GospodarsKj in političen list za KprošKe Slovence. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto T Kranju (tiska in iidaja tlakama It. Pr. Lampreta v Kranja, odgovorni urednik Lavoalav Mikua). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druga pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 3. V Celovcu, v soboto, dne 4. februarja 1911. Leto IV. Koroške razmere. VI, Boj «o bije na vsej Srti desetletja, ne morama ravno trditi, da «e mej« pomik« proti jugn, po* nemSevanje se vrli b>lj okoli mest, trgov in večjih vaseh m v bližini Bdjaka in CHevca. Naj-hujie orožje, « katerim mahajo naii nasprotniki po nas, so nsfie Sole. Slovenci smo dali nasprotniku iole v roke, iiroćili smo mn mladino in ti s tem zadali smrtni udarec. Ta čin se je zgodil vsled nase nevednosti, a peklensko zvitostjo so omamili Nemci Slovence, da so jim s iulanai in otroci iztočili v roke svoj obstanek, svoja življenje. Namen Nemcev je, da Cimpraj ponemčijo vso Koroško. Najlažje te ta načrt izvede, Ce se odtuji mladina. In to se prakticira na vsej Crti. Proti tema procesu smo brez vse moCi. Počasi, a dosledno se izvaja ta naCrt, vapehi so sijajni. Le oglejmo si tn vnpehe I Ko so začeli ustanavljati po deželi iole, je celovška okolca bila po večini le slovenska, a tndi v Celovcu samem je bila polovica vseh prebivalcev slovenska. Obdalo se je tudi v precejšnji men na pouk slovenščine v noveustanovljenili iolah. k kmalu se je izpremenilo. V Celovca je slovenščina iz šol izginila in bližnjo okolico ao poaemčevali s tem, da m jo vlolali v mestne iole. Bt Zim mesta, občevanje s mesti je vplivalo, da je prva generacija postala nemlkntarska. Otroci teh so postajal še bolj BemCurski, a tretja generacija pa je že nemška Semtertja se še nahajajo stan ljudje, ki znajo slovensko, sli mladina je popolnoma ponemčena. Tako se je godilo v neposredni bližini Celovca in Beljaka. V sosednjih krajih, kakor v Otmajab, Gospo S»eti, v T»nsea. L d , «e proces desedaj ni popolnoma do konca prispel, a ustaviti ga ni možno S ile v t'h krajih sa že po večini čisto nemške. Liudje, ki so nekdaj obiskovali te šole, so po večini nemškutarji. S ^razumno a šolskimi oblastmi so ponemčili šole, češ, v čisto nemških šolah se otroci bolj naučijo nemščine. Sola. prej še utrakvističoa, sedaj nemška, se je ponemčevala ravno tako, kakor ljudstvo. Ce so t šoli otrok ni naučil svojega materinega jezika in na mesto tega sliši le nemške besede nemškega učitelja, se privaja prvič vseh izrazov, ki se tičejo šrh v nemškem jeziku. Za knjige, za vse šolske stvari in predmete potna v šoli odrasli mladenič le v nemškem jeziku. Oa pravi tvojemu učitelju L hrer, nadalje erste klas, Rtche ibuch, Lesebuch Bb>iltift, L'nesi itd. itd. O Slovenc h se nikoli na čuje kaj, v teh šolah se vedno govori le o Nemcih. Zemljapisje, zgodovina, sploh vse se mu .zdi nemška stvar; in tako tudi vsi znanstveni izrazi, kar se jih sliši v ljudski šol', so znani samo v nemščini. In če tudi doma še govori slovenščino, lahko vidimo, kako popačena in pomešana je. Kakšna zmes se sploh govori v tej, oa ta nač o vzgojeni mladini 1 Prepojena z nemškim duhom raste mladina, in ko odhaja k vojakom, te le bolj ntvja v tujem dahu. Samoob-sebi umevno je, da ae taki ljudje, ki vedo le o Nemcih kaj, ki so tndi vedno v stiki ž njimi, nikoli ne dede pride! Iti sa slovensko mišljenje 1 Nemci kot večina in kot manjšina. Nemci gospodujejo ▼ Avstriji, dasi so številno v manjšini, kot neomejeni gospodarji. D« se Nemci vzdržujejo na krmilu, je vzrok ta, da j h podpirajo merodajni in najvišji krogi, in da «o S>ovaui med aeboj nredmi. Dasi torej številno niso v premoči in je njihov gospodujoč položaj odvisen zgolj od raznih okolnost', vendar vladajo v državi, kakor da bi bila le ta popolnoma nemška. Ce imajo slovanski narodi dandanes v Avstriji vendarle nekaj govoriti, jo to le posledica dolgotrajne njihove borbe, v kateri so si stopnjema »vojevali košček sa koščkom, naj nekaj enakopravnosti in veljave. Toda Nemci niso ničesar dali prostovoljno, Slovani so ti morali priboriti vsako drobtinico e orožjem v roki. Kakor v državi, kjer bi pravzaprav morali igrati vlogo msnjšine, tako postopajo Nemci tudi v v eh onih deželah, kjer imajo večino. Na Štajerskem tvorijo Slovenci dobro tretjino vsega prebivalstva, a vendar ne uživajo v deželnem zboru skoro nobenih pravic. Nemška večina zabranjuje cele Slovencem govoriti v deželnem zboru v rodnem jeziku. Se slabše je v tem oziru na Koroškem. Če bi slovenski poslanec v koroškem deželnem zboru {spregovoril v maternem svojem jeziku, bi se izpostavil nevarnosti, da ga nemlkouacijoualni fanatiki vržejo z dejansko silo iz zbornice. Iu vendar je tudi na Koroškem ena tretjina prebivalstva slovenska. Kakor Slovencem na Štajerskem in Koroškem, tako se godi Poljakom in Cehom T šlezijskem deželnem zboru, kjer imajo takisto Nemci večino. Tndi tu tišče Nemci slovansko manjšino z železno pestjo ob tla, ravnajoč se po načelu: «Macht geht vor Recht.» In ako se pri takih razmerah med slovanskimi manjšinami pojavlja stremljenja, ki meri na to, da si te manjšne izvojujejo narodno avtonomijo, petem je ta težnja v očeh Nemcev — veleizdajstvo. PODLISTEK. Kako je Hanjžek videl morje.’