SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI11 (57) • ŠTEV. (N°) 46	ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de noviembre - 25. novembra 2004
USTVARJANJE ZAUPANJA Končno koalicijska pogodba
DRAGO K. OCVIRK
Po francoski revoluciji so se pojavila pojmovanja zgodovine kot vodenega in usmerjenega napredovanja človeštva. Zgodovino so si predstavljali kot veletok, ki bo človeštvo ponesel na ■ bregove harmonične družbe. Mnogi so temu mitu o napredku, posebno v komunistični izvedbi, verjeli in se lotili njegovega uresničevanja za visoko ceno, kot to prikazuje Orwell v Živalski farmi. Ker so slepi privrženci tega mita menili, da teče zgodovina prepočasi svoji uresničitvi naproti, so za to krivili drugače misleče in jih kot ,,reakcijo” likvidirali, kjer se je le dalo. Ta mit je zgodovina ocenila za proti-človeškega in ga zavrgla. Ljudje verjamejo odslej drugi zgodbi. Prepričani so, da niso igrače v vnaprej spisanem scenariju, ampak da sami, sproti, brez kakšnega posebnega končnega cilja ustvarjajo zgodovino, ne da bi jo v celoti obvladali. Še preteklost se izkaže za neobvladljivo, saj se tudi zgodovinopisna dognanja spreminjajo iz roda v rod.
Pred leti je s temi novimi pogledi na zgodovino zaslovel Francis Fukuyama, ki je nato poskušal odgovoriti še na pereče vprašanje: kako je mogoče živeti in delati zgodovino danes, po ,,koncu zgodovine”? V knjigi Zaupanje je pokazal, kako sleherno skupno življenje, od para do mednarodne skupnosti in vse, kar je vmes, stoji na zaupanju in se sesuje, če tega ni. Ekonomisti so že postavljali v središče svojega razmisleka ,,človeški kapital” kot glavni dejavnik uspešnega gospodarstva, a se je izkazalo, da to ni dovolj. Ta človeški kapital - kakovostni in usposobljeni ljudje - raste tam, kjer je razvit tudi ,,družbeni kapital”: t. j. sposobnost ljudi, da se družijo in povezujejo, sodelujejo in se v vzajemni izmenjavi bogatijo. Koliko se bodo ljudje tako družili in povezovali, pa je odvisno od družbenih norm in vrednot, ki so jim pripravljeni podrejati svoje posamične interese. V takšnem družbenem ozračju se poraja zaupanje, ki krepi tako družbeni kot človeški kapital.
„Akumulacija družbenega kapitala je vsekakor zapleteno in v marsičem skrivnostno kulturno dogajanje,” pravi Fukuy-ama. ,,Liberalna demokracija, ki se poraja iz konca zgodovine, ni potemtakem v celoti 'moderna'. Če naj demokratične in kapitalistične institucije delujejo dobro, morajo sobivati z določenimi predmo-dernimi kulturnimi navadami, ki zagotavljajo njihovo dobro delovanje. Zakon, pogodba in ekonomska racionalnost zagotavljajo nujno, a 'ne zadostno osnovo za stabilnost in blaginjo postindustijskih družb. Te družbe morajo prekvašati vzajemnost, moralna obveza, dolžnost do skupnosti in zaupanje, ki so utemeljeni bolj v običaju kakor v racionalnem premisleku. Običaji niso ostanki preteklosti v sodobni družbi, ampak neizogiben pogoj za njen uspeh.” Te misli pomagajo razumeti, zakaj je bil Bush že dvakrat izvoljen. Američani so namreč začeli čutiti na svoji koži, kako se družba brez skupnih vrednot niši, ker ne morejo več zaupati drug drugemu. Če pa ni zaupanja, ostaneta le strah pred dnigim in vedno večja ogroženost: človek posta-
ja človeku volk. Ko družbeni in z njim človeški kapital kopni, nazadujeta tudi demokracija in gospodarstvo. V luči teh spoznanj je moč razumeti spremembe tudi pri nas. Vse doslej je bila naša družba v imenu zgodovine kot napredka globoko razdeljena. ,,Napredne” sile so neutrudno lovile ,.nazadnjake”, ,,reakcijo", ,,konzervativce” in jih zatirale, v družbi pa tako ustvarjale izredne razmere, hladno vojno. To ,,permanentno revolucijo” je nazadnje povzel v novi formuli predsednik Foruma 21, ko se je razveselil, da so volitve dale močno opozicijo. Med vrsticami je svojim ukazal, naj zmagovalce zaustavijo, da se bodo „napredne” sile mogle vrniti na oblast. Potrčeva Združena lista je ukaz takoj izpolnila, LDS pa za tem. Preživet način razmišljanja in delovanja je na levici še živ.
Povsem drugače deluje mandatar: vsem ponuja roko, govori o sodelovanju, ne spopadanju, očitno poskuša preseči delitve iz preteklosti ter ustvariti pogoje za krepitev zaupanja in rast družbenega kapitala. Če bo pri takšni usmeritvi vztrajal, je obsojen na uspeh. To toliko bolj, ker se to povezovanje in ustvarjanje zaupanje nikakor ne zaustavita pri političnih strankah, ampak se raztezata na vso družbo. Doslej so si ,.napredne” sile uzurpirale monopol nad druženjem oziroma so ga strogo nadzorovale, kdor pa jim je uhajal, so ga ali razvrednotile, kot na primer družino, ali zatirale in demonizirale, kot na primer Cerkev. Toda prav te osnovne in vmesne oblike druženja od družine in soseščine do Cerkva in sindikatov, društev in dobrodelnih organizacij... so učilnice in delavnice družbenega kapitala; one so nosilke trajnostnega, doživljenjskega učenja in negovanja medčloveških in družbenih odnosov. Brez vključenosti v takšne organizacije je človek sam in osamljen, krhek in ranljiv, izpostavljen na milost in nemilost močnim, naj so to politične, ekonomske, kulturne, verske ali katere druge oblasti. Zato so upravičena pričakovanja, da bo nov mandatar dal tem osnovnim in vmesnim organizacijam tako pravne kot dejanske možnosti, da bodo ob opravljanju svojega družbeno koristnega dela kovale tudi družbeni kapital.
Iz voščil dr. Krambergerja, predsednika škofovske konference, mandatarju vejejo tovrstna legitimna pričakovanja: ..Spoštovanje slehernega človeka, solidarnost z najšibkejšimi in demokratične svoboščine, zavzetost za narodni in kulturni obstoj, dobra etična vzgoja in potrebam primerno izobraževanje ter široka gmotna in duhovna blaginja so cilji, za katere si je in si bo še prizadevala tudi katoliška Cerkev v Sloveniji. Kakor je zapisano v mednarodnem Sporazumu med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, lahko računate na naše sodelovanje na nam lastni ravni vedno, ko gre za pospeševanje skupne blaginje in napredek človeške osebe. Dovolite mi, da izrazim upanje, da bomo v času Vašega predsedovanja lahko sporazumno uredili tudi tista vprašanja v odnosih med državo in katoliško Cerkvijo, ki še ostajajo odprta.”
Konec tedna so vse vladne stranke tudi formalno sprejele odločitev o vstopu v koalicijo, kot zadnji pa je v soboto v imenu Slovenske ljudske stranke to storil glavni odbor SLS, ki je po nekaterih zapletih na izvršilnem odboru prav tako prižgal zeleno luč takšni odločitvi. Vendar je v ponedeljek Janez Janša dejal, da pogajanja še niso končana.
Tako je ostalo odprto še vprašanje delitve ministrskih resorjev in ministrska ekipa, ki bo sestavljala novo vlado. Po napovedih nekaterih strankarskih prvakov naj bi dogovor o tem dosegli že v ponedeljek, novi predsednik vlade Janez Janša pa naj bi predlog vladne ekipe poslal v državni zbor pretekli torek ali sredo, ko bo tudi javnost izvedela, kdo bo sedel v novi vladi.
Največja neznanka glede vstopa v vladno koalicijo je bila stranka upokojencev (DeSUS), saj sta ljubljanski in mariborski odbor stranke napovedala, da vstopa ne bosta podprla. Svet DeSUS je kljub tem nasprotovanjem vstop v vlado podprl s precejšnjo večino (29 glasov za in 12 proti), saj je v stranki upokojencev prevladalo mnenje, da je za DeSUS bolje, če vstopi v novo vlado, kot če ostane zunaj nje.
Tudi glavni odbor SLS je podprl vstop stranke v vlado, čeprav se je pred tem zaradi nekaterih pomanjkljivosti v koalicijski pogodbi zapletalo na izvršilnem odboru stranke. Ljudska stranka se je zavzemala, da bi v pogodbo med drugim zapisali koncept glede lastninjenja bank, zavarovalnic in drugih podjetij, v katerih ima država lastninske deleže, vendar so se glede odločitev z omenjenega področja v SLS na koncu zadovoljili s konceptom soglasnega odločanja na vladi. Vsekakor pa so v SLS pričakovali, da bo v novi vladi vodila tri ministrske resorje.
