Leto XX.» fPI#i B II |fflgF8 Številka 0. Naročnina za Jugoslavijo: HB Hkn^ 9BL Cffl AH EH BM Rgjplfk EH fffl H IH Uredništvo in upravnlStvo celoletno 180 din, za 'It leta B9 EHBV BS H IH__ Hj ^9 H Je v v Gregorčl. BO za */. |p n BP HH9 W BP ~ Rokopisov mesečno 15 din; za ino- ne vračamo. — Račun pri zemstvo: 210 din. — Pia- * . . m m m m - w . P°st- hranilnici v Ljubljani ča in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, mdustriio. obrt m denarništvo St. 11.953. — Tel. št. 25-52. izhaja Ljubljana. petelr 22. oktobra 1937 Cena SZSTZ, VSO Dvig našega gospodarstva je mogoč samo na trdnih temeljih. Temelji našega gospodarstva pa so pridobitni stanovi, oni, ki ustvarjajo vsako leto nove vrednote, ki rede vse druge stanove. Med temi stanovi je od nekdaj kmetski najvarnejši, ne le ker je najštevilnejši, temveč ker opravlja tudi najtežje in najbolj potrebno delo, saj daje brano za vse. Takoj za njim prideta trgovski in obrtniški stan. Prvi, ker spravlja v denar to, kar pridela kmet in ker skrbi za naj-cenejšo in najboljšo razdelitev blaga, poleg tega pa ustvarja še narodni kapital. Kjer cvete trgovina, tam je vedno doma blagostanje. Obrtniški stan pa nam zopet daje izdelke, ki jih neobhodno potrebujemo. V moderni dobi pa dopolnjuje delo obrtnika industrija. Narod brez industrije je danes narod brez bodočnosti, ker prodaja ceno svoje pridelke, kupuje pa drago tuje izdelke. Pridobitni stanovi so zato oni temelji, na katerih sloni vse življenje naroda. Ni pretirano če rečemo, da je od tega, kar zaslužijo pridobitni stanovi, tudi odvisno, kako se more razviti narodna kultura in kakšno je socialno življenje naroda. Naloga politike je, da tem pridobitnim stanovom, kot temeljem vsega gospodarskega življenja, ustvari čim boljše delovne pogoje, med temi stanovi samimi pa doseže čim bolj harmonično sodelovanje. Kajti s tem se potencirajo sile vsega naroda, dočim se drobi vsa narodna sila, če ni dopolnjujočega dela med pridobitniki. Kadar se dopušča, da se pospešuje en pridobitni sloj na škodo drugega, takrat je harmonija med glavnimi temelji narodnega gospodarskega življenja razbita, takrat se začenja nevaren in večinoma tudi usoden razvoj. Na te temeljne pogoje zdravega narodnega življenja pa se pri nas že nekaj let kar dosledno pozablja. Zlasti pa občutita to trgovski in obrtniški stan, a tudi čisto domača nacionalna industrija mora to le prepogosto prav kruto občutiti. Posledica tega' je, da velik del naših pridobitnikov ne more tako uspešno delovati, kakor bi deloval, če bi se le količkaj upoštevali njegovi življenjski interesi. Materialna moč naših pridobitnih stanov zato pada in nekateri se morajo že boriti za golo eksistenco, a velik del se niti za to ne more več boriti, ker so ga razmere že strle. Naloge pa, ki bi jih morali izvršiti pridobitni stanovi, so danes neprimerno večje, kakor so bile pred leti. Vedno nove iznajdbe, vedno močnejši pritisk tujega sveta in vedno ostrejši tempo življenja zahtevajo od pridobitnih stanov mnogo večjo ekspeditivnost, a tudi mnogo večje kapitale, da morejo vzdržati tekmo s tujim svetom.Vedno večja birokratičnost in kompliciranost predpisov, preziranje njih najosnovnejših potreb pa preprečujejo vsako nastajanje domačega kapitala. V deželi se čuti invazija tujega kapitala na vsej črti. Pri takšnih razmerah mora iti črta narodnogospodarske delavnosti navzdol in pretiran ter vseskozi neutemeljen optimizen je, če kdo misli, da more slučajno bogata letina in še bolj srečno naključje dobrih cen to padanje črte zaustaviti. Samo majhna kriza, pa bo ves ta optimizem Postavljen na laž. Kajti kriza se premaga le z re- zervami, ki jih narod prihrani v dobrih časih. Če so ostala debela leta brez polnih skladišč, potem je v suhih letih lakota neizogibna. Tudi narodne rezerve pa zbirajo in ustvarjajo le pridobitni stanovi. Dobra politika zato zida svoje delo tako, da utrjuje tiste, ki so temelji narodnega gospodarstva. Ne more se dobro nehati, če je politika gluha za vse zahteve gospodarskih