Knez Alojzij Liechtenstein pri obletnici kat. drnštva v Mariboru. Nasprotniki naši so že ponosno po Sasnikib trobili, da so duevi kat. društev šteti. Ali 300 zbianih katoliškib ruož pri obletnici kat. društva v Mariboru je pokazalo, da se liberalci varajo. Potreba kat. društev se množi in Sedalje bolj 5uti in zakaj? Zato ker ljudem razvaline, koje liberalizem okoli sebe dela, čedalje bolj nepovoljne, neznosljive prihajajo. To je tudi prvi govornik, jasni knez Liechtenstein, kaj miSno, živabno in prepričevalno dokazal. Govoril je o prvi to5kh o zboljšanju sedanjega slabega stanja 51oveške družbe, prilično takole: Ljudje so sedaj po vseb stanovih nezadovoljni. Kdo je tega kriv? Nesiečno liberalno gospodarenje. Pred 15 leti so liberalci obetali zlate gore in pečene golobe, da bo le treba usta odpirati in pož.irati. A sedaj zacenjajo ljudje sprevideti, da zlatib gor nikder ni in tudi pečeni golobi njim niso v usta leteli, čeravno so ta široko nastavljali; vsled tega je sedaj vse nevoljno! Liberalci preganjajo krščanstvo povsod, ker je to njihovej giablivej sebi5nosti na potu. Sicer pravijo: vera rnora biti, vero imamo tudi mi. Res, liberalci imajo vero, ki je nekoliko dni še starejša od judovske. Kajti preden je stal sveti šotor in je Mozes dobi) drugič plošči z 10 zapovedami, so Izraelci plesali, peli in molili pied zlatim teletom. A zlato tele je Bog sedanjih liberalcev! Nek tujec je našel otroke, kako so na ulici igrali; stopi med nje in pravi: otročiči, bi li radi dobro jedli iu pili? 0 da, radi bi dobro jedli in pili. Dobro, teu. M>a pojdite z menoj v gostilnico! Sli so vsi v gostilnico, so dobro jedli in pili in tnjec ž njimi a naposled je tujec rekel, da pojde si po cigaio — in je preminol. Otroci in njih stariši so morali vse sami plačati. Enaka je v Avstiiji z liberalizmom. Ta je prišel kakor ime- J niten tnjec k nam in djal: otroci avstrijanski, bo- j 5ete železnic? Da, da, železnic hočemo imeti! j Želiti kaj bank? 0 se v6, 5em ve5, tem bolje. No, hoČete družb in papirnatib podvzetij ? Le sem ž njimi! Hočete denarjev? Le denarjev, le denar- jev! In sedaj so se otioci avstrijanski vsedli s tujcem liberalizmom za mizo liberalnega gospodar- stva. Toda kaj se je zgodilo? Tujec liberalizem se je nažrl in nadeval — a naposled otroke v revni zadregi brez pomo5i zapustil. Prišel je de- i narstveni polom. Ubogi ljudje so prepozno spo- | znali, da so niilijone zgubili. Skoro ves manjši ! kapital je preminol v žepih Judov in nekaterib | liberalnib mogotcev. Ve5ina bila je goljufana, ' slečena. Delalci. menjše obrtnistvo je prišlo skoro na ni5, kmetsko ljndstvo pa je preobloženo z davki. Nezadovoljnost postala je v Avstriji skoro po vseb: stanih o b 5na. - Kaj ho5emo tukaj Katoličaui, kaj avstrijski konservativci storiti? Pred vsem zahtevamo enakib pravic pri enakili bremenib z libeialci. To je vse. Brž ko zadobijo konseivativni stanovi, posebno kmetski, pravice, kakoršnih imajo liberalci v svojih advokatskih, frgovskib in obrtuijskih zbornicab, nastopi — konee in račun s tujcem liberalcem. In ta konec, ta račun pvide gotovo. Cesarja Karola V. prededa našega sedanjega cesarja, so na lovu 3 tolovaji prejeli. Prvi je rekel: sanje tolovajev so vselej resni5ne. Sanjalo se mi je, da sera oblekel cesarsk plaš5 in je vzel škrlatast plašč cesarju raz rame. Drug je djal: meni se je sanjalo, da sem dobil cesarsk meč in je vzel cesarju me5 iz nadobocja. Tretji pa je rekel: meni se je sanjalo, da sem trobil v lovski rog cesarjev. Česar mu pa re5e: dobro, vendar poprej ti hočem pokazati, kako se trobi. Cesar nastavi rog iu glasno zatrobi, da je njegovo spremstvo krualu vse okoli nja stalo in drzne tolovaje piejelo. Tedaj pa reče cesar: tudi jaz sem imel sauje. Sanjalo se mi je, da je na suhi hruški višelo troje tolovajev, in ker so cesarjeve sanje vselej resnične, zato ukažem, da ove tolovaje na to-le subo hruško takoj obesite! Zgedilo se je. Enak bo konec liberalnega gospodavstva. Tako vsaj se nam konservatiTcein sanja o koncu liberalizma in sanjariti bo vendar še dopuš5eno v svobodni Avstriji?! Da se pa sanje ove uresniSijo, je treba pripoznati I. da je ob5na uezadovoljnost ljudi jako nevarna Avstriji. II. Zakrivila je njo novošegna nevera. III. Ta je rodila a) čedalje ve5jo razdrobIjenje človeške diužbe, b) vedno ve5jo moč in nasilstvo kapitala v političnih in gospodarskih zadevab, c) grabežljivost 5estilakomnib vladarjev, ki narodom nalagajo silne krvne in denarne davke ter tudi miroljubne sosede silijo v enake žrtve. Vse to pak je pripomagalo da 1) menjše obrtništvo in rokodelstvo peša 2) da je kmetovalstvo z dačarni preobloženo, 3) delalci po fabrikah tla5eni in 4) da kapitalisti ljudi neusmiljeno gulijo in slaSijo. VI. Pomo5ki ao: obnovljenje krš5anskega mišljenja in ravnanja pri ljudeh. Krščanstvo ukazuje ljubiti vsakega človeka; kršSanstvo edino zamore krotiti grdo sebiSnostposameznihljudi, stanov, straukin držav. Vsled tega se mora pripoznati delalcem, malim obrtnikom in kmetovalcem stanovska enakopravnost v državi zraven stanu velikih obrtnikov (fabrikantov, Ovim stanovom se morajo dovoliti samostalne zbornice, kakoršne so tržne i n obrtnijske zborniee, dabodomaliobrtniki, delavci inkmetovalci zamogli zagovarjati in braniti svoje koristi ravno tako, kakor sedaj advokatske trgovskein obrtnijskezborn i c e. Le tako bo mogoče a) ljudstvo obraniti neusmiljenega izsesavanja po sebičnem kapitalu; b) storiti, da bo država za vse stanove skrbela enakomerno; c) da nastane polagoma dovolj dobro in kiepko pravo za kmetovalce, za obrtnike in za delavce, zraven že obstoje5ega prava trgovcev, na mestu postav, ki sedaj le enostransko podpirajo velike obitnike. V. Obnovljenje krščanstva se pa ima kazati 1) v krščanski odreji mlajine, ia v skrbuem posveSevanju nedelje in 2) v djanski krščanski ljubezni. Blizo 300 zbranih mož je govor kneza Liecbtensteina pazno poslušalo in vse njegore nasvete s živijo-klici sprejelo.