Po pričakovanjih večjih zapletov v Slovenski demokratski stranki (SDS) in Stranki Nova Slovenija (Nsi) ni bilo, saj sta sveta
obeh strank podprla besedilo koalicijske pogodbe. Janša sicer ne razume zadnjih pomislekov SLS glede besedila pogodbe, saj so se štiri stranke prihodnje koalicije o tem uskladile že v četrtek. Zaradi zapletov je Janša nameraval spisek kandidatov za ministre v novi vladi poslati v državni zbor predvidoma sredi tega tedna in ne že v ponedeljek, je povedal v petek na seji sveta. Prihodnje koalicijske partnerice v ponedeljek, kot je bilo predvideno.
Vstop v vlado je soglasno potrdil tudi svet NSi, ki je razpravljal tudi o zadnjih stališčih ljudske stranke. Člani sveta so na seji med drugim poskušali odgovoriti še na vprašanji, kaj Slovenija resnično potrebuje, kar se tiče gospodarskega razvoja, katera je prava pot, ki je v skladu s tem, kako se razvija sodobni svet, predvsem pa, kako se razvija Evropska unija.
Lahko pa bralcem postrežemo z nekaterimi imeni, ki sicer še niso uradna a so najbolj verjetna za ministrska mesta. Po poročanju Radia Slovenija pa naj bi ministrstvo za javno upravo skoraj zagotovo prevzel Gregor Virant, minister za zunanje zadeve naj bi bil
Dimitrij Rupel, Milan Zver za šolstvo, Vaško Simoniti za kulturo, Andrej Bajuk za finance, Andrej Bračun naj bi postal minister za zdravje, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi zasedel Janez Drobnič iz Nove Slovenije, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa Jure Zupan. Pravosodje naj bi vodil Lovro Šturm, kmetijski resor Marija Lukačič, gospodarstvo Andrej Vizjak in ministrstvo za notranje zadeve Dimitrij Kovačič ali Polonca Dobrajc. Ministrstvo za obrambo naj bi vodil Karel Erjavec iz DeSUS.
O novi vladi je konec tedna razpravljal tudi kolegij predsednika Združene liste (ZLSD) Boruta Pahorja, ki se je odločil, da je stranka ne bo podprla, saj za vlado, v kateri ne bodo sodelovali, ne morejo prevzemati odgovornosti. Vendar poslanci ZLSD na ,,zaslišanjih" ministrskih kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi telesi ne bodo razpravljali o njihovi osebni integriteti, temveč bodo presojali kompetence in programe kandidatov za vodenje resorjev. Spoštovali pa bodo tudi načelo prvih stotih dni „miru" za delo nove vlade.
Drži se nas smola
Zaradi tukajšnjih razmer, sistema razpečavanja, argentinskih razdalj in pošte, smo primorani, da vsako številko našega lista zaključimo že v ponedeljek popoldan in tiskamo v torek zjutraj. Tako mnogokrat zamudimo zadnje novice in ko naročniki dobijo list v roke, je „novica" že „starica". Pričakovali smo, kot so napovedali, da bo v ponedeljek znana sestava nove vlade, pa smola — znova so prestavili objavo.
Računamo na razumevanje bralcev in na njihovo zvestobo!
LE ŠE DO KONCA LETA
V skladu z zakonom o popravi krivic se 31. decembra izteče rok za vlaganje pisnih zahtev za popravo krivic.
Gre za priznanje statusa bivšega političnega zapornika, za priznanje statusa po vojni pobite osebe oz. svojca po vojni pobite osebe
in temu statusu pripadajočih pravic (povrnitev škode in pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja).
Ministrstvo za pravosodje opozarja, da lahko slovenski državljani svoje zahteve vložijo samo še do konca leta.
GLEJ...
MAKSIM GASPARI, LJUDSKI UMETNIK... 10 LET FOLKLORNE SKUPINE MARIBOR .
REVIJA MEDDOBJE..........3
2
SLOVENSKI ARHITEKTI......4
3	ADVENT IN MIKLAVŽ........4
rmrr
■MM
MAKSIM GASPARI umetnik, ki se je najbolj zlil s slovenskim narodom
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Mednarodna razstava evropskih jaslic letos že drugič v Sloveniji
desetim simbolom pridruženih članic sledijo izdelki različnih tehnik in materialov, ki predstavljajo isto zgodbo. Slovenci uporabljamo pri izdelavi jaslic predvsem naravne materiale, les, glino in keramiko, ter se osredinjamo na izdelovanje podob, Italijani pa se osredinjajo na pokrajino in kraj, kjer umetnik ustvarja. Vsaka država ima svoj način in svojo tehniko izdelovanja jasli, kar odseva tudi tradicijo posamezne države.
Predsednik državnega zbora France Cukjati je dejal, da Slovenija potrebuje simbole, ki nagovorijo vse državljane in ki govorijo o vrednotah družine ter tako spodbujajo k številnejšim družinam v tem potrošniško naravnanem svetu.
Fructal ima milijone izgube
Podjetje Fructal je v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarilo 637,15 milijona tolarjev čiste izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani še zabeležilo 212,96 milijona tolarjev čistega dobička.
Vodstvo, ki izgubo pripisuje predvsem nepripravljenosti na negativne posledice vstopa Slovenije v EU, se je ob tem odločilo za vrsto ukrepov, med drugim za selitev dela proizvodnje iz ekonomsko nerentabilnega obrata v Duplici v makedonsko hčerinsko podjetje.
Zakaj se Fructal ni ustrezno pripravil na vstop v EU, predsednik uprave Fructala Miran Božič, ki je na
čelu družbe šele mesec in pol, ni znal točno pojasniti. Vendar pa stanje, ki ga je ugotovil ob prihodu v družbo, po njegovih besedah kaže na nepripravljenost.
Božič je poleg tega dodal, da je v krizi celotna slovenska živilska industrija, pri čemer je Fructal najbrž najbolj prizadet, ker je velik del prihodkov ustvarjal v izvozu, in sicer prav v izvozu v države na območju nekdanje Jugoslavije. Strinjal pa se je tudi, da je Fructal v zadnjem času, ko je bil priča številnim menjavam vodstva, preživljal krizo vodenja. Tudi to je delno prispevalo k današnjemu stanju družbe.
Pretekli teden se je odvijal v znaku prisotnosti kitajskega predsednika. Ni bil to navaden obisk in prihodnja leta bodo globoko zaznamovana po pogodbi, ki so jo podpisali v Buenos Airesu.
Novo obdobje. Nevarno bi bilo, če bi na obisk in pogodbo gledali le v črni in beli barvi. Previdnost je bistveni pogoj za pravilno oznako razmerja, ki se odpira Argentini v luči stikov s Kitajsko. Gotovo te previdnosti ni imela vlada, ko se je pripravljala na obisk in napovedovala investicije, ugodnosti in brezmejni izvoz. Spomnimo se, da je predsednik napovedi hranil po plaščem skrivnosti, kot nek izreden dosežek za državo. Prešlo je pričakovanje, prešel je obisk, vladi pa je ostal grenak okus razočaranja in zaskrbljenosti. Nekaj je jasno: med Argentino in Kitajsko se je začelo novo obdobje, katerega temelji so postavljeni, streha tudi že stoji, a je še možnost, da se zidovi in oprema prikroji vsaj delno po argentinskem okusu.
David brez prače. Ni manjkalo primerjav, od zgodovinskih do svetopisemskih. Nek vladni funkcionar je kitajsko delegacijo primerjal s hordo, ki je podrla vse, kar se ji je zoperstavilo. Drug opazovalec je pogajanja prikazal kot spopad med Goljatom in Davidom, le da ta ni imel prače. Kitajska delegacija s predsednikom Hu Jintaom na čelu, je prišla z določenimi nameni in jih je tudi v celoti izpolnila. Glaven cilj je bil, da Kitajski Argentina prizna status „tržnega gospodarstva". Zakaj tako presenečenje oziroma nepripravljenost v vladi, če že ves svet ve, da je to za Kitajsko bistveno. Ko je argentinska pogajalska skupina kazala odpor, je kitajski minister enostavno zagrozil, da pač ne bodo več kupovali soje Argentini temveč Bra-zilu, ki je na njihovo zahtevo brez pomislekov pristal. Proti temu udarcu ni bilo obrambe.
Kaj pomeni tržno gospodarstvo. Kitajska je leta 2001 vstopila kot članica v Mednarodno trgovsko organizacijo. Vendar ji večina držav (z ZDA na čelu) ni priznala tega statusa. To pomeni, da lahko nemoteno postavljajo zapreke kitajskemu uvozu. Status države s tržnim gospodarstvom pa bistveno zniža carinske omejitve, ki so edino orožje proti vdoru tujih izdelkov na domače tržišče. S tem priznanjem je sedaj Argentina odprla svoje meje kitajski industriji in se lahko brani le delno, v mejah predpisov Mednarodne trgovske organizacije. Kitajska pa je najcenejša ekonomija, ki sloni na nizkih plačah, ogromni produkciji in zlasti grozno devalvirani valuti. Vladni skupini, ki se je pogajala s kitajsko delegacijo, je uspelo doseči le zagotovi-
lo, da lahko posebej brani nekatere industrijske sektorje. Ti so tekstil, obutev, kolesa in igrače. Prav ta področja so najbolj trpela v zadnjem obdobju sorazmerja 1=1 z dolarjem, in so si sedaj komaj opomogla. Vdor kitajskih izdelkov bi pomenil hud udarec, če ne kar smrt za ta področja. Obrambni ukrepi za te sektorje pa naj veljajo le za prihodnja štiri leta.