* Zgodovinska črtica. — Spisal Ferdo Plemič. I. To se ni zgodilo včeraj, kar vam bom tu povedal. Že sto in sto iet je minilo, ko je živel v skromni drvarski koči ob Osojskem jezeru na Koroškem čvrst mladenič, ki je bil krščen za Hanjžka, t. j. Ivana. BU je podložnik Osojskih menihov, ki so si tam ob temnomodrem jezeru ■ezidali udoben samostan. In vsled gotovih samostanskih pravic, o katerih Hanjžek sicer ni dalje razmišljal, moral jim je po leti sekati debela drevesna debla v gozdu tam ob gričih, ki strmo prepadajo proti gladini otožno mirnega jezera. Poleti je sekal Hanjžek debla ter jih z močno roko klal v lepa polena, da so zelo dobrodušni m še bolj trebušni menihi pozimi lahko sedel' pn zakurjeni peči. To Hanjžku ravno ni presedalo, bognedajl Še vesel je bil, če se je tak gozdni orjak slednjič zgrudil pod njegovimi krepkimi mahljaji. Tedaj si je obrisal z zadovoljstvom vroči pot s čela. *) To povest je pisatelj priobčil v .Slov. kmečkem koledarju*, ki ga je izdala za 1.1911 .Narodna založba* v Celju na Štajerskem (Schillerjeva cesta št. 3.), In ki ga toplo priporočamo. (Cena s poštnino vred 1 K 20 vin.) A nekaj drugega je bilo, kar je mučilo našega Hanjžka že z mladih dni sem, kar mu ni dalo miru podnevi, o čemur je sanjal cele noči. Morje bi bil rad videl naš Hanjžek, morje I Dandanes to ni tako težko. Človek sede v železniški vlak, pa zdrdra v par urah iz objema domačih gora do obal širnega Jadranskega morja. Ati takrat 1 O železnici ni bilo niti govora, da, niti poštenih poti ni bilo, in potovanje je stalo nekaj denarja Vrhutega pa tudi vsak ni smel kar tako potovati, posebno pa ne, če je bil podlož nik kakšnega grada ali samostana. In slednje je bil naš Hanjžek. Kljub temu pa bi bil rad dal življenje, da bi le videl morje. In tako je presedal Hanjžek ves svoj prosti čas ob Osojskem jezeru ter strmel na njegovo taj-nostno gladino in si umiiljal, kakšno neki mora biti morje v prim ri s to malo vodo. Čul je že, da se stoje ob morju ne vidi njegovih nasprotnih obal. Kako mora neki to čudno bitil Nekoč je tudi slišal, da se z vrha Dobrača baje včasih vidi morje; nek menih v Osojah mu je to povedal. In Hanjžek je splezal na Dobrač, kamor tedaj ni držala nobena steza, kaj šele tako udobna pot kot dandanes, ko se gospoda repenči že po vseh hribih. Videl je z Dobrača lep kos božjega sveta, ali morja ni dogledal. To ga je zelo uža-lostiio, in mislim, da je nazajgrede precej po koroško preklinjal. Za ta greh se je s cer spovedal menihu v Osojah, ali želja videti morje ga ni minula. Tako je bilo s Hanjžkom, ko so začele krožiti po Koroški zelo čudne vesti. Pisalo se je tedaj leto 1463., in kdor bi mi ne hotel verjeti, kar bom sedaj povedal, pa lahko gre v Osojski samostan, in tam bo v starih bukvah, ki jim pravijo tudi kronike, vse tako ali podobno bral. Pisalo se je tedaj leto 1463. Tedaj je cesar Friderik, ki je takrat vladal naše avstrijske dežele, pozval vse junake svojih pokrajin, da se zbero in da rešijo mesto Trst, ki so ga Benečani hudo naskakovali, ker so ga hoteli vzeti cesarju. Trst je bilo namreč že takrat cvetoče trgovsko mestece ob Jadranskem morju, ki se je že leta 1382. prostovoljno udalo avstrijskim vladarjem, da bi ga čuvali pred gostimi napadi razbojniških in nevoščljivih Benečanov. Benečani so prebivali namreč na nasprotnih obalih Jadranskega morja in so bili tudi trgovci. Osobito so kupčevali v koroški deželi. Tržačani pa so tudi pričeli kupčevati z našimi planinskimi deželami. To je zbudilo zavist mogočnih in bogatih Benečanov. Zato so pogosto izkušali razrušiti Trst In tako tudi leta 1463, ko je zbiral cesar Friderik vojsko, da cvrkne Benečane enkrat pošteno v lice. Da bi cesarju Frideriku pomagali, jeli so tudi koroški deželni stanovi zbirati vojščake, ki bi se imeli pridružiti cesarski vojski. Kdor izmed mladeničev koroške dežele je bil korenjak in se je oglasil k vojski, tega je oborožila koroška gospoda, ga posadila tudi na konja, mu dala kaj na