stanov. Ne more biti dobro, kadar mora trgovski stan vedno znova in znova konstatirati, da se ne upoštevajo niti njegove najelementarnejše potrebe. Če se na ta način preprečuje, da bi trgovski stan ustvarjal narodni kapital, kdo naj zbere kapital, ki je potreben za boj proti invaziji tujega kapitala? Naj bi enkrat odločujoči činitelji Zagovorniki »Ta-Te« so se predrznih v plačanih inseratnih člankih tudi trditi, da imajo veleblagovnice tudi velike socialne zasluge. Prvič zato, ker prodajajo ceneno blago in drugič, ker zaposlujejo tudi veliko število nameščencev. Kako brez cene je prva zasluga veleblagovnic, ni treba še posebej poudarjati, ker je dovolj znano, da tisti drago prodaja, ki prodaja blago manjvredne kakovosti. Še vedno velja znani angleški pregovor, da more le bogataš kupovati slabo blago, ker se pač to takoj pokvari ali iztroši. Sedaj pa ije propadel tudi drugi socialni argument zagovornikov »Ta-Te«, in sicer tako popolno, da je od vsega argumenta ostal le nov argument proti >Ta-Ti«. Če kdo, potem so edino trgovski pomočniki upravičeni, da presojajo, če so nameščenci v veleblagovnicah dobro plačani ali ne. A trgovski pomočniki so na javnem shodu — ne za zaprtimi vrati, naglas povedali, da so nameščenci pri »Ta-Ti« slabo plačani. Tako od vseh socialnih argumentov zagovornikov »Ta-Te« ni ostalo nič, dočim so nastali novi in resnični socialni argumenti, da se morajo veleblagovnice prepovedati. In te argumente so podali beograjski trgovski pomočniki na svojem shodu v sredo v Beogradu in te svojo argumente bodo vsi trgovski pomočniki še bolj odločno povedali na velikem manifcstacijskcm zborovanju dne 25. oktobra. 0 shodu trgovskih pomočnikov poroča beograjska »Pravda« naslednje: »27. oktober, ko preneha veljati sedanja uredba o prepovedi veleblagovnic, je zelo blizu. Do tega datuma treba vse narediti, da se ta prepoved veleblagovnic podaljša. Zato so tudi trgovski pomočniki v Beogradu, katerih je 5000, sklenili, da se bore proti firmi »Ta-Ta«. V to svrho je uprava Zadruge trg. pomočnikov sklicala za sinoči konferenco, na kateri se je govorilo o veleblagovnicah in o veliki škodi, ki jo one delajo nacionalni trgovini. Konferenca je bila v prostorih Trgovskega kluba. Otvarjajoč konferenco je predsednik g. Nikolič razložil pomen vse akcije (proti veleblagovnicam) presojali zahteve trgovstva tudi iz te perspektive. Poleni bi spoznali, da je naravnost nepojmljivo, kako more priti do tega, da se mora vse jugoslovansko trgovstvo in vsi trgovski pomočniki boriti, da tuji kapital s svojimi veleblagovnicami ne postane še gospodar naše domače trgovine. Ali je sploh še mogoča bolj kratkovidna politika, kot taka, ki bolj upošteva interese tujega kapitala kakor pa interese domače trgovine? In kaj naj rečemo o fiskalni politiki, ki pardonira tuji kapital, z vso strogostjo pa izterjuje vedno večja bremena od domačih podjetij! Do kakšnih posledic pa mora tudi priti, kadar se zahteva od legalne trgovine, da plačuje vedno večje davke, istočasno pa se dopušča, da se sušmari povsod in v vedno večji meri, da ter nato govoril o ustvarjanju nacionalne trgovine ter o škodi, ki jo delajo veleblagovnice, zlasti pa firma »Ta-Ta« naši nacionalni trgovini. »Mi smo nastopili zato,« je dejal g. Nikolič, »ker gre za naše interese. Trgovski pomočniki, zaposleni pri firmi »Ta-Ta« žive v zelo težkih okoliščinah. Moramo delati, da preprečimo propadanje naših tovarišev in naših tovarišic. Tam delajo tudi takšni, ki niso nikdar niti mislili na to, da postanejo trgovski pomočniki. Tam delajo vsi, da imajo le roke. To pa pomeni, da trgovski pomočniki kot stan ne hi bili več potrebni. Druga stvar je še težja. Veleblagovnice ubijajo našo trgovino in ne bo dolgo, če se dovoli delovanje veleblagovnic, ko se v naši državi ne bo mogla odpreti niti ena nova trgovina, stare pa se bodo postopoma zapirale. A vsi mi želimo, da bomo tudi mi imeli enkrat svojo lastno trgovino. Če odpre firma »Ta-Ta« svoje podružnice in če pridejo še druge veleblagovnice, kaj bo