Tudi nekaj ugodnosti. Seveda tudi ni vse črno, ko gledamo na kitajski obisk. Najprej zunanjepolitična važnost: v trenutku, ko se Argentina bori s problemom zunanjega dolga in jo po vsem svetu gledajo z nezaupanjem, je dogovor s Kitajsko važno mednarodno priznanje. V teku pogajanj je Argentina tudi dosegla, da je Kitajska odprla svoje meje novim področjem argentinskega izvoza: meso, sadje, vina ... Pogodba odpira možnost, da se v prihodnjih petih letih argentinski izvoz na Kitajsko več kot podvoji. Pravzaprav je odgovor na razna vprašanja toliko na argentinski kolikor na kitajski strani. Argentina se mora končno zavedati, da pečene piške nikomur same ne letijo v usta. Prodala bo toliko, kolikor bo zmožna (znala in se potrudila) prodati; investicije bodo prišle, če bo znala zgraditi ugodne okoliščine.
Zapleti z zamenjavo. Lahko bi rekli, da je bila vlada naivna tudi na področju refinanciacije zunanjega dolga. Zamenjava bonov z novimi, znatno manj vrednimi, se kaže izredno zapletena. Vlada sumi, da je za rastočimi težavami prst Mednarodnega denarnega sklada (FMI) in sploh Skupine 7 (razvite države). Pritisk gre v smeri, da bi država izboljšala ponudbo. Zadnji kamen spotike je ta, da je Newyorška banka, ki naj bi v zastopstvu države izvedla zamenjavo bonov, odpovedala ta posel zaradi tehničnih zaprek. Sedaj vlada išče drugo banko. Namen predsednika in gospodarske ekipe je, da se na tem področju ne sme popustiti. Zato je minister Lavagna tujim upnikom zagrozil, da če ne sprejmejo zamenjave bonov, ne bodo ničesar prejeli.
Vajeti ima Duhalde. Preteklo nedeljo so bile volitve v peronizmu province Buenos Aires. Duhalde je zmagal brez glasovanja, kot edini kandidat za vodstvo stranke. Volili so samo v nekaterih okrajih, kjer je šlo za krajevne razprtije. Bivši predsednik je pokazal, da zaenkrat nima opozicije in bo njegova beseda še nekaj let odločilna ne le za usodo province, marveč tudi države. Po starem, nekoliko spremenjenem reku bi lahko trdili, da ima Kirchner vlado, Duhalde pa oblast. Le njuno medsebojno razumevanje je zagotovilo za mir v državi.
V petek, 19. novembra so v Festivalni dvorani na Bledu otvorili veliko razstavo, posvečeno Maksimu Gaspariju. Na razstavi je na ogled preko petdeset originalnih slik in risb, pretežno iz zasebnih zbirk. Razstavljeno bo skoraj 400 razglednic od leta 1903 do danes, nekaj ilustracij in sto tiskanih knjig in revij ter Gasparijeve jaslice. Razstava bo odprta do 10. januarja 2005, in bo vredna počastitev velikemu ljudskemu umetniku.
Maksim Gaspari se je rodil 26. januarja 1883 v Selščku na Notranjskem. Po končani ljubljanski realki je postal trgovski pomočnik v Kamniku. Nekoč je tamkajšnji živinozdravnik in zbiratelj umetnin, Niko Sadnikar, opazil v izložbi njegovo risbo slanika in ga je napotil na Umetnoobrtno šolo v Ljubljani. Kasneje mu je bil mecen pri njegovem študiju na dunajski akademiji, kamor se je vpisal leta 1903. Bil je med tistimi slovenskimi in hrvaškimi umetniki, ki so leto prej ustanovili umetniško društvo 'Vesna'.
Gaspari se je izpopolnjeval še v Munchnu, vendar se je zaradi gmotnih težav vrnil v Kamnik, kjer mu je Sadnikar pripravil atelje. Leta 1911 se je poročil s Frančiško Wurzer iz Bistrice v Rožu. V času koroškega plebiscita je živel na ženinem domu in
Ijal: stari domači prazniki s svojimi šegami, kmečko delo, krst, ženitovan-je, pogreb, ples v gostilni, misli ob zibelki, bogkov kot s pečo, nepregledna množica mater z otroki in slovenskih Madon, pastirji vseh vrst, brhke pastiričke in dekleta ob visečih nageljnih, krepki fantje s polhovkami na glavi, korenjaški brkači, bogati ženini, praznični motivi za božič in novo leto, starka zima, koledovanje, butare, nošenje k žegnu, velika noč, jurjevanje, oživljeni junaki poetične preteklosti, pa vaški godci, čebelarji, starčki, orglarji, slepci in prosjaki, seneni vozovi ob nevihti, slovenski in gorenjski svatje v narodnih nošah, z avbami in zavijačkami, s kastorci in viržinkami v ustih, v kožuhih s tulipani in težkih škornjih, pa godci, plešoči pari, kmečke kajže, znamenja na križpotjih, portreti in karikature, pa krajine, podobe Selščka, Jalovca, Bohinja, Bleda, Semiča, Kamniške Veronike, in drugi motivi, zvesti vesnan-skim izhodiščem, gasparijevskemu slogu in svetu preteklosti, ki se ne bo nikoli več povrnil.
Po Marjanu Marinšku
ustvaril številne razglednice in plakate in se na ta način bojeval za slovensko Koroško. Pozneje je živel v Ljubljani, poučeval na državni gimnaziji, umetniški šoli Probu-da in na strokovni šoli grafičnih obrti. Leta 1928 se je zaposlil kot restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani, kjer je služboval do leta 1948, ko se je upokojil. Že leta 1941 mu je umrla žena. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1953 je Narodna galerija v Ljubljani priredila retrospektivno razstavo ob umetnikovi sedemdesetletnici, leta 1972 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1977 pa je izšla njegova monografija izpod peresa Staneta Mikuža. Umrl je 14. 11.
1980 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
Slikar Maksim Gaspari je edinstven pojav v slovenski umetnosti.
V svojem delu nam je ohranil v likovni podobi predvsem kmečko kulturo starosvetnega časa. V umetniškem pogledu je Gaspari stopal po lastni poti, razvil je svoj tipični slog in ustalil svoje priljubljene motive. Svet, ki ga v njih oživlja je idealiziran in rahlo otožen svet, z malce prikrojeno folkloro. To je naš kmečki svet od zibelke do groba, od jutra do večera, od pomladi do zime, od petka do svetka, gas-parijevski svet, ki ga že tedaj skoraj ni bilo več. Gaspari je bil ujet vanj, bil mu je čudežna zakladnica motivov, ki jih je v lastnem slogu in priljubljenem kombiniranem koloritu kar
naprej ponav-
V cerkvi svetega Jožefa na Poljanah v Ljubljani so v četrtek, 18. t. m. odprli mednarodno razstavo evropskih jaslic z naslovom Rojstvo družine. Razstava v Sloveniji letos gostuje že drugič.
Upravitelj ljubljanske nadškofije, škof Andrej Glavan, je ob odprtju poudaril, da je razstava namenjena praznovanju vstopa v Evropsko unijo in mednarodnemu letu družine, ki so ga razglasili Združeni narodi. Rekel je, da sam jasli doživlja „kot živi Betlehem, ki govori ljudem", in da želi, „da bi se sporočilo raznolikosti, ki bogati in ne ločuje, na ta način širilo po Sloveniji in v svetu".
Manfredo Truizi, avtor postavitve razstave, je povedal,
da je idejno pobudo za razstavo lani dal predsednik Evropske unije Romano Prodi, v želji, da bi razstava širila duha nove, razširjene Evrope ter spodbujala mir in strpnost med različnimi narodi, ki tvorijo eno skupnost. Dodal je še, da si je Evropska unija zadala cilj, da bi ob božiču pripravila sklop razstav, ki bi povezovale glasbo in druge vrste umetnosti s poudarkom na božičnem duhu.
Razstavo si je treba ogledati po vrstnem redu, saj je na začetku razstavljenih deset eksponatov, ki simbolizirajo deset novih članic EU. Tem
SLOVENCI V ARGENTINI
CARAPACHAY
10. obletnica folklorne skupine „Maribor"
V soboto, 6. novembra je bil v Carapachayu velik praznik. Še posebno pa za člane folklorne skupine Maribor, ker so obhajali 10. obletnico obstoja. Hvala Bogu je bila lepa noč, hladna, brez dežja. Nastop je bil na dvorišču na odru nalašč pripravljenem v ta namen, prekrasno okrašenem s cvetjem in malimi drevesci.
Gostje so začeli prihajati že okoli osmih, dobro uro kasneje pa se je začel program katerega sta povezovali Helena Žnidar (v slovenščini) in Ani Klemen (v španščini). Po dobrodošlici obiskovalcem sta opisali zgodovino skupine: Meseca septembra leta 1994 se je zbrala skupinica navdušenih plesalcev, da bi predstavila Slovenijo na veselici mednarodnih skupin v pristanišču v Olivos. Všeč jim je bila ideja, da bi še naprej plesali in predstavljali domovino staršev, zato so se odločili, da ustanovijo skupino pod imenom "Maribor". In ravno 6. novembra leta 1994 je imela skupina prvi nastop, to je točno 10 let nazaj. Voditeljica skupine je že od vsega začetka ga. Ani Senovršnik Resnikova. Njena pomočnica je bila prva leta tudi ga. Lenči Klemen Komarjeva.