roko, pa — hajd v boj proti sovražniku. Ako Se niste, pošljite naročnino! Ako pa Slovani v teh deželnih zborih v svrho «amoobrambe posežejo po orožja obstrukcije, potem jih Nemci proglašajo za največje Škodljivce dežele, ki se frivolno igrajo z deželnimi interesi. Kako pa postopajo Nemci tam, kjer so v manjšini? Poglejmo Češko I Tu tvorijo Nemči eno tretjino prebivalstva. V deželi ne nžtvaj-i samo vseh pravic, imajo celo nekatere predpravice, a vendar s tem svojim položajem niso zadovoljni, ker nimajo v rokah absolutnega gospodarstva. Zato stremijo za tem, da se kraljevina Češka razdeli administrativno in politično v dva samostojna dela, vrhutega pa so v zadnjih letih pričeli v deželnem zboru tudi s obstrukcijo, s katero so spravili deželo na rob gmotnega propada. A vse to je bilo pri Nemcih seveda vse v redu, to je bila samo upravičena samoobramba, no pa — veleizdajstvo, a nemški obstrukcijonhti pa so bili zaslužni patrijotje, ne pa škodljivci dežele, ki se frivolno igrajo z deželnimi interesi. Seveda «quod licet Jovi, non licet bovi!» Nemcem je dovoljeno vse, Slovanom pa ničesar! Slovani z obstrukcijo navadno ničesar ne dosežejo, marveč se jim za to vlada po možnosti maščuje. — Nemci pa z obstrukcijo izvojujejo vse, ker je vlada na njihovi strani ter jih celo dejansko podpira v njihovih stremljenjih. To staro avstrijsko resnico nam najeklatant-noje izpričujejo najnovejši dogodki na Češkom. Kdaj bo že onkrat konec teh nezdravih razmer pri nas v Avstriji? Dopisi. Žabnlca. (Samomor.) sam si je prerezal 17. m. m. 57letni posestnik Matevž Snabl žile na rokah in vratu. Saabi je kazal že delj časa znake bližajoče se blaznosti. B:1 je potrt in govoril je, da si bo vzel življenje. Vendar mu tega ni nikdo verjel. Dne 17. m. m. ob pol 2. popoldan pa je šel z britvijo pred hišo ter si najprej globoko vrezal v levo roko, na desni roki pa se je le malo ranil. Zil na vratu si ni prerezal, pač pa ves goltanec. Do večera je še živel, ko so ga hoteli prepeljati z vlakom v bolnišnico, je izdihnil. Beljak. (Javni telefon na kolodvorski poštni postaji.) Ustrezajoč želji prebivalcev, se je otvorila na kolodvorski poštni postaji telefonska govorilnica. Mnogo je pripomoglo k temu tudi časopisje, ki je ob priliki železniške nesreče, dne 24. decembra 1. 1. odkrilo nezadostne telefonske zveze v Beljaka. Iz zllske doline. Število prebivalstva je po nekaterih kmečkih krajih v ziljski dolini padlo, kakor kaže ljudsko štetje. To je znamenje žalostnih razmer na kmetih. Kmet ne more več s posli, ki jih je treba vedno dražje plačevati, izhajati, zato s svojo družino dela, kolikor more, kar je za posla, pa biti v mesto. Odtod padanje prebivalstva v kmečkih krajih brez industrije. Celovec. Umrl je vpokojeni okrajni šolski nadzornik Kristjan Kreutzer. Trbiž. Rezultat ljudskega štetja v Trbižu znači močno nazadovanje. Dočim so 1.1900 našteli v Trbižu 3640 ljudij, izkazuje letošnje ljudsko štetje le 3442 prebivalcev. Nazadovanje znaša torej približno 200 prebivalcev. Prevalje. Izgubili smo učitelja Ah at za. Zakaj? Vendar so so Prevaljanci še poprej postav- Hanjžek je vse to tudi slišal ali presneto malo ga je mikalo iti po svetu ter se ruvati bogve kje za kakšne ljudi. Nak, to pa ne, dokler kuhajo doma še .mešto“, t. j. koroške žgance. Slučaj pa je nanesel, da je moral Hanjžek po opravilu v Osoje v samostan ravno onega dne, ko je osojski opat tudi zbiral prostovoljce za cesarsko vojsko. Par samostanskih hlapcev in kmečkih mladeničev je že sedelo pred samostanom. Med njimi pa je bil stotnik iz cesarske vojske in jim je napival ter jim je pravil o veselju vojaškega Življenja in o bojih, v katerih je že sukal svoj težki meč za svojega cesarja. Fantje so poslušali, včasih so se hudo začudili, včasih glasno zakro-hotali. Zraven so veselo pili samostanski oi. saj danes ni nič stal, menihi so ga točili zastonj. Mimo te gruče je hotel ravno naš Hanjžek. Pa ga ustavijo • ‘ ,Hanjžek, kam pa, kam?