iz nas? (Buren aplavz.) Zaradi tega moramo biti složni in da delamo za skupni cilj: Zahtevamo, da se firmi »Ta-Ta« prepove poslovanje! Pri tem nas bodo podpirali vsi sinovi naše države, vsi oni, ki žele dobro tej državi! V pravilnem pojmovanju potrebe za pospeševanje motorizacije države je vlada znižala carino na bencin in na avtomobile. V nadomestilo znižane carine pa je malenkostno povišala trošarino za nafto, da se je ta podražila od 3‘80 na 4 din. Vse je računalo, da se bo nafta prodajala po 4 din in vsi odjedajokrošnjarjinajboljše zaslužke in da privilegiji konsumov in industrijskih prodajaln uničujejo zadnje ostanke trgovčevega zaslužka! Fiskalna politika, ki teh posledic ne vidi, se prav gotovo ne bo izognila polomu. Zato je nujno potrebno, da se naša politika preorientira, da pozabi na razne enostranske teorije, ki ji done še iz predvojnih časov v ušesih in da se vrne h temeljem vsega narodno-gospodarskega življenja ter začne delati le v soglasju s pridobitnimi stanovi. Na zdravih temeljih mora sloneti politika in ti zdravi temelji so naši pridobitni stanovi. Zato je pravilno samo to, kar te temelje utrjuje, in napačno vse, kar jih ovira v delu. Samo politika v tem duhu bo dvignila naše gospodarstvo. Ker mnogi tovariši in tovarišice niso mogli danes priti, smo sklenili, da 25. oktobra v tej dvorani skličemo veliko zborovanje in sprejmemo resolucijo z našimi zahtevami: da se firmi »Ta-Ta« prepove poslovanje in da sc tudi trgovskim pomočnikom zboljšajo pogoji dela. Nato je bila otvonjena debata, v kateri se (je zlasti govorilo o delu trgovskih pomočnikov v veleblagovnicah. Debata je izpadla zelo neugodno za veleblagovnice! Na koncu je bil izvoljen odbor, ki bo sklical za 25. oktober zborovanje in sestavil resolucijo. Sklenjeno je tudi bilo, da se pri trgovcih doseže, da bodo dne 27. oktobra, če se firmi »Ta-Ta« ne prepove poslovanje, v Beogradu zaprte vse trgovine. To bo najostrejši protest naših trgovcev proti veleblagovnicam, ki preprečujejo polet nacionalne trgovine. Ta sklep je bil sprejet soglasno.« Solidaren nastop šefov in trgovskih pomočnikov proti veleblagovnicam je pač najbolj jasen dokaz, da so veleblagovnice v resnici škodljive nacionalni trgovini. Če niti ta solidarni nastop ne bi mogel neke ljudi prepričati, da se morajo veleblagovnice prepovedati, potem pač ni dvoma o njih zli volji. Potem pa tudi nujno nastaja vprašanje, kje je tisti tajinstve-ni vzrok, da se rojeni Jugoslovani potegujejo za interese tujega kapitala in proti interesom naših narodnih trgovcev in pomočnikov. Tudi to vprašanje bo treba do konca razčistiti! interesenti so se s tem poviškom tudi že sprijaznili. Na splošno presenečenje pa je kartel ceno nafti znižal nakrat na din 3‘10, toda ne v vsej državi, temveč le v krajih, kjer prodajajo nafto tudi ljubljanski trgovci. S tem pa je tudi že pojasnjeno, zakaj je kartel tako darežljivo zni- žal ceno. Ko je namreč v juliju kartel brez pravega vzroka zvišal ceno nafte za 20 par, so nekateri ljubljanski trgovci naročili nafto v tujini pri podjetjih, ki niso bila v zvezi z našim kartelom. Ljubljanski trgovci so postali s tein konkurenčni in monopol kartela ,e bil zlomljen. Toda kartel je bil ustanovljen baš zato, da si pribori v državi monopolni položaj in da more potem svobodno diktirati cene. Zato je sklenil kartel, da na vsak način onemogoči njemu neljubo konkurenco. In zato je znižal ceno nafte na din 3‘10 in s tem prisilil tudi ljubljanske trgovce, da znižajo ceno nafti in jo prodajajo v izgubo. Kartel bo seveda lastno izgubo lahko prebolel, ne pa tudi vsi ljubljanski trgovci, ki pač nimajo takšnih rezerv kakor bencinski kartel. Zlasti pa hoče doseči kartel z znižanjem cen to, da se ljubljanski trgovci ne bodo več upali naročevati nafte, temveč da se bodo zopet skesano vrnili h kartelu v prepričanju, da je vsak boj proti kartelom nemogoč in brezuspešen. Postopanje bencinskega kartela je šolski primer, kakršne prepoveduje uredba o kartelih. Izrečno navaja uredba, da se s čezmernim