Predstave so se vršile skozi ves čas od obstoja skupine; bilo jih je blizu 80. Mnogokrat je bila navzoča tudi stojnica kjer so prodajali slovenske jedi in spominke ter posredovali informacije o Sloveniji. Vedno in povsod so nastopali brezplačno iz idealizma in ljubezni do Slovenije.
Repertoar slovenske folklorne skupine "Maribor" obsega od belokranjskih, prekmurskih, štajerskih, ljubljanskih, gorenjskih do dolenjskih plesov. Sami so si izdelali noše teh pokrajin (razen gorenjske) in vedno predstavljajo s ponosom domovino svojih staršev, ki jo tudi čutijo kot svojo. Ani Skarlovnik, ki je pred dvema letoma odšla po plačilo k Bogu, se je treba zahvaliti za izdelavo noš, saj je veliko noči prečula, da jih je naredila.
Nato se je razvil program. Najprej je seveda nastopila domača skupina. Za ta večer so kot prvo točko predstavili ljubljanske plese, v lepih elegantnih nošah.
Otroška skupina slovenske šole Josipa Jurčiča v Cara-pachayu tudi rada pleše. Večina od njih so sinovi in hčerke ali nečaki članov skupine Maribor. In ker radi nastopajo so jih povabili, da na slavju pokažejo kaj so se letos naučili.
In to so tudi navdušeno storili.
Sledila je predstavitev argentinske folklorne skupine ECO s plesi severnega dela države s pisanimi oblekami.
Na vrsti so bili dolenjski plesi v izvedbi skupine "Maribor", seveda v "ta pravih" dolenjskih nošah.
Po tem je bil dvajset minutni odmor med katerim so se navzoči lahko okrepčali ob okusni hrani in pijači, ki so jo tudi pripravili člani skupine. Bila je pa tudi stojnica kjer so prodajali razne vrste spominčkov in plošč, ki je bila kar množično obiskana. Sledila je dolgoletna uspešnica Avsenikovih najlepših melodij, spletenih v.venček, katero je skupina Maribor udarno in veselo zaplesala.
Tudi španska in grška skupina sta zaplesali in želi navdušenje s strani občinstva.
Sledil je se zadnji ples folklorne skupine Maribor. Na programih je pisalo „ples za presenečenje": zaplesali so pravi argentinski „tango" in bili tudi primerno oblečeni za to priložnost. Več mesecev so vadili s profesorji in se učili ples ki je kar precej težak, a uspelo je in so ga lepo predstavili.
Na vrsti je bila predstavitev članov folklorne skupine Maribor: Ani Senovršnik-Resnik, Sonja Kolenc, Helena Skarlovnik, Marjana Pirc, Pavel Aleš, Jože Mokorel, Maks Skarlovnik in Julio Vazquez. Niso plesali, so pa veliko pomagali in so tudi člani skupine: Marjeta Senovršnik, Franci Resnik, Veronika Mokorel, Andrej Slabe in Custi Baudek.
V teh desetih letih so se plesalci menjavali in skupina je hotela predstaviti tudi bivše člane: Marta Vodnik, Karina Vodnik, Zinka Klemen, Lenči Klemen, Andrejka Papež, Martfn Markež, Marko Markež, Irenej Markež, Jože Jan, Tone Komar, Tone Senovršnik in Tedi Aleš.
Ani Resnik je v imenu plesalcev skupine prebrala spisek; Franci Žnidar, predsednik doma, se je pa zahvalil vsem za pomoč in sodelovanje v teh desetih letih ter ji izročil šopek rož.
Po vsaki plesni točki smo na velikem ekranu lahko videli nekaj slik iz raznih nastopov v teh desetih letih. Pred koncem je bila pa še kratka video predstavitev, lep spomin zlasti še za člane in bivše člane skupine.
Deset let nastopov je kar lepa doba. In ob taki priložnosti se spodobi lepa torta, ki je bila razdeljena med ysemi navzočimi po zaključku programa. In bila je res lepa, kar v treh nadstropjih in s parčkom v gorenjski narodni noši na vrhu. Zapeli smo „Kol'kor kapljic" in še po špansko "Feliz cumpleanos".
Za konec je bil pa še družabni del s plesom s sodelovanjem dveh orkestrov: „Slovenski instrumentalni ansambel" in „Štirje fantje špilajo". Ples je pa trajal kar do štirih zjutraj. In bilo je lepo, bili smo zadovoljni, srečni, veseli... Veliko časa smo se pripravljali in po pravici garali, da bi prireditev uspela. Mislimo, da je, saj smo prejeli mnogo čestitk in pohval. Vztrajali bomo še naprej. Splača se in ponosni smo, da smo se uveljavili ne samo med Slovenci ampak tudi med Argentinci, saj nas neprestano kličejo za nastope. Letos se res nismo velikokrat predstavili ker smo imeli kot glavni cilj pripravo naše desete obletnice. Ogromno vaj, neprespanih noči in veliko truda smo vložili v ta namen, a ni nam žal. Bog daj, da bi folklorna skupina Maribor živela še dolga leta in lahko predstavljala Slovenijo s takim navdušenjem.
Folklorna skupina Maribor.
Trnuljčica prvič v Mariboru
MED KNJIGAMI IN REVIJAMI
Meddobje leto 2004, št. 1-2, 3-4
Sredi priprav na obhajanje svojega zlatega jubileja oktobra 2004 je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu izdala kot običajno dve dvojni številki revije Meddobje. Revija izhaja redno že osemintrideseto leto, zadnjih deset let s finančno pomočjo iz domovine.
Kot uvod v prvo dvojno številko (1-2) je ponatisnjena razprava mag. Rozine Švent o književnosti Slovencev izven domovine. Z ogorčenjem ugotavlja, da je bogato literarno delo Slovencev po svetu krivično zapostavljeno in podcenjevano, čeprav že dolga leta ni več zaprek za objavljanje obširne in kvalitetne knjižne žetve v zadnji polovici stoletja. Meni, da bi morala matična oblast pomagati nadaljevati izdajanje del Slovencev izven domovine, tudi te naše revije.
Prvi del revija posveča kot običajno pesnikom. Eden najzvestejših je tokijski sodelavec Vladimir Kos.Tukaj je objavljenih sedem njegovih pesnitev. V Buenos Airesu pesnikuje Branko Rebozov, ki objavlja eno svojo pesnitev, obenem pa prevaja mlade slovenske pesnike, ki pišejo v španščini: Gregor Papež in Erika Pogla-
jen. Vsak od teh dveh je prispeval tri svoja dela. Prav tako piše poezijo tudi Vinko Rode v španščini, prevedel mu jo je v slovenščino Janko Moder.
V tej številki revije se prvič pojavlja mlada sodelavka Mojca Kobi, ki prav tako piše v španščini. Prispevala je dve krajši zgodbi iz velemestnega okolja. Sestavek je prevedla Milena Ahčin. Vinko Rode je odkril in objavil v reviji zanimive izjave Borgesove prijateljice, ki prikazujejo pisatelja v drugačni luči kot smo navajeni.
Filozof Vladimir Kos je napisal več daljših pripomb in kritik del, objavljenih v prejšnjih številkah revije. Dejan Steinbuch je pred letom objavil v reviji AMPAK pogovor z avtorjem knjige „Moje domobranstvo in pregnanstvo", Marijanom Eilet-zem, in v tej številki Meddobja je ponatis pogovora.
Diplomska naloga o slovenski skupnosti v Bariločah pod Andi, delo Andreje Mrak, ki jo je revija začela objavljati pred letom, se zdaj nadaljuje in je jasna, izčrpna in zanimiva. V naslednji številki se obeta nadaljevanje.
Jože Rant razpravlja „Vse je končno skrivnost", razmišlja o skrivnosti vesolja in skrivnosti človeka.
Irena Avsenik Nabergoj, doktorica literarnih ved na slovenistiki in raziskovalka na teološki fakulteti, raziskuje Cankarjeve poti k slovenskemu človeku, k sebi in Bogu.
Jože Rant kot filozof govori o filozofu Vladimirju Kosu v razpravi „Filozofija, naš vsakdanji kruh."- Marko Kremžar sprejema dialog z Mirkom Gogalo, ki je v lanski razpravi kritično presojal njegov pogled na slovenstvo in duhovno pastirstvo med izseljenci. Kot zadnji prispevek je v tej številki revije nagovor, ki ga je imel Tone Rode ob predstavitvi knjige dr.Tineta Debeljaka „Črni kamnitnik-Loma negra". Knjigo je izdal njegov vnuk Marko Vombergar in jo je predstavil Tone Rode v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Meddobje XXXVII 3-4 uvaja podpredsednik Slovenske kulturne akcije. Ponosno presoja preteklo polstoletno delo, ki prehaja v mlajše roke in spreminja podobo, a ostaja neizbrisen spomenik.
Ob jubileju pozdravlja pesnik Vladimir Kos z dvema pesmima. Tone Rode je prispeval dve pesmi. Gregor Papež in Erika Poglajen sta prispevala po dve pesmi, a v
španščini, in ju je prevedel Branko Rebozov.
Zanimiv potopis Vinka Rodeta nam približa argentinski sever in odkrije prirodno bogastvo tega dela sveta. Milena Merlak Detela je objavila nekaj sočnih dnevnih beležk. Mojca Kobi je v sestavku „Smetke v očeh" podala svoje zanimivo opazovanje vsakdanjih malenkosti.