“ ga vprašajo. Stotnik pa je Hanjžka posebno premotril, in dobro se mu je zdelo, da je fant tako visok in silen. Zato mu reče: «Fant, postoj malo, pa sem prisedi! Na, pijl“ Hanjžek ni mogel odbiti prošnje tako pri-aznemu gospodu, kateremu je viselo krasno perje Ijali, da je «en deutscher Mino von echtem Schrot und Korn, Sloveneofreuer i. t. d. i. t. d. Divjak ga še na wojo «ofcet* ni imel časa povabiti. Globasnica. (Slovenska zmaga.) Pri občinskih volitvah so Slovenci zmagali v vseh razredih. Beljak V stanovanju premogarja Josipa W«g-scheiderja so našli minuli mesec Rozalijo H mher, ki je živela z Wegscheiderjem, in njegovega 2 meseca starega otroka mrtva. Wegicheider sam ni bil še mrtev, pač pa brez zavesti. Stanovali so šele en dan v novem stanovanju in so se zadušili, oziroma zastrupili, ker niso odprli zaklopnice na peči. Mrtvo Hecher in njenega otroka so prepeljali v mrtvašnico, Wegscheiderja pa so oddali v bolnišnico. Borovlje. Neki bradati mož, rojen Nemec, se je v neki tukajšnji gostilni izrazil, da renegate pravi Nemec ne more spoštovati in jim zaupati, ker so odpadniki in da so se le iz dobičkarije prelevili v Nemce. Povedal pa je tudi, da je odstopil od «Stfdmarke» in «Schulvereina»; ker vidi. da je tukaj vse zaman in da se je vkljub, da se di v Borovljah take velike vsote denarja za ohranitev nemškega jezika, nstanovil v tem Časa še celo «Sokol». Slišalo se jo, da je ta gospod v svoji sveti nemški jezi precej zabavljal čez «Sokola». Temu bradaču, katerega bi raje po svojih pikante-rijah glava bolela, kakor pa zaradi «Sokola», katerega člani so pošteni fantje, povemo kar na nho, da naj molči. Šmarjeta v Rožu. Nekdanjemu kandidata štajercijaaske, lažnive, Linhartovega kalibra stranke v našem okraju, Friedribu Seifritzu, p. d. Miklavcu v Žitari vasi, je bil podeljen naslov cesarskega svetnika. Katere zasluge pa ima ta privandrani Prus pri nas, da se mu podeli tako čast? Ljudje pravijo, da ja prišel z punklcom pod pazduho na Koroško. Zdaj pa cesarski svetnik; za počet. Šmarjeta v Rožu. Drželni šolski svet nam hoče zopet dati nov udarec. Na naši triraz|edni ljudski šoli je namreč izpraznjeno učno mesto za moško učno moč. To mesto je zavzemal prej učitelj Bauer, trd Nemec iz Tirolskega, ki niti besedice slovenski ni tnal in ki je bil zraven jezikovne nezmožnosti še tako robat in surov, da je pretepal in klofutal uboge slovenske otroke, ker njegove blažene nemščine niso razumeli. Bauerja smo se iznebili io pričakovali smo učitelja, kateri bo razumel jezik naših otrok. M «sto je že razpisano, znanje slovenščine pa se sploh ne zahteva. Oblast nam torej hoče usiliti zopet trdega Nemca. Proti takemu kršenju naših pravic kar naj-odločnejše protestiramo, Mi moramo šolo vzdrževati in jo radi vzdržujemo, ker smo prepričan', da je izobrazba največje bogastvo vsakega človeka. Ker moramo Solo vzdrževati, imamo tudi pravico zahtevati učitelja po naši volji. Hočemo in zahtevamo učitelja, kateri je zmožen slovenskega jezika, ker otroci še bodo le od takega učitelja v resnici qekaj naučili. Nismo nasprotniki nemškega jezika in dobro vemo, kolikor jezikav kdo zoa, toliko ljudi velja. Vemo pa, da se otroci le na podlagi materinega jezika kal naučijo; želimo, da se naši otroci naučijo tudi slovenskega jezika. Nemški časopisi pozivajo nemško mladino, naj se uči slovenski, naši otroci pa se v šoli slovensko ne poučujejo, ker se — kakor pravijo nemškutarji — slovensko naučijo že dama. Zakaj pa še nemški otroci ne učijo že v ljudski šbli laškega ali pa francoskega jezika? Saj ae nemško že doma naučijo I Io vendar imajo nemške ljudske iu srednje šole! 2ato, ker Nemci dobro vedo, da je le pouk oa podlagi materinega jezika vspešen. Nemškutarji nas sleparijo, če nam pravijo, da se naši otroci naučijo slovensko že doma. Nemci hočejo, da bi se naši otroci nič ne naučili, da bi __________‘ _ .L. ' . ' . z baržunaste čepice dol do srede hrbta. Postal j % prijel ves v zadregi za ponujeno pijačo ter odpil. „Na vaše zdravje, gospodi“ „Bog dajl Kam pa greš, fant?“ ga vpraša stotnik nadalje ter si zaviha dolge brke. „V samostan. Zmeniti se moram nekaj radi polen.* :!;n latuv oLid «iP „He fant, kar tu ostani I Pobožni bratje danes ne rabijo polen, danes rabijo vojščake. Glej, vsi ti tvoji tovariši tukaj so se že vpisali, pa se boš še ti. Cesarja gremo služit, in Tret gremo rešit Saj držiš z nami, he? . > i s - „Kaj meni mari Trst, pa vsi ljudje v njem! Jaz ostanem doma!“ s« odreže Hanjžek. „Ti si baba, pravim, šleva si, ne korenjaki* reče zaničljivo stotnik. „Kdo bo mene pital .s šlevo!“ se razjezi Hanjžek, stisne pesti in stopi za korak prpti stotniku. Ali ta je bil že preveč izkušen vojščak, da bi se ustrašil Hanjžka. Urno se ödmakne in kot bi trenil, že drži svoj goli meč v čvrsti pesti. „Fant, pamet imej, če ne, ti jo, bom jaz puščal!“ zakriči in dostavi: „Le pojdi domov za peč! Mi fantje gremo pa v Trst, do morja, kaj ne?