zniževanjem cen ne sme onemogočati svobodna tekma. Z znižanjem nafte pod običajno ceno, pa se svobodna tekma izločuje, ker pač zasebni trgovci nimajo tega denarja, da bi prenesli izgubo, ki bi jo prav gotovo imeli, če bi nafto prodajali po isti ceni ko kartel. Da je nova, od kartela določena cena prenizka, je končno priznal sam, ker po tej novi ceni prodaja nafto le v Sloveniji. Povsod drugod v državi pa jo morajo plačevati po 4 din. Zato je povsem upravičena zahteva: Ce je nova cena nafte upravičena, potem naj prodaja kartel nafto po vsej Jugoslaviji po 3T0 din. Ce pa je ta cena neupravičena, potem tudi ne sme veljati v Sloveniji. Nikakor pa sc nc sme dopustiti, da bi se ustvaril monopol kartela z uničevanjem eksistence drugih trgovcev! Ce ima kartelna uredba sploh kak smisel, če res ni njen namen le ta, da velja le na papirju — kakor se že govori — potem je nujno, da napravi država red in da zaščiti trgovce pred nelojalno konkurenco bencinskega kartela. Neresnične vesti o naši tekstilni industriji Dunajska agentura »Estrop«, in za njo tudi praški listi, je objavb la vest, da bo jugoslovanska tekstilna industrija morala omejiti proizvodnjo in da bodo zaradi tega delale tekstilne tovarne samo po 36 ur na teden. Ta vest je čisto neresnična in izmišljena od Špekulacije. Namen te vesti je, da bi se zmanjšal ugled in kredit naše tekstilne industrije. Resnica pa je, da naša tekstilna industrija dela normalno in da nima prav nobenih razlogov, da bi zmanjšala ali omejila svojo proizvodnjo. Novi 100 dinarski bankovci Narodna banka bo dala dne 1. novembra v promet nove sto-dinarske bankovce, ki se razlikujejo od dosedanjih samo po vodnem tisku. Pri dosedanjih, v letu 1931. izdanih, se vidi v vodnem tisku slika kneza Miloša, dočim bo sedaj v vodnem tisku slika blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja. Tudi trgovski pomočniki proti veleblagovnicam 5000 beograjskih trgm pomočnikov bo na lavnem shodu protestiralo proti dovolitvi ,Ta-Te1 Kje ie državna nad karteli? Nedopustno postopanje bencinskega kartela Tragična smrl Ivana Kende Blizu Gorij pri Bledu se je dogodila v torek popoldne težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Tovorni avtomobil, ki je vozil v Sporthotel Pokljuka premog, se je vračal okoli 5. ure popoldne na Bled. To priliko za povratek na Bled so porabili bivši hotelir Ivan Kenda, g. Ulčar s 5-letnim sinkom, ki so vsi trije sedli k šoferju v kabino, ter trgovec in gostilničar Jakob Kunstelj in gdč. Verica Sodja, ki sta se vsedla v karoserijo. Ko je prišel avtomobil na pol pota od Mrzlega studenca do Gorij, se je skušal umakniti dvema težko naloženima vozovoma. Pri tem pa je šofer zavozil preveč na levo — cesta je tu preozka — zaradi teže avtomobila se je cesta pri kraju vdrla in avtomobil se je prevrnil in dvakrat prekobalil. G. Kunstelj in gdč. Sodja sta odletela iz karoserije ter je bil g. Kunstelj takoj mrtev. Gdč. Sodja pa je dobila tako težke poškodbe, da jim je zvečer podlegla. Iz kabine sta se šofer in g. Ulčar s sinčkom rešila skoraj nepoškodovana, g. Kenda pa je bil mrtev. Življenjska pot g. Kende je bila končana... Tragična je smrt g. Kende in povsod je vzbudila največje sočustvovanje. Vse življenje je delal, marljivo in pridno delal, žrtvoval svoje veliko premoženje za napredek Bleda in baš zaradi tega prišel ob vse. Ivan Kenda je bil eden prvih slovenskih mož, ki se je trudil, da se dvigne gostinski obrt med Slovenci na sodobno višino. Po njegovi zaslugi in z njegovim sodelovanjem so se priredili številni poučni tečaji in poučne ekskurzije za gostinski naraščaj. Sam je v novo otvorjenem hotelu Tivoli nazorno pokazal, kakšna mora biti moderna in velika restavracija. Zal je bila za Ljubljano prevelika. Nato je odšel v Sofio, kjer je prevzel veliki hotel »Splendid«, nato pa še hotel »Splendid Palače«. Z neumornim in inteligentnim delom si je na Bolgarskem pridobil lepo premoženje, se vrnil 1. 