Diplomska naloga Andreje Mrak, ki se je začela objavljati v prejšnjih številkah, se tukaj nadaljuje in konča. Izredno lepo prikazuje Slovence pod Andi.
Jože Rant je pregledal in ocenil dela Slavoja Žižka, sociologa, filozofa in politika. Lev Detela razpravlja o Lajovčevi knjigi „Med svobodo in rdečo zvezdo".
Jože Rant ocenjuje „lzbrano delo" Jožeta Pučnika in okolje, v katerem je izšlo. Kot zadnji prispevek v reviji je odgovor Mirka Gogale na odgovore na njegovo predavanje o dušnem pastirstvu v naši izseljenski skupnosti.
Revija je v barvni prilogi vsakikrat objavila ponatis dveh umetniških del, Ivana Bukovca v prvi dvojni številki in Adriane Omahna v številki 3-4.
Glavni urednik revije je Marijan Eiletz.
Milena Ahčin
V petek, 19. t. m. so v Operi in baletu SNG Maribor prvič uprizorili eno največjih mojstrovin iz svetovne baletne zakladnice, balet Petra lljiča Čajkovskega Trnuljčica. Koreograf in režiser predstave je Dinko Bogdaniž, ravnatelj Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba. V glavnih vlogah so nastopili Alenka Ribič Laufer, Anton Bogov, Tijuana Križman, Eugen Dobrescu, Valentina Turcu, Jevge-nija Koškina, Klavdija Čerimagič in Galina Čajka. Ob solistih je nastopil ves baletni ansambel z orkestrom Opere in baleta SNG Maribor.
Eden najzahtevnejših klasičnih baletov je velik izziv za mariborski ansambel in velika pridobitev za tamkajšnji oder.
Stran 4
■■■■nam
Advent in božič
Že se bližamo koncu leta. Pripravo za ta naj lepši družinski praznik pa nam nudi advent. Ta beseda izvira iz latinske „adventus" in pomeni „prihod" — to je čas, ko se verniki pripravljajo na prihod Odrešenika. To so štiri nedelje pred svetim večerom. Pomenijo štiri obdobja v stari zavezi, in sicer prazgodovino do Abrahama, dobo očakov do kraljestva, dobo kraljestva od ustanovitve do babilonske sužnosti, ter dobo povrnitve iz babilonske sužnosti do rojstva Kristusa. Znak za ta čas je adventni venec. Spleten je iz smrekovih vejic in ima štiri^ sveče, katerih vsaka pomeni eno od omenjenih obdobij. Že pred drugo svetovno vojno je bil na naših mizah po več krajih, predvsem v mestih in v cerkvah, sedaj se pa po vsem svetu vedno bolj uveljavlja. Ker je za nas vernike Kristus luč sveta, se družina zbere in ob molitvi in petju adventnih pesmi prižge vsako nedeljo eno luč več.
V tem času tudi praznujemo prihod svetega Miklavža. Ta veseli praznik za otroke se v Sloveniji enoumja zamenjali za „dedka mraza", čeprav je nenehno bil prisoten v katoliških družinah, zlasti na podeželju. Sedaj je ponovno pridobil svojo vrednost in ga mlado in staro nestrpno pričakuje. Za ta dan imamo veliko lepih navad, katere smo prinesli tudi v naše nezaželeno zdomstvo. Mlajši rodovi v Argentini ga lepo prikažejo in praznujejo. V Sloveniji imamo tudi spet Miklavževe sejme, na katerih Miklavž „kupi" sladkarije in igrače, s katerimi obdari otroke.
Stara priprava za praznovanje božiča je tudi devetdne-vnica, s katero katoličani pričakujemo rojstvo Ktristusa.
D-ova.
Nekaj peciva za Miklavžev krožnik iz zapuščine Mire Ecker
Sestavine:
100 g. sladkorja
200 g. masla
350 g. navadne moke
Moko, sladkor in zmlete orehe presejemo v skledo. Vanjo seseklamo maslo. Na sredi naredimo jamico in dodamo rumenjaka in vainiljo. Na hitro ugnetemo testo, ki se ne sme ogreti, in pustimo da počiva v hladilniku. To testo se ohrani 2 do 3 dni. Razvaljamo testo v kačo in narežemo rezine. Oblikujemo jih v rogljičke. Položimo na namaščen pekač in jih bledo zapečemo okrog 10 minut. Še vroče povaljamo v sladkorju v prahu.
350 g. de harina comun
100 g. de nueces molidas
2 yemas
1 cucharadita de esencia de vainilla
1 chorrito de leche si fuese necesario
Procedimiento:
Mezclar la harina, azucar y las nueces molidas. Šobre la mesada trabajar la manteca cortandola con la ayuda de un cuchillo hasta formar un granulado. Hacer un hueco en el centro y agregar las 2 yemas y el extracto de vainilla. Unir la masa sin amasar y dejar descansar en la heladera dentro de una bolsa de nylon. Se puede mantener asf 2 o 3 dias.
Luego dar a la masa la forma de un chorizo grueso, cortar rodajas con un cuchillo, formar medialunitas y cocinar en horno caliente durante 10 minutos aproximada-mente. No deben dorarse.
Mientras estan aun calientes pasarlas por azucar impal-pable. Se mantienen varias semanas en recipientes bien cerrados.
NASVETI ZA STARŠE
MEDENJAKI
Sestavine:
1/2 kg bele moke 2 žlički jedilne sode 2 žlički cimeta 150 g. masla
250 g. sladkorja
1 jajce
2 rumenjaka
4 žlice tekočega medu 1 žlico pomarančne lupine
OREHOVI ROGLIČKI
100 g. zmletih orehov 2 rumenjaka 1 žličko vainilje malo mleka, če je potrebno
Razvijanje občutka vrednosti (1)
V moko zmešamo jedilno sodo in cimet in jo stresemo na desko, naredimo na sredi jamico in dodamo zmehčano maslo, sladkor, jajce, rumenjaka, tekoči med in pomarančno lupino.Na hitro ugnetemo testo in ga razvaljamo na 1/ 2 cm debelo. Izrežemo poljubne oblike, jih zložimo na pomazan pekač in svetlo zapečemo v srednje vroči pečici, okrog 1/4 ure.
MASITAS DE MIEL
Ingredientes:
1/2 kg. de harina comun
2 cucharaditas de bicarbonato de sodio
2 cucharaditas de canela
150 g. de manteca derretida
250 g. de azucar
1 huevo
2 yemas
4 cucharadas de miel Ifquida
1 cucharada de ralladura de cascara de naranja
Procedimiento:
Mezclar el harina con el bicarbonato y la canela. Hacer un hueco en el medio y agregar el resto de los ingredientes. Formar una masa y estirarla a 1/2 cm de espesor y con un cortapastas cortar las formas que se deseen. Hornear sobre placas enmantecadas y en horno mediano alrededor de 15 minutos. Deben quedar ligeramente doradas.
ČE SE CENIMO, BOMO KOS IZZIVOM PRIHODNOSTI
Pri otrocih, ki so bolj prepričani v svojo vrednost, se počutijo bolj varne in povezane z drugimi ter bolj zaupajo v svoje sposobnosti in vidijo smisel v življenju, je bistveno manj neželenih oblik vedenja, poleg tega pa imajo večjo motivacijo za učenje in sodelovanje v šoli ter posledično tudi boljši uspeh.
Na teh spoznanjih temelji program: Razvijanje pozitivnega samovrednote-nja otrok in mladostnikov, katerega avtor je dr. Robert Reasoner, ki ga je razvijal in dopolnjeval več kot 25 let. Šola, ki jo je vodil, je dobila priznanje za najboljšo šolo leta v ZDA. Poleg tega pa je tudi ustanovitelj gibanja za razvoj zavesti o osebni vrednosti. O pomenu razvijanja pozitivnega samovrednotenja predava širom po svetu. Njegova sodelavka mag. Marilyn Lane pa se ukvarja tudi z nadarjenimi otroki. Ima bogate izkušnje pri delu z njimi, kot tudi pri koordinaciji projektov in izobraževanju za delo z na-
darjenimi. Junija (2003) sta gostovala v Sloveniji ter imela seminarje in predavanja o razvijanju samo-vrednotenja in delu z nadarjenimi. Poleg predavanj in seminarjev sta obiskala tudi nekaj šol, ki so vključene v projekt Razvijanje pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju.
Projekt je zastavljen tako, da v njem sodeluje cela šola, vključno z učenci, učitelji in drugim osebjem, k sodelovanju pa so vabljeni tudi starši. Temeljni cilj je dvigniti raven samovrednotenja pri učencih oz. dijakih, razvijati zavest o pomenu občutka lastne vrednosti ter krepiti samospoštovanje tudi pri šolskem osebju in starših. Osnovni sestavni del je program delavnic, za vodenje katerega se usposobi določeno število strokovnih delavcev na šoli, ki ga potem izvaja z dijaki oz. učenci, poleg tega pa projekt vključuje tudi predavanja in delavnice za učitelje in stark, ter spremembo oz. razvoj šolske kulture.
