkelčk sladkega, zlatega miru. Opoldne sencam.- Zaprem vsa vrala vojaške iiisarne, vzamem knjigo v roke in čitafcrr.-Ali glej ga vraga 1 Izpod mize se priplazi moj pianlon (sluga-pisarnc), kjer jc pobiral papir in si pomazal vsa kolena s pljunki visokega rastniko. V svoji nerodnosti mi »rcvrže stol! Oh! Zbcžim na vrt! Ze me sreča brivec in se 'učne spodtikati nad mojo »rado: »Questa barba, Iroppo nnga č guesla barba!« Vraga, odičnli, čislb natančno vam hldija/ 'ne mbreiin poVedaHc nnjl)oljšC je^ če gres-sle Ir kMemb /drrivnikiL.. ku£- 11 jaz, kaj hočetfc, sem' lc prdv*-ni doktor!«;...._ . 17. ZAKONSKIH MthiliSL Med možem in ženo H- kou^-ferenco ženskega značaja. Ona: »Misliš, da mi bo loM-ko obdržali besedo?« On: »Malenkost... Ali ležkb li jo bo vzelil« ki DVOUMNO. )6že: »Ti lvt>, ak Ivo, U<\() pi^vi; on Wcžha. Nr btat; kiš£všW6 nelmifi zna.' RHftntot« B AHACI. l>TedŠtov»jah?e : .(),>, Vrtkl-ah« miffjonar!« »Slremlklf, navadni Ijarder!« ikterAjr. »Mi l>osle pisala?« »Dal« } »Ali se boste vrnila/. »Dol« I »F>frez vašega moža?« »Dal« . »Kdaj?« »Ko bom vdova«. ^^GOSPA. . Nfcfka gospa vpraša vojaS sirofoit,,^ .• j . . »Vojak...ali Jc to puška, nese na daleč?« »Seveda ... prav lal« od< vori vojak »žc več kol fri jo nosim, pa la sakra ..,. »c< pošto« .necc (od nikoder p» da bi me zamenjal!« SfcVttfA, i*OTEM PA JA! »Koga žeMe?« »Gospoda poročnika!« »Kaj hočete od .njega!« val" na vojttH »Gre za pek dolgi »Q, je odpoto KDO JE VEČKRAT SIT c Ona Onemu, ki sfc primaje pijan iz tfbslSnč). Nikoli žfe ni- It pijače sil! On: Oi' večkrat kot hI Gjafrud v'\3n,rbi: »Treba jc vatGcvati v teli iežk* časih. Moki žena;nafpr.: naprtjvi iz miela: Viš ki, jesl b bla pa de bse lila še z mana znest, ka pravje, kešna de odr je jezna. ila: čakaj, se se buo žie >laba. iela: Ja pa jesl ji bom zala prav na lipa puolka. ila: O bejn, dasl je lega. na nmnla še za ndrug krat. ►iela: Sej ris. ila: Pa z Bugain mpa neč j >rav abednmu. ila: Neč se na buj. Z Bu- PRIMEREK. kšno italijanščino bodo ili naši mali jezikoslovci po h šolah, navajamo tu iz kih zvezkov naših malčkov, dala 3 febbraio guesti a ta piove come al cato e to asguola come c venu-sguola e. fata abjar poi e o canfi "di $criti di seritur aje dicce sono andolo c glo-calo sono venuti asgu guela c poi c ser^fo eontd febbraio 13. t: poi e venuto a scuola c sprilo i o compili. Ouaudo c venuto a časa c mangialn. Poi e andqlo.prendere i lcngiii con Late o- e giocalo. Sono venuti noviči c sono andati bomboni e serito conli c mangialo e andalo dorinir. 