‘ „Seveda pojdemp!" se oglasijo fantje. nič ne zaali ia jim slepa ia pokorno služili in hlapčevali Smarječani pa se ne postimo več farbati — tudi od prilizljivega Gabroua ne — ker dobro vemo, da spadajo nemški otroci v nemška šolo, laški v laško šolo, francoski v francosko, naši slovenski otroci pa v slovensko šolo. Z ihte vam o torej, da nam pošlje oblast slovenčšine zmožnega učitelja, kateri bo razumel otroke, otroci pa njega, in kateri ae bo poučeval našo mladine s klofutami, ampak z lepo, prijazno slovensko besedo. Sicer dobro vemo. da Gabreu s tem ne bo zadovoljen, vkljub temu pa odločno zahtevamo svojo pravico do slovenske učne moči na naši šoli, krajni šol-ki svet pa poživljamo, da zastavi ves svoj vpliv za to važno zadevo io da se ne skrije pod klop pred zastopniki nemškega «Velksrata» v S nur jeti, Borovlje. Kakor čujemo, je postal naš župan Ogriz izvršujoči član pevskega društva «Alpenrose», ki je zbirališče in ognjišče borovljske nemškutarije. Znano je, da je imenovano društvo že od nekdaj netilo narodnostne prepire ter jemlje pod svoje okrilje posebno v zadnjem času elemente, ki so pravi izmički človeške družbe — ljudje, ki spadajo v kak pretepaiki klub ne pa v pevsko društvo. Ia s takimi ljudmi te bo pajdašil naš dični župan, nastopal pri javnih prireditvah ter se mogoče tudi po Borovljah pretepali Res, dosti smo že napredovali, odkar io Borovlje trg! Borovlje. (Tatinska kronika.) Svoj čas smo poročali, da sta radi tatvine, oziroma goljufije bila kaznovana gg. P. in A. Zadnji je sicer ob-čioski odbornik, a prišel je z nekimi deskami (di-lami) v neprijetno zvezo. Kaznovani je menda že odložil odboroiško mesto pri občini. — Zadnje dni so prišli oa sled neki tatvini, katero je povročil Janez Nagele, p. d. Mihcov Hanzi, kot oskrbnik pri Rassenu. Prišel je v neljubo dotiko z nekimi puškami. Omenjeni je člau «Alpenrose», navdušen turoar, drugače pa «eia treuer nemškutar». Ja, ja, poštenost je res lepa čednost 1 Narodne zadeve. Deželno predsednlštvo v Celovcu je razveljavilo razsodbo okr. glavarstva, s katero ata bila želežoiška uradnika Petek io Jenko obsojena na 20 K globe, ker sta priglasila slovenski občevalni jezik, mivoloo siid »i «m»«* Kakajoča nemškutarlja v Korotanu. Nekdo je prejel sledečo brzojavko, ki je bila oddana v Beljaka in naslovljena v Podkloiter: «ako pridete odgovorite (1) kakam (11) caffe drau.» — Slavna .poštna direkcija v Gradca naj ne zamudi izslediti ta Ca ff i Drau, kakajoči monstrum, ki mu brez dvoma gre prvo mesto v panoptiku srednjeevropske slavpj i Čehi in ljudsko štetje. Češki poslanci so zasnovah v državnem zboru važno akcijo zoper goljufije, katere so se godile pri ljudskem štetju. Zahtevali so, da se te goljufije natanko preiščejo in da se ljudsko štetje razveljavi. Pri tej priložnosti spominjamo ha neko zanimivo epizodo. Pri ljudskem štetju leta 1880. se je priglasil tedaoj finančni minister dr, Duoajevski k poljskemu občevalnemu jeziku; dunajski magistrat je to napo-vedbo razveljavil z utemeljevanjem, da živi dr. Da-najevski na Dunaja in da a svojim okolišem govori nemški. Dr. Dunajevski se je zoper to razsodbo danajskega magistrata pritožil pri ministarstvu za notranje zadeve in tedanji notranji minister Tasffa je razsodil, da ima dr. Duoajevski pravico prg a- Hanjžek je ostal kot pribit na mestu in se ni ganil. Le plaho je vprašal: „Kako. so dejali gospod, prosim, da je Trst pri morju?“ „Seveda pri morju, kje pal“ zarenči stotnik. Hanjžek se je ves izpremenil. „Oj, potem pa grem z vami, seveda grem 1“ je vzkliknil veselo. „In če glavo izgubim, grem z vami, ker morje moram videti.“ „Tako je prav!“ se razveseli stotnik. „Tako velja ; roko seml“ >■ ' Zdaj se pa Hanjžek popraska za ušesi. „Hm, kaj bo pa to stalo?“ dč v skrbeh. „Nič te ne bo stalo. Še nanovo te oblečemo, na konja te posadimo, če znaš jahati, pa orožje ti bomo dali, da te ne bo strah ponoči.“ „To je že vredno slišati. Ali kaj poreko osojski opat?“ ugovarja še Hanjžek. „Veseli te bodo, če jim poveš, kam pojdeš, in še svoj blagoslov ti bodo dali na to dolgo pot, katere njim ni treba narediti*, ga zagotovi stotnik. Zdaj se je Hanjžek vpisal med vojščake. Naročajte in širite naš listi f S * •iti ie k polskemn občevalnemu jeziku, kateri odgovarja njegovi narodnoiti. Opozarjamo «voje čitatelje oa to razsodbo ministra Taaff^ja zaradi tega, ker sta bila pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Spitala na Dravi obsojena dva slovenska asistenta, ker sta se priglasila k slovenskemu občevalnemu jezika. — CeSki listi pišejo, da se Cehi s ozirom na letošnje lumparije pri Ijadskom štetja leta 1920. vladnega ljudskega štetja sploh ne bodo več udeležili, tako bo stala Avstrija osramočena pred celim kulturnim svetom kot država, katera ne zna izvesti pravičnega ljudskega štetja v varstveno statistične namene. Gospodarska vprašanja. Higijena selskih stanovališč.