Dalje prihodnjič
UMIK INDIJCEV
Iz sporne pokrajine Kašmir se bo umaknilo skoraj 40.000 od skupno pol milijona indijskih vojakov, je poročal indijski časnik The Pioneer. Indijski premier Man-mohan Singh je ukazal zmanjšanje števila vojakov v Kašmirju, ki je že več desetletij jabolko spora med Indijo in Pakistanom. Kot je povedal neimenovani visoki predstavnik indijske vlade, gre za ukrep gradnje zaupanja s strani vlade, s katerim želi pospešiti mirovni proces.
Srečanje arhitektov v Sloveniji
NASVETI ZA STARŠE
MEDIALUNITAS DE NUEZ
Ingredientes:
100 g. de azucar molida 200 g. de manteca
Z velikim navdušenjem in hvaležnostjo sem se odzval na vabilo Svetovnega slovenskega kongresa in se udeležil Konference slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Srečanje se je vršilo letos 9. in 10. septembra v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju.
Na slovensko arhitekturo in njene izvajalce sem skozi dolga leta gledal iz daljave. Zdelo se mi je skoraj kot nekaj nedosegljivega. Nisem si predstavljal, da bom kdaj imel priložnost osebnega stika. Kaj še pa možnost za predstaviti v Sloveniji svoja dela. Največje veselje in ponos pa je bilo prikazati kolegom v domovini Slovenske domove v Argentini.
Po besedah predsednika SSK dr Borisa Pleskoviča, je omenjeno srečanje bilo namenjeno izmenjavi znanja, idej in poznanstev med slovenskimi strokovnjaki, ki živijo v tujini s kolegi v Sloveniji" ... „Z vstopom Slovenije v EU je še bolj pomembno, da smo konkurenčni pri razvijanju lastnega znanja in odkritij, da znamo prevzemati najnovejše dosežke iz tujine ter sodelovati pri ustvarjanju novega svetovnega znanja in umetnosti, hkrati pa varovati svojo arhitekturno dediščino in lepote krajine."
Akademik Boštjan Žeks, predsednik SAZU, je med drugim tudi izjavil, da „moramo ustvariti pogoje in mehanizme, da se bodo strokovnjaki vračali začasno ali za stalno ter ostali del narodnega telesa, sicer se nam bo slabo pisalo". Jadranka Šturm Kocjan, direktorica urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je potrdila, da je prizadevanje Konferenc „način in
pot, ki pelje k novim oblikam ohranjanja slovenstva v svetu" ... „v tem je prihodnost ohranjanja korenin tudi za pripadnike drugega, tretjega in že četrtega roda Slovencev po svetu".
Uvodni predavatelj je bil akademik prof. Dr. Boris Podrecca, eden najbolj priznanih slovenskih arhitektov z delovnim sedežem na Dunaju. Po njegovem trudu in globokih raziskavah je svet utegnil spoznati našega velikana arh. Jožeta Plečnika. Z svojo razpravo, ki je imela za naslov: „Arhitektura in evropsko samoiskanje — fenomen Slovenije, je Podrecca jasno zastavil temelje in usmeritve vsega dvodnevnega srečanja. Glavne smernice so bile, da je po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo potreben premik celotne lestvice vrednot, potrebna je „kulturna diskusija" slovenske arhitekture, ne samo na strokovnem polju temveč tudi za razjasnitev političnih odgovornosti. Pripraviti se moramo za odgovorno spoštovanje naših korenin in kulturne identitete, kljub pritiskom Evropske Unije. Rešiti moramo kar se v slovenskem prostoru še da in pomagati slovenskemu arhitekturnemu snovanju na zunaj. Vprašanje danes je: „če bo nastala v Sloveniji siva merkantilna evropska arhitektura ali pa bo pestra in regionalno lokalizirana in zato prava 'evropska' arhitektura". Vprašanje je tudi „če nam bodo državne institucije in tržna praksa omogočile, da se uresničujeta ne le normativen ampak tudi kvaliteten odnos do našega okolja. Tega nam Bruselj in Strasburg še dolgujeta".
Pri prestavitvah arhitektov iz sveta sem v mojem primeru pokazal glavne gradnje
svojega 38 letnega poklicnega dela, pojasnil nekatere značilnosti argentinskega oblikovanja, različnost posameznih načrtov; glavne stanovanjske stolpnice, družinske hiše; mendoško semenišče in tudi delo kot gradbenik Inštituta za kirurgijo in kardiologijo fundacije Favaloro v Buenos Airesu.
Za obiskovalce izven Slovenije je bila zanimiva predstavitev arhitektov iz Slovenije, krajinske arhitekture in urbanizma. Svoja raziskovanja in načrte je tudi predstavil arhitekt Mario Boris Pangos, ki je slovenski rojak in živi v Mar del Plata v Argentini.
Na konferenci je bil poseben program posvečen slovenskim zgradbam po svetu. Osebno me je doletela odgovornost, da sem predstavil zgradbe v Argentini. Po vrstnem redu sem prikazal, društvene domove, cerkve, šole, planinske koče in sploh vse različne prostore, ki smo jih Slovenci ustvarili širom naše nove domovine, predvsem v glavnih mestih. Poudaril sem, da smo jih solidarno zgradili, da bi v njih gojili skupno versko, kulturno in družabno življenje. Vedno je bil namen ustvariti košček Slovenije v daljnem tujem svetu. Če se vprašamo kdo je bil naročnik teh dejavnosti ali kdo jih je gradil, od kot so bila potrebna sredstva, je na to enostavno en sam splošen odgovor. Slovenske domove je gradila bistveno ljubezen do slovenskih narodnih vrednot in naše domovine sploh. Da bi utemeljil premo črto zamisli in značilnosti vseh naših domov, to je celovitost za uporabo za vse potrebe življenja skupnosti, sem prvo pokazal verze našega pesnika dr. Tineta Debeljaka:
Slovenska hiša, ti središče Vseh slovenskih domov, šola naša, naše ognjišče, gledališče in svetišče,
fara in domači krov Bog naj da ti blagoslov!
Blagoslov naj Bog ti da: tu je Slovenija doma!
Prikazal sem glavna naša središča v Buenos Airesu, Bariločah in Mendozi in skupno še nekaj slavnostnih dogodkov al važnih prireditev v njih in s tem rojakom v domovini vsaj malo orisal dejavnost in življenje v vseh slovenskih občestvih v Argentini.
Končno so na srečanju mladi arhitekti, abiturienti ljubljanske univerze s podiplomskimi študiji na znamenitih svetovnih univerzah povedali svoje izkušnje in svoj pogled na problematiko arhitekture v Sloveniji.
Prikazali so svojo sposobnost za sodobno oblikovanje v današnjem svetu in nove poglede na poučevanje arhitekture in predloge za spremembe učnih načrtov. Pritožili so se, da so učni načrti za arhitekturo na slovenski univerzi v neki meri zastareli in da so spremembe nujno potrebne. Slišali smo tudi pritožbe glede na možnosti za dejavnost na ljubljanski fakulteti po končanih podiplomskih študijih. Na žalost, so rekli, ni vstopa, ni natečajev, ki bi omogočali pomlajevanje profesorskih kadrov.
Splošno obogaten sem se vrnil v Argentino. Spoznal sem nazore in izkušnje slovenskih arhitektov in gradbenikov po svetu in v domovini ter problematiko, ki je v zvezi z arhitekturo. Prepričan sem, da slovenski arhitekti imamo možnosti in tudi moramo doprinašati k poznavanju in poglabljanju narodnih korenin. V tujini pa imamo tudi dolžnost, da iščemo načine za postati mostovi med domovino in Slovenijo v svetu.
Božidar Bajuk
HUMftTl i rt TIMff i
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NAJLEPŠI IN GOSTOLJUBNEJŠI
Na Turistični zvezi Slovenije so predstavili rezultate letošnjega ocenjevanja slovenskih krajev v projektu Moja dežela lepa in gostoljubna. V kategoriji večjih mest je prvič zmagala Ljubljana, med srednjimi mesti Slovenske Konjice in med manjšimi mesti Cerklje na Gorenjskem. Med izrazito turističnimi kraji so najbolje ocenili Bled, med turističnimi kraji Ptuj in med izletniškimi kraji Olimje. Najboljšo oceno v kategoriji drugih krajev je dobil Vojnik, med hribovskimi kraji pa Svetina nad Štorami.
BO NUK DOBILA NOVO STAVBO?
Gradnja NUK2 se vse bolj zapleta. Poleg tega, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) izgubila večji delež kupnine zemljišča in zemljišča nekdanje tovarne Angore, ker ga ni vpisala v zemljiško knjigo, pa se zapleta tudi pri odkupu nepremičnin na Rimski 7a. Nakup objekta, ki bi ga morala po sporazumu med občino in šolskim ministrstvom zagotoviti država, je znova padel na ramena MOL. Ministrstvo za šolstvo je namreč s pogodbo o odstopu terjatve v višini 279 milijonov tolarjev plačil že sklenjenih kupoprodajnih pogodb za stanovanja preneslo na MOL.
BOŠ KUPIL?
Prestižni italijanski avtomobilski znamki Ferrari in Maserati sta od petka na slovenskem trgu prisotni s svojim zastopnikom, s čimer je Slovenija postala 51. država, v kateri prodajajo te znane športne avtomobile. Podjetje AC Maranello Auto, hčerinsko podjetje Autocommerca Avta Triglava, bo skrbelo za prodajo in distribucijo v Sloveniji, ob prodajnem salonu pa so v Ljubljani odprli tudi servisni center.