9 sono alz.ato andalo a chie-sa. Alli dicci andalo. giocare pci bambini Poj mangiocato brodi). i ...Odo bagnaJlo, e $on falo gri- | dfae. La inaestr.a spu delo e,|ie uon laro conli- Ow'ro o.rc sqn andalo a časa. Oggi soiio venuto a časa sono ric^yulo copati c poi sono pranzatc pimizp c poj s,oho serilo duirio. Ogi sono voiiulo a časa co-npc gioca'|o sopo la vardo chč a vefiM^. Notic sonp, varita. Pcborajo (jucsii gi.griii era fredo c poi venula neve per la s/rada e langpc uiela ikc. *«jU«Wf» vc*-.ii »l<>. vrnjiki funljc. ki M«1 fviijih iirugih «ri iy. i*>|j"kni> top- sitfkpip |M||k^,v l;lo,tcii\-i, y»»;in nuiii|i »l 'Hfv» in gicvH.i lupijo i|i 5 pojUwii«». Med* j ivf |H|,|||I}» I»«p« vili M' iwn io — MI«"^ nvi'- Ili prn*|iu, ktikpr bi Htfdil. An ptičke, so suliljc, |iii)<>|icti iii kauoui. »kMjfi?') »V n«in. in^karop.i in ln>n}yv. mul vpiu-.tiuji iu? hum.um. /.11I0 pit paMe nikdar nc zmanjka. U pw|l lejnik kako ležko tc čakamo, /,c morila, il vaju/;! Lprt! če vlje no,vc .»Mr«'ie^e ila efcsfdcir^J« hoit po. let': K<>. Mi ilve novi obleki boS prejel, i>a t(

'ar/.arolli Mlo. Postojna,' Sturm 1-ranc, Livck; Vihar Jozcf, StudciK) pri Postojni; Srcholnjak Rado, Lokev pri Divači; Križmaiičič Srečko, Ha. ^ovica; Simič Marjo, Trstenik pri Trstu;: Kcbec Štefan, Harjc. ua Pivki; Vidmar. 3te£an. Otlica; Gerbuc Mate, Lanišč*;; Haveon Karlo, Osek; Ko-ipcl Joicf, Krombcrg; Ncmcc I.udoi vik, BUjc; 2ele Franc, Drskovčc na Pivki; Dubrari DuSan. Ruknvas; Franc Koren, Ladri; Mar kič Rafael, Potravno; Kavčič Andrej, IJ)o?nbcrg; Suligoj Albin. Slap ob Idfiji; Ifoltar Romim, Solkan; Ohcrsnel Ludvik. Lokev pri Djvači; Prinčič Andrej. C-erovo; Ivančič Martin, Desk le; Bin tolo Franc. Zulog pri Postojni; Sv*' rn Franc,, Kopen; Muzič Izjdor, Mc-ijana; Spacapan Izidor, O^zeljan; Mo^ovcc Leppokavcc; Her. lot Anton, Lcvpa pri Kanalu: Jejčič DuSan. Luino. POREDNI JURČEK. Mama: »Jurčck, danes si b.il poreden! Atu bom povedala!« Jurčck: »Oh, ti si pa res prava ženska. Nc moreš z.amol-čati.prpv niči« VIIL Pravilo. Pravijo v Studencu. da jc J. veliko pel in nikoli pel, veliko igral in uik> dur igral. Ho/ji in naravni zakon mu prelista m šestimi križi, radi tega naj Več iu- splcikari, ter pusti p redno« t dobremu in nadebudnemu pevskemu naraščaju. V nasprotnem slučaju ac mu kaj lahko pripeti, kakor pri oni generalni vaji v Ljubljani — ker so mu rekli — plevela pa nepotrehuje. mol Pravijo v marih. gledališču. du jc kapclnik II. iznašel nov način takti« rauja z električno lučjo. Pravi, da se pri tem do«ti manj utrudi. Pravijo istotam, da jc uprava gledališča zopet dovnlila moAkcmu in ženskemu /boru sedeže na halkomi. IPruvlJo. da iu Gradišču tik pod hribom biAica stoji, v hiAl pa prebiva , jc/.ična dcklica. V poznih večernih urah pod murvo sedi in lautc priča, kuje, da kakAnega vlovi, čc pa nobc. nega ne vjume, sc kremžasto drži. Pravijo Atiri gospodične na Hrzclju, tla ni dovolj zabave doma, da jo mo« rajo uživati tudi v Toma ju. Pravijo, da ustanovijo ua Korituici društvo za žvižganje; kdor ima ktllič. I kaj piska, naj sc zglasi) naj iti bo star j uli mlad, do konca marca. J Pnivlfu. da sc jc v lluilujužni od» J