*) Selska stonovališča so zidana v pretežni ve* čini po starem načina, le malo hiš na kmetih dela v tem izjemo. Poslednje imajo že kolikortoliko modernega na sebi, dasiravno se še dandanes zida po deželi brez znanja potrebnih higijenskih pravil, bodisi po željah neizobraženih lastnikov hiš ali pa po načrtih delavcev in vaških podjetnikov, katerim se pa sempatja mora priznat*, da niso brez vrednosti. V tem članka si hočemo ogledati kmetsko hišo, kakor je pri nas večinoma v navadi. O njej moramo pač reči, da je vse prej kot higijenska, zlasti po nbolnejlih krajih, kjer je mnogokrat ena sama izba, ki služi za spalnico, obednico, kuhinjo in za hlev različnim domačim živalim. Ali se je potem čuditi, da je umrljivost na deželi kjub drugače jako ugodnim razmeram prilično velika?! Da, po nekod in pri nekaterih nalezljivih boleznih ne zaostaja umrljivost po deželi čisto nič za umrljivostjo po velikih mestih. Zlasti velja to za legar in jetiko. Dosega li umrljivost po mestih pri nekaterih kutmh boleznih večje število, gre to na rovaš tega, da živi v mestu na majhnem prostora jako veliko ljudstva, med lem ko je ua kmetih razdalja med posameznimi hišami, kjer stanuje navadno samo ena družina, precejšnja. Da dobimo jasno sliko o stanovanjskih razmerah na kmetih, si hočemo ogledati pogoje, ki jih stavlja higijena na stanovanja in potem primerjati, v koliko se tem pogojem v resnici zadošča. Katera higijenična pravila veljajo za zdrava stanovanja? Stanovanje mora biti: 1. suho, 2. toplo, S. zračno, 4, svitlo, 6. prostorno. 6. snažno. Te lastnosti manjkajo pri selskih stanovanjih navadno vse ali vsaj deloma j nemalokrat pa dokazujejo h>8e na kmetih ravno nasprotje vsema temu, in to v nemah meri. 1. Stanovanje bodi snho. Suha stanovanja šo po kmetih precejšnja redkost, ter se imajo zahvaUti za to lastnost navadno srečnemu slučaja. Da pridemo v okom vlažnosti po stanovanjih, se mora vzeti suh stavbeni materijal in pred zidanjem se mora preizkusiti temelj. Na jasnem si moramo biti o stanju talne vode, ki se nahaja v zemlji, na kateri nameravamo graditi, kakor tudi o stanju tal samih, to se pravi, vedeti moramo, če so propustljiva za deževnico ali ne. Ravnotako je dobro, da damo od strokovnjakov preiskati tla, če vsebujejo kake bolezenske kali, da se tako prepričamo o njihovi «čistosti». Potem je potrebno, da se prepričamo, ima li deževnica neoviran odtok od hiše in njene neposredne bližine. Ce tega ni, se mora s posebnimi napravami, tsko-Zvano drenažo, za to poskrbeti. Jako važna je tudi naprava kleti katerih stene se smejo začeti šele 40 — 50 cm nad najvišjim možnim stanjem podtalne vode. Višina kleti znašaj 2 — 2 5 m. H ia naj ne stoji če le kako mogoče, na prostoru, ki leži na pobočju hriba ali tik skal, ker postanejo stene, stoječe ob pobočju ah dotikajoče se skal, lahko vlažne, tsled skozi kamna in zemlja pronicajoče vode, vsled pomanjkanja zraka ib solčne gorkote. Pritličje bodi vsaj 50 cm nad zemljo. Vse te zahteve so se v predhigijenski dobi prerisale, ker pač niso poznali higijenskih načel. Ne samo is tal prihaja vlažnost v stanovanja, marveč tudi od dežja, če so hiše obrnene proti zahodu, severozahodu in jngosahodn, ne da bi bila od teh trani zavarovane. Seveda je vlažnost še večja, če so strehi in stene poškodovane, da prepuščajo vodo. Po kmetih se dobe še vedno htle, ki nimajo nobene kleti, da o drenaži tal niti ne govorim. Mnogi reveži prebivajo leta m leta v slabih Razdrapanih podrtijah. Seveda je temu največ vsrok pomanjkanje sredstev. Toda ali ne igra tudi tu marsikdaj tenke vloge nemarnost in zanikernost? In kaj rečemo o tistih, ki bi si stanovanje Isbko pripravili, pa tega ne store ali iz skoposti ali pa is žamkernosti ? No, narava sama že posktbi, da se pravočasno pokore za ta svoje grehe. Dalje prih. * Pivo na Koroškem. V zadnjem letu, to je od 1. septembra 1909 do 31. avgusta 1910 se je •) Ta odlomek je vzet iz III. in IV, zv. ljudske knjii-niet, ki jo urejuje Vek, Špindler v Celju in katero toplo pri* „orofamo, P zvarilo na Koroškem vsega skupaj 230.245 hi piva. Iz drugih dežel je znašal uvoz 49.461 hi, izvoz pa 25.791 hi tako, da se je porabilo na Koroškem 253.915 hi piva. SvetoVna politika. Zahteve mornarice. 