POSLEDICE VOJNE
Na mariborskem Lentu je potekala akcija odstranitve 250-kilogramske zavezniške letalske bombe iz druge svetovne vojne. Ob izkopu pri gradnji stanovanjsko-poslovnega objekta v neposredni bližini kopališča Pristan je nanjo naletel strojnik bagra. Policisti so območje nemudoma zavarovali, zaradi odstranitve eksplozivnega telesa pa je bilo treba izprazniti gradbišče in bližnje kopališče ter zavarovati 350-metrski pas.
PO SVETU
MAŠČEVANJA NA HOLANDSKEM
Domnevna muslimanska skrajneža, stara 19 in 22 let, ki so ju nizozemske oblasti aretirale v protiteroristični akciji v Haagu, naj bi po poročanju časnika NRC Handelsblad načrtovala umora dveh nizozemskih parlamentarnih poslancev.
Skrajneža naj bi poskušala umoriti poslanko Ayaan Hirsi Ali iz liberalne stranke VVD ter neodvisnega poslanca Geerta Wil-dersa zaradi njunih kritičnih pogledov na islam.
POVVELL JE ODSTOPIL
Ameriški državni sekretar Colin Povvell je odstopil s položaja, so sporočili z ameriškega State Depart-menta. Bush jena njegovo mesto imenoval svojo dosedanjo svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice za ameriško državno sekretarko. Predsednikov svetovalec za nacionalno varnost pa bo odslej Ste-phen Hadley, ki je bil doslej pomočnik Riceove. Ri-ceova je sicer strokovnjakinja za Sovjetsko zvezo in tekoče govori rusko, zaradi česar je v času predsedovanja očeta sedanjega predsednika, Georgea Busha starejšega, tudi vstopila v svet za nacionalno varnost.
15-LETNICA ŽAMETNE REVOLUCIJE
Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel in drugi,
ki so preživeli komunistično obdobje, so se vrnili na kraj, kjer je napad policije na študentske protestnike pred 15 leti sprožil žametno revolucijo. V spomin na dogodke 17. novembra 1989 so med slovesnostjo v Pragi na pločnik Narodni Trida položili cvetne vence in prižgali sveče.
IZ ARGENTINE V SLOVENIJO V ENI URI
Toliko časa bi namreč potrebovalo nadzvočno letalo brez posadke ameriške vesoljske agencije NASA X-43A, ki je postavilo nov hitrostni rekord. Nad Tihim oceanom je doseglo hitrost 9,7 macha oziroma približno 11.000 kilometrov na uro, s čimer je preseglo hitrost, ki jo je doseglo marca. Takrat je letalo doseglo hitrost 6,83 macha oziroma skoraj 8000 kilometrov na uro.
EVROPSKA KOMISIJA
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z jasno večino potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom Portugalca Joseja Manuela Barr-osa. Potrdil jo je tudi Svet EZ, torej bo nova ekipa prevzela delo s tritedensko zamudo zaradi zapleta ob njenem imenovanju, ki bi Evropsko zvezo skoraj pripeljal v pravo institucionalno krizo.
Član komisije iz Slovenije je Janez Potočnik, pristojen za znanost in raziskave.
TABOR SLOVENSKE MLADINE V BUENOS AIRESU
S svojimi javnimi vsakoletnimi nastopi slovenska mladina nadaljuje s tradicijo predvojnih mladinskih prereditev doma. Zato to njeno delo zasluži vso pohvalo in priznanje. Ni to kak brezpomemben nastop skupine fantov in deklet, ampak važno versko — vzgojno in narodno delo, ki ga med nami z velikim trudom in požrtvovalnostjo vrši slovenska mladina. Slovenska javnost to njeno delo ceni. Zato jo podpira in se ji vsako leto vsaj malo oddolži s čim večjo udeležbo na njeni javni prireditvi — taboru, kakor jo sama imenuje.
Tako je bilo tudi letos. Po vsej slovenski naselbini v Buenos Airesu je že tedne pred dnevom prireditve šel glas o njej in vabil slovensko javnost na pristavo v Moron v nedeljo 7. novembra. Tabor se tega dne zaradi slabega vremena, ki letos prav posebno ne prizanaša sobotam in nedeljam, ni mogel vršiti. Zato je bil preložen na prihodnjo nedeljo 14. novembra.
PISATELJ KAREL MAVSER O PESNIŠKI ZBIRKI MARIJI
Slovenski pisatelj v Severni Ameriki Karel Mavser je napisal lepo oceno o najnovejši pesniški zbirki Jeremija Kalina — Tineta Debeljaka Mariji. Objavil jo je v Ameriški Domovini.
V njen med drugim ugotavlja: "Religiozne liriki Slovenci nimamo veliko. Prav zavoljo tega je treba to novo delo slovenskega umetnika posebej pozdraviti".
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Vse naročnike Svobodne Slovenije prosimo, da nam še ta mesec poravnajo naročnino za tekoče leto 1954. S plačilom naročnine nikdar ne odlašajte! S tem nam samo povzročate nepotrebno delo in nove stroške.
Pojasnilo. Na razna vprašanja kdo je pisec podlistka „Drobni zapiski iz domovine", objavljenega pod šifro P. R. v št. 42 in 43 Svobodne Slovenije, izjavlja uredništvo, da je pisec članka Pavle Rant, član našega uredništva in ne Robert Petriček, ali kdo drugi z istimi začetnimi črkami.
FRANCE KOGOVŠEK 65-LETNIK
V torek, dne 16 novembra t.l., je obhajal 65. obletnico svojega rojstva glavar France Kogovšek. Komaj najožji njegovi prijatelji in znanci so vedeli za ta jubilej. Skromnemu možu ne bo po volji, da se ob tej priliki govori o njem, vendar naš list ne more molče preiti tega življenjskega dogodka odličnega člana slovenske emigracije v Argentini ...
MOJ PRIJATELJ
za
Pod tem naslovom je slov. dušno pastirstvo izdalo
 leto 1955 žepni koledarček. V njem na uvodnem
mestu slov. dušni pastirji objavljajo svoje voščilo rojakom za leto 1955. V njem predvsem želijo, da bi v tem letu „po Mariji našli Jezusa v oltarnem zakramentu in se ga oklenili v neomajni zvestobi."
Svobodna Slovenij'a, št. 45,18. novembra 1954
OSEBNE NOVICE
ESLOVENIA, Ml TIERRA
Družinska sreča
V sredo, 17. novembra je bil rojen Gašpar Markež. Očka je Matjaž Markež, mamica pa Micaela Leni. Srečnim staršem iz srca čestitamo!
Poroka. Poročila sta se v Mendozi Karel Andrej Žumer in Marija Guadalupe Pina.
El partido comunista
En Kočevje crearon un cuerpo consultivo. Sus miem-bros fueron elegidos en forma "directa y secreta". Como la eleccion tuvo lugar entre los partisanos, podemos imagi-narnos cual fue el resultado. Este cuerpo consultivo aprobo el accionar del Frente para la liberacion y decreto que era el unico gobierno conforme al derecho. Le quito toda la autoridad al gobierno de Londres. Las personas que trabajaban en el terreno, husmeando y delatando, pasaron a formar parte de un organo legal del gobierno. Ademas le decretaron la guerra a la brigadas azules, a las blancas y a Rupnik.
En el segundo encuentro del AVNOJ (antifašistično veče narodnog oslobodjenja Jugoslavije), que tuvo lugar en Jajce en noviembre del ano 1943, estuvieron presentes tambien los representantes eslovenos de Kočevje. Para los comunista fue este el dfa del nacimiento de la Yugoeslavia comunista. En el encuentro le prohibieron la vuelta al gobierno de Londres y formaron un nuevo gobierno, comunista, por supuesto, con la colaboracion de otros (entre el los Kocbek).
SURGIMIENTO DE LOS DOMOBRANCI (LOS DEFENSORES DE LOS HOGARES)
Despues de la rendicion italiana, los alemanes ocupa-ron enseguida todo el territorio esloveno: la region de Ljubljana, la de Primorje, en cuanto a la de Estiria. no quisieron pronunciarse hasta el fin de la guerra. Por un acuerdo especial entre Hitler y el general Rainer la region de Ljubljana seguia siendo una unidad especial, mientras que Primorska formaba parte de una unidad militar distin-ta.
El jefe militar de Ljubljana era el general Rainer. Este jefe le ofrecio al que habfa sido intendente de Ljubljana durante la ocupacion italiana, el general Leon Rupnik, el cargo de jefe civil de la region. Rupnik acepto la propues-ta, queriendo de este modo ayudarles a sus compatriotas.
Mientras tanto los que habian huido de Turjak y de Zapotok iban llegando a Ljubljana. Ante la idea generali-zada de que los guardianes del pueblo con su falta de cohesion no eran eficientes, se crearon los domobranci.
SLOVENCI JN ŠPORT
B. MAVRIČ IMA DOBRO ZAMENJAVO
Slovenska nogometna reprezentanca je s prijateljsko tekmo v Trnavi končala letošnji ciklus nastopov. Pomerila se je s Slovaško, enim najbolj prijetnih presenečenj dosedanjih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Nemčiji leta 2006. Pri tej igri trener Brane Oblak ni uporabil štirih običajnih igralcev: vratana Boruta Mavriča, Amirja Kariča, Zlatka Dediča in Ermina Siljaka. Oblak je bil z neodločenim izidom proti Slovakom zadovoljen: "Igrali smo proti dobro pripravljeni ekipi, ki je igrala eno svojih najboljših predstav. Bil sem presenečen nad pripravljenostjo, forma je še kar rasla. Oni so kakovostnejši in imajo več igralcev, mi smo se dostojno branili," je ocenil nastop v Trnavi, ki se je končal brez golov. V igri je še posebej izstopal rezervni vratar Samir Handanivož, ki je s svojimi odločilnimi posredovanji še posebej zaslužen za iztrženi remi.