prlo novo uajmodcriicjAc zdraviliAčc ((hiinatorij) za vse bolne zadruge in posojilnice v Julijski Iteucčiji'. O. I premijeno jc r. vsemi kinirgičnlmi metodami, žavhami in llajfitri zoper I razne hivAc in bodoče bolezni kakor /ato se isti »Cukiu iskreno zahvaljm jej«, ker jc ofioiimil upravo na privi« legije zbora v prejšnjih sezonah. Pravijo inlotain, da so 7. lebr. t. I. gostovali Atirjc »mladi« iz l.jubljauc in sit e r so imeli nastopa po ustanovi, li društvo »Metla«, da bodo |Mimctali hiše. Pravijo ravno tam, da imajo člani, cc'metle za mesti. Prav/o ravno lam, da jc predseduj« ca društvu »Metla« kazala na pust lantom svoja dražcstiui kolena; kdor nc verjame naj vpraAn Čuka. ker on vse vidi iu vse ve. kazat fantom ko. lenu sc iic sme. Pravijo, da lirzcljskim fantom otc« kajo srca, zaradi prihajajočih siiuba« čev v vasi Pravijo, d u Gigi Iz Kozcntala nc glciia na lepoto deklet, tcinvcč nn kos ojtehe. Pravijo, da A.... iz Sužida sc povsod dekletom uklaiija, ali one sc ga zelo izogibajo, ker ga nobena nc mara, zato je zelo užaljen. Pruvijo, du jc ravno isti fant zelo ponosen nase, da vse zna in ve iu zra» ven Ac slovenščino govori, pa Cuk dobro ve, da nič ne zna. Pravijo, da puncc iz Sužida koštro« nov iic marajo, zato so pa zelo uža« Ijene, ker sc jim pa drugi fantje bolj dopadajo. Pruvijo, (Li se (k>hi v Sužidu fantič poln razstresenih nad, plava noč in dan s svojimi perutmi krog odprtih okcnc. Ko bi bil zmožen, bi spravil vse sužiška krilca pod mršave peruti. Saj fant ima malo napak, glavna jc tri, da sc jc podal razuzdani družbi. Pravijo, da jc prišlo neko dekle za« to iz Trsta, ker so jo boleli zobje, ali bolj umevno jc, da je prišla zato, du vidi šc enkrat škrbega ljubljenca, do« pade mu zato, ker ima samo dva zo> ba in pol kakor ona. Pravijo, da so pri Bujali na Krasu dve mladoletni gospici, ki sc zelo za« nimajo za nekatere študente! Cuk jih ibibro ogleduje in sc jim tudi posme« huje. Pravijo. Odkar zahaja Cuk v Kose« zc. je nastal velik nemir, B... in F... sc celo na ples bojijo priti, ker jim je M. obljubila, da jim ho tako naredila. da bodo nage plesale. - V Kosezah ima stric C:.... toliko dopisov, da si jc na« jel uradnico J.... katera iiradujc brezplačno. mora pa vsak dan dvakrat v Bistrico; za novoletno darilo ji je oh« ljubil, da ji prinese Cuk staro prati« ko. J.... za s Svojim privihnjenim no« som rada povoha na Zcmon in Bilko« vico. Cukcc pa v kolonci pod zvoni« kom čepi. vse vidi in sliši, kar sc pri ž...... go»li. Pravijo, da jc gdč. J... v Zg. Dom« Žalah obolela na snu. ker ji jc fantič nezvest. Ce bi jo Cuk videl, bi mu prišlo slabo. Pravijo,- da jc ista jako zavezana na enega fanta, da si odloči ta kraj. : miru susiea, pinur.ua onemoglost; zo-■ per hude iiimlriiilc v račiiuovodslvu, zoper pomanjkanje krvi v nadzoru, vidnih žilah, /oper zlodjeve