1917. v Slovenijo in kupil Malnarjev ho-ter z vsemi priteklinami. Na vse načine se je trudil, da dvigne Bled na stopnjo modernega letovišča in to se mu je tudi posrečilo. Skrbel je za nova pota, investiral ves denar v nove stavbe, bodril in delal ter dosegel, da je Bled sledil njegovemu zgledu. Ker pa je imel lastnih sredstev premalo, si je izposodil denar pri banki in to je bila njegova nesreča. Obresti so bile visoke, pritisnila je kriza, banka ni popustila nič in dolg se je večal. Premoženje Kende je bilo sicer mnogo več vredno kakor pa je znašal njegov dolg, toda nikjer ni mogel dobiti pomoči, nikjer ni našel vsaj nekaj dobrohotnega razumevanja. Ni se mu dovolila niti parcelacija posestva, ni se mu dovolila niti odprodaja posameznih objektov, da bi si s tem znižal dolg in olajšal obrestno službo. Niti opozorilo, da bodo izgubili mnogo denarja tudi mali obrtniki in manjši kmečki dobavitelji, če se požene njegovo posestvo na boben, ni nič pomagalo. Prav tako so bile pozabljene vse zasluge in vse žrtve g. Kende za napredek Bleda. In tako se je zgodilo, da je prišel ob vse tisti mož, ki bi moral imeti danes na Bledu spomenik kot mož, ki je največ storil za Bled. »Trgovski list« se je kot edini list krepko boril za pravice g. Kende, a mu žal ni bilo dano, da bi smel do konca braniti lo stališče. Sedaj smo ob svežem grobu moža, ki je za svoje veliko delo doživel le črno nehvaležnost. Tudi tragedija Ivana Kende kaže na enega tistih žalostnih pojavov med Slovenci, ki so krivi, da ne napre-duiemo, kakor bi morali. Vsi, ki so poznali delavnost in požrtvovalnost Ivana Kende, zla- sti pa ves blejski kot sam, ga bodo ohranili za vedno v hvaležnem spominu. Večna slava spominu Ivana Kende 1 f Jakob Kunstelj Pri grozni avtomobilski nesreči, ki se je dogodila dne 19. t. m. v Zatrniku pri Gorjah, je na tragičen način zgubil svoje življenje naš tovariš g. Jakob Kunstelj, tr- govec, posestnik in gostilničar v Gorjah pri Bledu. Pokojnik je bil rojen v Poljšišici pri Ormožu in je dosegel 65 let svoje starosti. S svojo pridnostjo in delavnostjo si je ustvaril v Gorjah lepo domačijo in pripomogel sinovom in hčeram do lepe bodočnosti. Udejstvoval se je mnogo v javnem življenju in bil soustanovitelj hranilnice in posojilnice v Gorjah in drugih koristnih društev, nekaj let tudi župan. Poleg tega pa je posvečal svoje delovanje tudi trgovski organizaciji ter bil odbornik, zadnje čase pa nadzorstveni član uprave združenja trgovcev v RadovljicL V tem s vodstvu je s svojimi izkušnjami in dobrimi nasveti mnogo koristil trgovskemu stanu, zato obžalujemo njegovo prezgodnjo smrt in ga bomo s hvaležnostjo ohranili v trajnem spominu. Težko prizadeti rodbini izrekamo svoje iskreno sožalje! Trgovski dom - Občni zbor društva „Trgovski dom a« Po sili raznih nevšečnosti, ki so imele glavni izvor v krizi, je tudi Društvo »Trgovski dom« prišlo v težko stisko. Težkoče so se nakopičile že v tej meri, da je nastala že prav resna nevarnost, da bi prenehal biti ponosni in lepi Trgovski dom last ljubljanskega trgovstva. V tej veliki stiski je uprava Združenja trgovcev izvolila poseben sanacijski odbor ter imela pri izvolitvi izredno srečno roko, da so prišli v odbor gospodje, ki so imeli izredno veliko dobre volje, ki pa so znali tudi stvar pravilno zagrabiti in jo potem tudi srečno zaključiti. Dosegli so zelo ugoden aranžma z denarnimi zavodi, znižali s tem breme, ki je težilo Trgovski dom, v resnici na minimum in Trgovski dom popolnoma sanirali, da more danes ljubljansko trgovstvo reči, da je Trgovski dom res njegov dom. Za torek je bil nato sklican občni zbor društva, čegar glavna naloga je bila, da izvede to, kar je dosegel sanacijski odbor. Ker je predsednik društva Josip J. Kavčič odstopil, novi predsednik Gregorc pa bil zadržan, je vodil občni zbor II. podpredsednik dr. Pran Windischer. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan, saj se ga je udeležilo od 30 članov 23. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Windischer, ki je konstatiral sklepčnost, saj je navzočih več ko dve tretjini članov ter imenoval za zapisnikarja tajnika Smuča, za overovatelja pa gg. Iv. Železnikarja in Laznika. Uvodoma je na kratko osvetlil pomen občnega zbora ter poudaril, da je ta izhodišče za lepše čase, ker se je položaj društva zboljšal. Delo v naših organizacijah se sicer izpreminja, toda eno ostane, da je glava naše organizacije središče Slovenije, iz katerega vodijo vse niti naše stanovske organizacije. Gibanje vsega našega organizacijskega dela pa je osredotočeno v Trg. domu. Danes ga imamo, smo ponosni nanj in zato želimo, da bi bil vedno središče našega složnega dela. V tem duhu pozdravlja današnji občni zbor. Nato je dr. Windiscber prešel takoj na dnevni red, na poročilo o sanaciji Trg. doma. Ker je bilo poročilo razdeljeno med vse člane, se ni prečitalo, pač pa soglasno odobrilo. Prav tako so bili soglasno odobreni tudi vsi predlogi poročila. Iz poročila sanacijskega odbora, ki ga je podal član tega odbora g. Stanko Florjančič, je razvidno, da je akcija odbora popolnoma uspela in so se obveznosti Trgovskega doma po zaslugi tega odbora znižale za skoraj 1,7 milijona din. Z vso upravičenostjo je bila zato tudi izrečena članom sanacijskega odbora zahvala trgovstva, zlasti pa predsedniku Ivanu Jelačinu ter še posebno g. Stanku Florjančiču, ki je z izredno uspešnostjo vodil vso akcijo, ter predsedniku Medenu, g. Avgustu Volku, gosp. Itožanen, predsedniku Zveze Stanetu Vidmarju in podpredsedniku združenja Homanu Golobu. Soglasno se je nato sprejela tudi predlagana sprememba pravil. Po tej spremembi pravil so člani društva: 1. Združenje trgovcev v Ljubljani, ki ima 26 zastopnikov, na obč- nem zboru ter v odboru, ki se voli za tri leta 12 odbornikov, 5 namestnikov in ves nadzorni odbor. 2. Zbornica za TOI: 1 zastopnika, 1 odbornika. 3. Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani: 2 zastopnika, 1 odbornika. 4. Zveza trg. združenj: 1 zastopnika, 1 odbornika. 5. Združenje trgovcev — Ljub-Ijana-okolica: 1 zastopnika, 1 odbornika. 6. Trg. dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani: 1 zastopnika, 1 odbornika. 7. Društvo trg. potnikov in zastopnikov: 1 zastopnika in 1 namestnika. Na podlagi tega so bili izvoljeni: Volitve N predlog g. Štruklja so bili izvoljeni v odbor: Za Združenje trgovcev v Ljubljani: Roman Golob, Janko Krek, Viktor Meden, Fran Novak, Zvonimir Lukič, Joža Štrukelj, Stane Vidmar, Anton Verbič, Avgust Volk, Anton Žlender, Ivan Železnikar, Stanko Florjančič. Za Zbornico za TOI: Ivan Jelačin. Za trgovsko društvo »Merkur«: dr. Fran Windischcr. Za Združenje trgovcev za srez Ljubljana - okolica: Jernej Logar, trgovec, Št. Vid. Za trgovsko društvo »Pomoč«: A. Karol Kregar. Kot namestniki: Za Zvezo trgovskih združenj: Franjo Škrbec. Za društvo trgovskih potnikov in zastopnikov: Alojzij Gril. Za Združenje trgovcev v Ljubljani: Dominik Čebin, Miloš Kompare, Fran Kolšek, Bogomir Mo-toh, Kristijan Čermelj. Nadzorni odbor: Miha Rožanc, Pavel Fabiani, Viljem Laznik. Kot namestniki: Janko Čepon, Oskar Schmitt, Simon Jurčič. Soglasno je bil tudi sprejet predlog, da se da staremu odboru raz-regnica. Predsedujoči g. dr. Windischer je nato zaključil občni zbor. Takoj po občnem zboru se je konstituiral odbor takole: Ivan Jelačin, predsednik, Stanko Florjančič, I. podpredsednik, dr. Fran Windischer, II podpredsednik, Roman Golob, tajnik, Ivan Železnikar, blagajnik, Avgust Volk, gospodar. *ff Domovina nadalluie boi proti ter agitira za nabaviiaino zadružništvo Svojo polomijo — ker to je bil uvodnik »Domovine« proti trgovstvu — skuša »Domovina« v zadnji številki popraviti s tem, da so opravičuje, da ni nastopila proti trgovstvu, temveč le proti člankarju »Trg. lista«. Samo član-karja da je grajala »Domovina«, ker da meša jasne pojme in ves njen napad da je bil le napad na člankarjevo nespamet. Samo to nespamet da preganja »Domovina«. Vsa čast »Domovini«, da se tako zelo bori za zmago pameti. Nehote se spominjamo tu na anekdoto o Črnogorcu, ki je bil vjet od Avstrijcev in katerega so potem spraševali, za kaj da se je