USPEHI MLADE TENISAČICE
Mlada slovenska teniška igralka Maša Zec - Peškirič je zmagala na ITF turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev na Mallorci. V finalu je mlada igralka, ki se je na lestvico WTA uvrstila pred komaj tremi meseci - od takrat je nastopila že v osmem finalu -, v dveh nizih s 6:4 in 6:3 premagala Nemko Tatiano Priachin. Skupaj s sestro Aljo je slavila tudi v igri dvojic, kjer sta bili Slovenki v finalu s 6:0, 2:6 in 6:3 boljši od danske naveze Jakobsgaard - Skak-Jensen.
ZMAGA NAD HRVATI NI ZADOŠČALA
Slovenska moška rokometna reprezentanca je v prvem krogu svetovnega pokala v Stockholmu igrala neodločeno s Švedsko 31:31, v drugem izgubila z Dansko s 26:37, v tretjem pa premagala Hrvaško s 33:28. Kljub temu ni napredovala v finale: morala se je zadovoljiti s 5-8. mestom.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniaiKPsinectis.com.ar / debeljakJPnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marjanka Lenarčič Dobovšek, Pavlina Dobovšek, Božidar Bajuk, Marjana Pirc, Milena Ahčin. Mediji: STA, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,.Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
FRANQUEO PACADO Cuenta N” 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ra-mos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK Č asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. takoj; 5. ponoči; 10. KZ; 12. res; 13. napake; 14. brv; 16. Sarajevo; 18. dote; 19. ED; 21. ta; 22. kraljevič;
24. lov; 26. se; 28. adio; 29. Ana; 30. obletnica; 33 ne; 35. En; 36. vrag; 37. ati; 38. Sara; 40. enk; 41. okajen; 43. oko; 45. ca; 46. obokan; 47. usoda.
NAVPIČNO: 2. ar; 3. kes; 4. osat; 5. pajk; 6. operacija; 7. navada; 8. okoli; 9. če; 10. krtine; 11. zvečano; 13. na; 14. bova; 15. Celovec; 17. rast; 18. de; 20. Dobrna; 23. Jona;
25. vlak; 27. enako; 31. EG; 32. itak; 34. Eros; 38. Sn; 39. ako; 41. Ob; 42. en; 44. od.
INO!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 9. novembra 2004
1 EVRO 239,78SIT 1 U$S dolar 185,19SIT
Otroška počitniška kolonija
Zedinjena Slovenija bo tudi letos organizirala šolsko kolonijo v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Datum je predviden v začetku januarja. Kolonijo bosta vodila prof. Karel Groznik in Andrejka Puntar s sodelavci.
Podrobnosti bomo še objavili. Starše vabimo, naj že sedaj predvidevajo vpis svojih otrok v to lepo dejavnost. Število udeležencev bo omejeno. Prijave v društveni pisarni.
Društvo Zedinjena Slovenija
5. decembra vabljeni v
ROZMANOV DOM
Ob 11.30 sv. maša nato domače kosilo
Pridite!
Prešernova šola
vabi starše na zaključno mašo v soboto,
27. novembra, ob 8.30 uri.
Zaključna prireditev bo pa v soboto, 4. decembra, ob 18. uri -nato prihod sv. Miklavža.
Vas pričakujemo!
Zaključek slovenske šole Franceta Balantiča
bo v nedeljo, 5. decembra 2004
Ob 8. zahvalna maša Ob 9. v Našem domu skupni zajtrk nastop najmlajših slovo osmošolcev razdelitev spričeval Ob 17.30 otroška igra Ostržek, nato prihod sv. Miklavža.
Miklavževa pisarna bo odprta od 15. do 17
ure.
SKLEP ŠOLE
JOSIPA JURČIČA
Carapachay V soboto, 4. 12. 04. ob 19. uri. Nato prihod sv. Miklavža.
SKRBIMO ZA ZDRAVJE
Živeli bomo do 150. leta
Raziskava je pokazala, da bodo nekateri danes živeči ljudje doživeli 150. leto starosti.
Števen Austad s teksaške univerze za medicino je povedal, da so v okviru svetovnega znanstvenega projekta ugotovili, da bo življenjska doba mnogo daljša od pričakova-
OBVESTILA
NEDELJA, 5 decembra:
Občni zbori Zveznih organizacij SDO in SFZ, po maši v Slovenski hiši.
Prireditev s sveto mašo in kosilom v Rožmanovem zavetišču.
Člansko kosilo v Slovenski vasi.
SREDA, 8.decembra:
Prvo sveto obhajilo ob 10. uri v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ČETRTEK, 9. decembra:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Razgovor z g. Mihom Gaserjem: „Slovenija po 60 letih", v Slovenski hiši ob 16.30 uri.
SOBOTA, 11. decembra:
Veselica narodnih plesov na Slovenski Pristavi. NEDELJA, 19. decembra:
Zaključno srečanje mladcev in mladenk s starši, na
Pristavi v Castelarju.
Božični koncert pevskega zbora iz San Martina.
ne. Znanstvenik je dodal, da bodo nekateri otroci, ki danes odraščajo, zagotovo živeli vsaj do leta 2150.
„Razvojni proces človeka je izredno zanimiv, saj nam je uspelo ustvariti razmeroma varno okolje za bivanje.
Menim, da se bo življenjska doba, četudi medicina ne bo napredovala, daljšala, zaradi česar se bodo ljudje tudi počasneje starali," je dejal Austad.
V industrijsko razvitem svetu vse več ljudi živi do svojega 90. ali celo 100. leta, znakov o padajočem trendu pa ni. Prav zaradi tega v mnogih zahodnih državah že svarijo pred t.i. krizami zaradi pokojnin. Tudi v manj razvitih državah po svetu ljudje kljub pomanjkanju zdravstvenih sredstev dosežejo starost med 70 in 80 let.
Austadove trditve temeljijo na raziskavi, ki so jo opravili, da bi ugotovili, kakšno starost bi doživeli ljudje, če bi bili prisiljeni bivati v naravnem okolju.
jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje vame bo živel tudi če umrje.
V četrtek, 18. novembra je odšla k Bogu v 94. letu svojega življenja naša draga teta, gospa
Karolina Kambič Zajc
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, zanjo molili in jo spremljali na zadnji poti. Najlepša hvala g. župoniku msgr. Mirku Grbcu za daorano sv. mašo in vodstvo pogreba v Calzado.
Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči:
Marjeta Stariha in družina; dr. Miha Stariha; prof. Marjetka Hostnik, prof. Marjanca Osterc;
Andrej Stariha in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Bariloche, Rio Gallegos, Črenomelj
Ob smrti in pogrebu naše drage mame užaloščeni sporočamo, da je v nedeljo, 7. novembra 2004, po 88 letih, Bog poklical s tega sveta
ANO ŠENK roj. ŠINK
Iskrena hvala vsem, ki ste našo drago mamo pospremili k zadnjemu počitku. Bog povrni vsem, ki ste nesebično in ljubeznivo bdeli v težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči:
hčere: Terezija in Marija Magdalena; sinovi: Jože, Franc, Marijan ter Stanislav; snahe: Marjeta Hrovat, Pavla Tomaževič in Kristina Skvarča; zet: Ferdinand Cimato
vnuki: Sonja in mož Friderik Bengoechea, Edvard, Viljem Maksimiljan, Cecilija, Marija Aleksandra; Jožko, Danijel, Erika, Mirijam, Gabrijel, Danica, Karolina, Marko in Kristjan
ter ostali sorodniki.
Olivos, Buenos Aires; Suha pri Predosljah, Prebačevo, Spodnji Brnik, Slovenija; Cleveland, Ohio, ZDA; Pariš, Francija.
Slomškov dom
Sporoča, da bo v nedeljo, 5. decembra 2004 po sv. maši med vsemi svojimi rednimi člani žrebanje za
EN TEDEN POČITNIC v Domu dr. Rudolfa Hanželiča v Cordobi
Za dve odrasli osebi, s stanovanjem in prehrano.
Dodatne informacije lahko dobite pri odbornikih.
Že je v prodaji
Podporni bon (rifa) Zedinjene Slovenije
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
1. dobitek: dvodnevno potovanje, s prenočiščem in hrano, v Colonia, Uruguay.
2. dobitek: umetniško sliko Andrejke Dolinar
3. dobitek: en dan na estanciji
4. dobitek: Zbornik Zedinjene Slovenije (v trdo vezan)
5. dobitek: Zbornik Zedinjene Slovenije (broširan)
6. dobitek: zastava (na izbiro slovenska ali argentinska)
7. dobitek: enoletna naročnina Svobodne Slovenije
8. dobitek: košara božičnih dobrot
9. dobitek: tri knjige založbe Zedinjene Slovenije (na izbiro)
10. dobitek: ena knjiga založbe Zedinjene Slovenije (na izbiro)
Vsak bon stane samo deset pesov Pri vseh poverjenikih našega tiska!