krče v denarnem zaledju, zoper nalezljivi ti« lun |M>krillli Apvkulaulov, zoper srčne bolečine pri goljufivi napetosti, '/oper inolničkovc otekline pri največjih do. bičkarjib, zo|m;r bruhanje naAmiraiiih deležev, zoper krvavo |>rižo po zboro« vanjih. zoper hudo sa|x> pri večnem deficitu, /,o\h-.t oslovski kašelj potr« pežljivili odbornikov, zoper odcbclclc trebuhe kmečkih krvoricsalccv, zoper ženske boli /ni vslcd utrujenosti pri sleparskem sodehrvanju, zoper vnetje nahiksanc izobrazbe, z<>|>cr ozcbljcno prosveto, zoper garje na hinavskih jezikih, zoper strup organiziranih ta« tov, zoper srčno kap vsled prevelike poštenosti, zoper kurja očesa na do» gib prstih vclckrščanskih organizator« je v. zoper njihov slepič, zoper možganski prisadi itd. Vodja tega kolo« salnega zavoda stanuje v pritličju v malafirski ulici. Njegov asistent pa sc jc preselil v drugo nadstropje baške ^lolinc. Odprl jc lastno najku« lantnejšo, mi j vzorne jšo,* čez vse hribe in doline priporočljivo lekarno.z Ime* iioin pri »novi zvitorepki«. Pravijo v mariborskem gledališču, da sc A. Poljakov«, ki jc priredila 17. t. m. koncert, ni znala držati • točnosti, ker jc morala publika ča» k a t i na začetek cclc pol ure, to pa najbrž radi tega, ker jc bilo za slav« no operno pevko ob 8. uri šc prema« lo publike. Pravijo mariborski gledališki igral« ci, da je publika, ki jc bila na gori opicnjcncm konccrtu, z. velikim nav« dušenjem ploskala operni pevki. Do« mač iigralci so sc zgražali nad takim postopanjem, ker sc pri predstavah, kjer sami sodelujejo vse premalo ploska, čeravno zaslužijo veliko več priznanja, kakor skozi nos pevajoča operna pevka. Pravijo isti, da se jc na konccrtu pelo v raznih jezikih, celo v nem« škenv medtem ko slovenske pesmi nismo slišali nobene in publika je ploskala. Kadovcthni smo, kaj bi na« redila, čc bi kateri domačinov prire« dil konccrt v raznih jezikih. Pruvijo v Dolini, da sc jc tista go< spodična zelo jezila, ker je Cuk rc« kel, da jc ženica. Cuk pa pravi, da' ni res in jc to le tiskovna pomota, usodcpolfcia seveda. Ti.sk arVikd škrat je napravil tudi iz kredita kartcl. Naj torej blagovoli oprostiti te no-ljube napake. In vesele praznike. Cuk! Pruvijo gori tudi in uganjujejo, ka. tera jC tista, ki jo bo Cuk »kavsnil«. Pa jc niso pognintali. Tista že ni prava, ki jo mislijo, pa je! Pruvijo pod bezgovim grmom v j Postojni, da se je neko dekle strastno zaljubilo v svoj južni ideal. A prcva> j ra jc bila zelo velika in sedaj so Ic j britki spomini na preteklost, ki sta« | vijo Ic temne scncc na pot prihod« J nos ti. Pravijo v Črnem vrhu, da fantov« ski »atn«. jc šc vedno tako ponosen j na svoje sinove, t« pa zaradi tega. ker so pristopili k pevskemu društvu! | Pravijo v Črnem vrhu, da jc letos tako huda zima. da nekatere fante tako mrazi, da morejo bili vedno doma. 1'ravljo istotam. da jc bil letos pust zelo neumen, to pa zaradi teg i. ker sc jc zaljubil v neko na pol nago 'gospodično. ~ NA CESTI. Nadležnež: »Oh I Glej, jjlei. Vi sle pa čisto podobni nekemu gospodu, ki sem ga poznal!