boril. Odgovoril je, da za to, da bi imel več zemlje in živine. Nato pa je vprašal Avstrijce, za kaj da se bore oni. Odgovorili so mu, da se bore za čast in slavo. Črnogorec je nato preprosto odgovoril, da se pač vsakdo bori za to, česar nima. Na to anekdoto smo se nehote spomnili, ko smo čitali, kako se »Domovina« bori za pamet. Pa brez zamere! A preidimo k stvari! Kdor se le količkaj zanima za zahteve trgovstva, ta ve, da ije ena prvih zahtev trgovstva, in sicer vsega trgovstva brez izjeme, da se odpravijo vsi privilegiji nabavljalnih zadrug in konsumov. Kdor se proti tej zahtevi trgovstva bori, ta se bori proti trgovstvu. In »Domovina« je proti tej zahtevi nastopila in zato je smešno, če se sedaj otepava in če besediči, da ni proti trgovstvu. Toda ni zadosti! V svojem zadnjem članku pa je »Domovina« naravnost dodala težke in direktne napade na trgovstvo! Pravi namreč, da uživajo trgovci privilegije in zato je »Domovina« za nabavljalne in konsumne zadruge. Te privilegije pa da uživajo trgovci s tem, ker jim zakonodajalec pušča pribitek do ene četrtine nabavne cene blaga kot čisti dobiček. Proti takšni neenakosti državljanov pa bo »Domovina« vedno nastopala, ker vemo, da kmet, delavec in uradnik ne morejo na nikogar prevaliti davkov! In nato je »Domovina« dobesedno napisala naslednje: »Naravnost smešno je namreč vpitje trgovcev o davčni neenakosti, saj vendar trgovce ne plačnje nikoli davkov iz lastnega, temveč iz konzumentovega žepa. To se pravi, da je trgovec prav za prav le nekakšen eksekucijski organ in torej uživa kot tak privilegirano stališče.« (!!!) Mislimo, da za vse trgovce in pa za vse razsodne gospodarske ljudi več ko zadostuje, oe samo tu pribijemo, kakšne brihtnosti ije vse zagrešila »Domovina«. Saj se res ni mogoče bolj zaleteti, kakor če kdo trdi, da uživa trgovec privilegije, ker mu država poleg vsega nalaga še eksekutorske posle! Tu se pač že vse neha in proti takšni ignoranci je vsaka debata nemogoča! Zato tudi znova ugotavljamo! »Domovina« ne le ni svojega nastopa proti trgovstvu ublažila, temveč ga je še stopnjevala in naravnost, direktno napadla trgovstvo. Ce misli »Domovina«, da so ji takšni napadi na trgovstvo v korist, naj le še naprej napada trgovce. Trgovci pa bodo tudi znali primerno reagirati na te napade! O tem naj »Domovina« prav nič ne dvomil Vsak trgovec mora biti naročnik,.Trgovskega lista' Felitične vesli Bolgarski kralj Boris bo kot grof Rilski obiskal prestolnice vseh važnejših evropskih držav, da doseže revizijo neuillske pogodbe, da se dovoli Bolgarski popolna enakopravnost v oboroževanju. Ustavil se bo tudi v Beogradu. Ker Je sklenila Bolgarska z Jugoslavijo pakt prijateljstva, pričakuje Bolgarska, da bosta tako Mala antanta ko Balkanska zveza njeno stremljenje podpirali, če se ustreže želji Bolgarske, potem bi ta vstopila v Balkansko zvezo. Predsednik grške vlade Metaksas je obiskal Ankaro, kjer mu je bil prirejen zelo slovesen sprejem. Na seji londonskega odbora je prišlo nakrat do preobrata, že se je mislilo, da je vsak sporazum nemogoč, ko je italijanski delegat izjavil, da je Italija pripravljena pristati na britanske julijske predloge, da se pošlje v Španijo posebna mednarodna komisija, ki naj nadzira odhod tujih prostovoljcev. Angleška vlada bo predlagala za predsednika te komisije Churchilla. Mnenja o vzrokih nenadnega italijanskega popuščanja so deljena. Najverjetnejše pa bo, da se je Italija odločila za odpoklic prostovoljcev, ker bo Franco po zlomu asturske Ironte najbrže dovolj močan, da zmaga. Verjetno je tudi, da se Anglija ne bo upirala vladi gen. Franca. Govori pa se tudi, da je bil dosežen med Anglijo in Italijo sporazum ne le glede Španije, temveč tudi glede gibanja Arabcev. General Franco je odložil za nekoliko dni svojo ofenzivo na ara-gonski fronti. Baje bo ta ofenziva najmočnejša, kar jih je bilo do-sedaj v španski državljanski vojni. Francove čete hitro napredujejo proti Gijonu in bo najbrže severna fronta v Španiji kmalu likvidirana. Govori se celo, da se' nameravajo asturski rudarji vdati. Nekateri njihovi oddelki so baje že prestopili na stran nacionalistov. Francove čete so zavzele Gijon. Asturska fronta je pred popolno likvidacijo. 