24. t. m. se je obravnaval v ogrskih delegacijah predlog skupne vlade o izrednem mornariškem kreditu. Mornariška uprava zahteva 4 velike bojne ladije za 20 000 ton, ki bi stale 242 400.000 kron, nadalje 3 križarke za 3500 ton, ki stanejo 30 000 000 K, 6 torpednih ladij po 8000 ton, za 18 000 000 K, 12 torpednih čolnov* za 12000000 kron m 6 podmorskih čolnov za 10,000.000 kron. 0 novam vojaikom kiianikem roda in o načrta novega brambovskega zakona je obravnavala v petek akupna ministrska konferenca. O brambovskem zakona, ki jemlje dveletno vojaiko službo za podlago, se je dosegel sporazum. Načrt te predloži še cesarju in potem Zakonodajnim zborom. Kar ae tiče kazenskega zakona, so pa še nasprotja med avstrijsko in ogrsko vlado zaradi ■odaijakega jezika. Vojno ministrstvo zahteva nemščino, ogrska vlada pa hoče, da bi bila na Ogrskem madžarščina. Seveda igrajo tu veliko vlogo «državni interesi», naimanj se pa misli na interese vojakov, ki bodo imeli opraviti a sodišči, dati so ti interesi pravzaprav najvažneši. Čeh! odpavniu|e|a ilovnnaklm klnrlkaloem pokorščino m nočejo več nastopati zoper Italijan sko fakulteto. «Narodni L’sty» pišejo o tem: «Zdi •e, da pripravljajo klerikalni Slovenci zopet nekakšen odskok v proračunskem odseku, očitno se zanašajoči na to, da se jim vsi češki poslanci brez razlike podajajo za aredstvo in da jih bodo brezplačno in brezpogojno podpirali. S te plati mislimo, da pravilno tolmačimo mišljenje čeških svobodomiselnih poslancev, če pravimo, da niso pripravljeni voditi proti visoki šoli, pa naj je tudi italijanska, iz splošnih in načelnih razlogov, pa tudi z ozirom na češke visokošolske zahteve, obstrukcije ne v odseku, ne v zbornici. To bodi povedano čisto neprikrito in povsem določno in jasno predvsem slovenskim klerikalcem. Zadnji čas je, da se v tem oziru pove slovenskim klerikalcem jasna beseda. Odvisnosti od dr. Šušteršiča in njegovih političnih kolobocij imajo češki poslanci dosti te čez vrat. Ce hočejo nekateri Cehi iti s Slovenci skozi ogenj in vodo, pri tem pa podpirali četke kulturne in visokošolske interese, jim ne moremo delati zaprek; zato bi pa obžalovali, če bi se ne pretrgal popkov trak, a katerim so nekateri češki klerikalni poslanci zvezani s slovenskimi, dasi jih loči široko morje interesov in nazorov. Pnljikl klub je po dolgih prepirih volil drja. Lazarskega za svojega načelnika. Novega načelnika hvabjo za demokrata. Velik glas uživa na Gali-Ikem kot zagovornik. Srbih! hrti) je potrdil trgovinsko pogodbo « Avstro-Ogr ko. Veljavna je do 31. decembra 1917. Romunki parlamnn! je razpuščen. Nove volitve bodo od 1. do 18. marca. Nova zbornica se snide 20 marca. Fiaakl dainlnl ibor ima 200 poslancev in sicer 87 socialistov, 42 starofincev, 28 raladofin-cev, 26 Švedov, 16 agrarcev in enega zastopnika krščanskega delavstva. Razmerje med strankami je isto kakor poprej, samo socialisti so pridobili en mandat, katerega so izgubili agrarci. Raznoterosti. Zdruiaan driavn v Severni Ameriki vedno bolj omejnjejo priseljevanje. Izvoljena je bila posebna komisija, katera je pred kratkem podala poročilo, da priseljevanje m več gospodarska potreba, ampak da je celo škodljive za delavce. Komisija zahteva, da se mora neoženjeuim in ne-učenim delatcem, posebno pa analfabetom, zabraniti priseljevanje. Vsak priseljenec mora imeti domovinski list. Runda t Rablf n. Dne 8. januarja I. 1. se je v Rablju na Koroškem zgod la velika nesreč«. Rudu Im bolmauct se jo pogreznila v zemljo. Sedem oseb je pri tej nesreči storilo žalostno smrt. Zaradi te nesreče se je začela sodna preiskava prot* voditelja rabeljskega rudokopa Hngonu Stain-bachu. A zgodilo se je nekaj posebnega: izvedenci so pač priznati, da je bil nov rudnik popolnoma proti predpisom narejen, a vendar se rekli, da se bolnica ni vsled tega pogreznila. Bolniinica • je bila podkopana, stala je na plasti, ki le ni mogla več držati in se je vsled tega pogreznila, a tisti, ki je napravil rov tako proti predpisom, da je podkopal belminico, ni krivi Preiskava proti Steinbachu zaradi prestopkp je že ustavljena in sodila ga bo le okrajna sodnija v Trbiža. «Ungariiehoi ftntlntliohoi Jnbrbaeb» poroča, da je na Ogrskem 251 054 žoioohiskujočih slovaških otrok («tanh od 6 do 12 let) Od teh obiskuje slovaške protestantske šole 21 032 otrok, slovaške katoliške šole 47.479 strdk m slovaška občinske lole 2274 otroa, skupno 70.785 otrok. Ostalih 180 269 slovaških otrok raznarodujejo Ogri v ogr.k'b šolah. ?U«t. Tila), tv •! |0 pn dobili v lanskem za« sedanju je govoril poslanec m delegat Udržal v •eji avstrijskih delegatov o vedmh obiskih nem-tkega eenrj« Wilhelm» qr Dunaju, Primerjal ji istega z Nerom. še haje pa jo je skupil v ravno isti seji general-pumpar, prismojeni Wilhelm, od nemškega socialnega demokrata Reaoerja. Nečloveška mati. Pred dvema letoma je odpotoval iz Vidre na Ogrskem kmet Paranyancs v Ameriko. Doma je pustil mlado ženo Leno. Leni jo bilo seveda dolgočasno in da ubije dolgi čas, je začela