« Gospod: »Iii vi sle do pičice podoben lisleuui, ki ga ia/ nisem poznal nikdar iii si IikIi ne želim, da bi ga poznali« NOBENA SI NI MISLILA KAJ TAKEGA. Gospa: »Kako. Marla? Vi se boste poročila I Ne, kai takega pa nisem mislila!« Služkinja: »Jaz. tudi ne, gospa! Vaš gospod sin me jc prosil za roko ravno danes zjutraj I« -— KAI JE NAJBOLJ DOLGOČASNO NA SVETU. Ona možu, ki leži poleg nic zleknjcn na Iravi in gleda v oblake: »Kaj jc najbolj dolgočasno na svetu?« On: »Oh, nebo, kadar je pokrilo z zvezdami!« Ona: »Oh! Ta jc pa lepa!« On: »Zato, ker, kadar sc prikažejo, pospe vsi!« GOSI>OD BRZE CA V. K NOE Gospod Brze caV. Ktiof, tabrikant popat, jc zelo velik skopuh. Ker sc pa ludi skopuhi včasih užejajo, začuli ludi on sprehajajoč se s svojim prijateljem po ulici, strahovito žejo. Po dolgem premišljevanju in cincanju sc odloči in siopi v bar. Za njim ludi pri -jalclj. Gospod Brze cavalir Knof stisne zobe in skoro sikne svojemu prijatelju: »Dragi moj, jaz bom vzel kako slvar: če hočeš vzeli ludi kaj ti...« »Da, ludi jaz« je odvrnil prijatelj. »No dobro...« je rekel Brze cav. Knof... «jaz vzamem od lebe slovo, in ti lahko vzameš kar hočeš!« Ko je lo rekel, je gospod Brze cav. Knof zbežal iz bara in se zalekcl v nekega drugega, ker žejen je še vedno bil. MED PRIJATELJI. »Veš, šesta popoldne jc najlepši del dneva zame!« »Ali spiš?« »Ne jaz, pač pa moja žena!« IMA ŽE DOVOLJ. Sodnik: »Ali kako, da nisl< pobrali denarja, ki sc ie nalio jal zraven ukradenega pen la?« Obtoženec: »Oh, prosu vas, gospod sodnik, iic govo rite o lem. Saj je že zados moja žena kričala radi lego ... OII, NE TAKO, CE BI NI Sodnik: »Vaš poklic?« Tal: »Pravijo, da sem tal!« Sodnik: »Slab poklic... dni gccl« Tal: »Oh, vejo, iic ravno l.i ko, gospod sodnik, bi že šli samo če iic bi bilo karabinci jevl« ______ MANA. »Jakob Klobasa je vzel sv. klobuk, slovo, samokres iz ži •pu in sebi življenje«. PINLIM mu UUlU DENAR V JUGOSLAVIJI Ljikljiidi milnica r. ■. ■ o. m. v MV«preure|enHi prestarih v LJubljani Mestni trg. »lev 0 sprejem« vloge na hrn-nllne knjižice In le-koCI r« Cnn, Jih obrestuje po «"/. Ier Jih Izplačuje lakoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne »loge z odpore (pilm rokom obrestuje ludl vlije po dogovoru. Raznih ti\\m\l\i likerjev: Moškat pasli, maršala, Tatinski vermoulh, Vcmovih beli, Cipro, Malaga vino, puneh, rum, Žganje, razni sirupi. Specijaliteta: Krema mar šala, Jajčna maršala, Jajčni konjak. Žganjarna JOSIP SULFATI GOaiCN, Trg Sv. Antona 7 Manufakturo, perilo, izdelane obleke po cenah brez konkurence kepit« pri dobrosnani Bratje Mose Via Ra3»e"o 7 - GORICA - Via Rastello 7