ljubimkati z mladim kmečkim fantom. Sad tega ljubimkanja je bil otrok ženskega spola, ki je bil zdaj atar že osem mesecev. Meseca oktobra je Parauyancs pisal iz pensilvanskih rudokopov, da se v kratkem vrne domov. — Zdaj je čutila žena v svojih kosteh mesto ljubezni samo strah. Edina njena misel je bila ta, kako zakriti greh svoje nezvestobe. Šla je okrog polnoči na vrt, kjer je izkopala precej globoko jamo. Ko je bila s kopanjem gotova, je ila v sobo, dvignila spečega otroka ter ga nesla v jamo. Otroka je tiho zasula ter je moral storiti grozno žmrt. Hudodelstvo pa ni ostalo skrito. Odkopali so jamo, v kateri so dobili otroka z grozno spačenim obrazom. Nečloveško mater so seveda zaprli. Njenega moža še ni domov. Profeaja konj. Da uprežna žival mnogo trpi, to opazujemo dannadan. Vsi opomini in vse obsodbe ne zaležejo dosti. Nekateri ljudje ostanejo sirovi kljub vsem kaznim. Društva v varstvo živali so sicer hvalevredna, vendar vseh trpinčenj in grozodejstev ne morejo preprečiti. Še mnogo hujše kakor pri nas trpi živina v Ameriki, kjer vse še bolj hiti za denarjem, zato se ni čuditi, da so tudi v Ameriki nastala mnoga društva v varstvo živali. Vem društvom je zelo uspešno priskočil na pomoč šef newyorške policije. Ni izdal kakih strogih naredb, tudi ni pustil zapreti znanih sirovib hlapcev, ki na vse kriplje pretepajo svoja kljuseta; nabiti je pustil na vrata vsakega konjskega hleva letak s sledečo vsebino: Prošnja konja. K tebi, moj gospodar, pridem s svojo prošnjo. Nasiti me in ugasi mojo žejo. Po težkem dnevnem delu daj mi ležišče v snažnem hlevu. Govori mi, kajti tvoj glas je bolj učinkujoč kakor vajeti in bič; božaj me in uči me prostovoljno delati. Ne pretepaj me v klancih in ne vleci za uzdo, kadar gre navzdol. In če te takoj ne razumem, ne zagrabi takoj za bič; poglej rajše uzdo, če je v redu in prepričaj se, če me podkve ne zbadajo Ako ne jem, preglej moje zobe in mi nikar! ne reži tepa, kajti rep je moja edina obramba zoper muhe, ki rae nadlegujejo in trpinčijo. In potem, moj ljubi gospodar, kadar postanem star in slaboten iti nesposoben za delo, tedaj ne pusti, da poginem lakote: ustreli me, da ne bom trpel po nepotrebnem. Ta prošnja ima baje čudovit učinek Nikjer ni več opaziti, da bi vozniki in izvozček trpinčili svoje konje. Koltra. V norišnici Udelnaja blizu Petrograda je sbolelo 20 strežajev in pomočnic za kolero. Vurok: uživanje skvarjenih jedil. Bati se je, da se ne razširi kolera na umobolne, katerih je 2000 v norišnici. ; WW Vera In naunoil V Piscediji v Apuliji je kolera. Zdravstveni organi so v nedeljo vsled tega desmfiCirali vsa javna poslopja. Ko so pričeli uradniki s svojim, ne posebno prijetnim delom v stolni cerkvi, je nahujskano pobožno ljudstvo s silo odprlo vrata ter napadlo uradnike, pub rita e) ženice »o pobrale smeti in razno nesnago, ki so jo bili preje zmedli delavci skupaj, ter jo kot avete relikvije odnesle domov. Med tem, ko so žene pobirale v cerkvi smeti, so se pobožni možje pretepali s policijo. Policaji so bili tepeni. Prilti ao orožniki, katere je pobožno ljudstvo sprejelo s kamenjem. Eu demonstrant je bil ubit, dva težko ranjena. Sile, ko so začeli orožniki streljati v trak, se je pobožni narod razkropil aa vse strani. ■Inlitar — brat hlad. Neki angleški minister se je vračal z dopusta. Ker ni prišel Še vlak, je sedel minister na travnik blizu postaje in občudoval naravo. Ko je stopil v svoj voz, je opazil, da ima na sebi vse polno mravelj Ni pomišljal dolgo, slekel hlače in hotel stresti neprijetne sopotovalce skozi okno, toda ekspresni vlak, ki je pridirjal od nasprotne strani, mu je vzel hlače. Minister se je obrnil na železniško osobje,' toda noben uradnik ni imel dvojnih hlač. Držo-javili so v London, kjer so ga čakale hlače, toda do Londona je bil zaklenjen v vozu, da ne bi prišla mogoče kaka dama v voz ter padla v omedlevico. Lovske puške Vidi sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska oroinotovarnlška dražba Peter Wendg 11 družba z omejeno zavezo v Borovljah, Kdrofeko. Ciniki brezplačno in poltnina prosto. podružnica £]ubt)anske kreditne banke v Celovcu. X Kolodvorska oesta št 27. X Akcijski kapital K 5,000 000. Rezervni zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po II OI - 4 U - 00 dne vloge do dneva vzdiga. Zamenjava In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vlnkuluje In devinkuluje vojaške in ženltninske kavcije Eskompt in ink&uo men*o :: Bonna naročila. Prodila mk vrst mi ptplrlev prati gp'ovloi po doenen) korzo. Centrala i Cjnbljanl PodružnUc V 5pl)«tn, Trstu, 5ara)«Vn In Gorici. Tur