50.000 asturskih rudarjev je obkoljenih. — Tudi republikanska ofenziva na aragonski fronti se je ponesrečila. Italija se bo udeležila konference devetih sil v Bruslju samo zato, da bo branila japonsko stališče. Tako vsaj pišejo japonski hsti. Francoska vlada je sklenila, da bo zahtevala od parlamenta kredit 1380 milijonov frankov za zboljšanje uradniških plač. Tudi pokojnine invalidov bodo zvišane. V sedanjem težavnem finančnem položaju Francije je to največ kar more storiti vlada za uradnike. Voditelji vseh japonskih političnih strank so zahtevali od japonske vlade, da ne pošlje na konferenco devetih sil v Bruslju nobenega delegata. Vesti o pogajanjih za premirje Kitajci odločno demantirajo ter pravijo, cta so vse takšne vesti brez vsake podlage, dokler Japonci ne izpraznijo vsega kitajskega ozemlja. Južno-afriški vojni minister Pi-row je izjavil, da Južna Afrika ne bo z oboroženo silo podpirala Anglije, če bi ta vodila vojne izven Južne Afrike. Osebno bi sledil pozivu na vojsko le, če bi bila ogrožena Južna Afrika. Kitajci poročajo, da so v času od 9. do 13. oktobra sestrelili 20 japonskih letal in da je v bojih padlo nad 10.000 japonskih vojakov. Guverner kitajske province Šan-tung se še vedno ni odločil ne na japonsko in ne na kitajsko stran. Japonci so prepričani, da se bo končno odločil za Japonsko, v nasprotnem primeru že sedaj groze s težkimi represalijami. Guverner razpolaga z močno vojsko, ki je tudi precej dobro oborožena, da bi njegov prestop na kitajsko stran popolnoma spremenil vojaško situacijo Japonske. Severna japonska vojska je na umiku in prodirajo Kitajci naprej v pokrajino Hopej in šansi. Posebno velike uspehe ima 8. armada (bivša komunistična), ki je prizadejala Japoncem težak poraz. Nad 8000 mrtvih so imeli Japonci. Kitajci so zaplenili silno mnogo vojnega materiala, med drugim tudi 170 lahkih tankov. Ofenziva Japoncev v severno Kitajsko se je nehala s popolnim polomom. A tudi pred šangajem nimajo Japonci več sreče. Tudi zadnja njihova ofenziva se je ponesrečila. Kitajsko letalstvo postaja vedno bolj aktivno, kar zelo vznemirja Japonce. Kako težaven je položaj za Japonsko, se vidi iz tega, da je bilo znova mobiliziranih 1 milijon japonskih rezervistov. Sovjetski narodni komisar Ovsje-jenko, ki je eden vodilnih članov stare Leninove garde, je bil odstavljen in na njegovo mesto imenovan predsednik najvišjega sodišča Dimitrijev, »čistka« v sovjetski Rusiji torej še vedno ni končana. Siiaina manifestacija prekmurskega trgovstva Vzoren potek zborovanja prekmurskega trgovstva v Murski Soboti vsake zlorabe kartelov, sama tista,] ki gre kartelom na roko. Saj dobivajo nekateri karteli celo zaščitne carine. To omogočajo nekateri »vplivni« gospodje, ki so v službi kartelov. Karteli s tem [širijo tudi korupcijo. O obrtnem zakonit m njegovih potrebnih reformah je poročal sam predsednik Čeh. Obrtni zakon, ki je iz 1. 1932, je že nujno potreben nekaterih reform. 7dasti je nujno, da se spremeni § 19. Nismo proti temu, da se po- Posebno pa. je treba opozoriti. I ker drugače bo Q zaggiti delavcev. Za vse priznane vanja, na katerem se ne bi za-1 --- - -- • ■ htevali ukrepi proti krošnjarjem. A vse te zahteve so bile dosedaj zaman. Skrajni čas je že, da se Koncem svojih izvajanj je iere-|£jgar referat pa je prečital pred-rent poudaril, da je samoobramba I sednik Ceh, obveljalo naslednje edino zanesljivo sredstvo, ki je I sja];§ljah odprte dopoldne štiri ure, no se mora zato trgovstvo organi-1 kaj{<>r je p) bilo v Prekmurju izgubilo vsak vpliv na javno ziv- j praznike pa je trgovstvo priprav-ljenje. I ljeno priznati popoln nedeljski Po tem z odobravanjem sp reje- j počitek tem referatu so posamezni člani O trošarinah proti n^gajni trgovini energično ldružea nayedli konkretne pri nastopi. V debati je nato cela vr- r k&k<> karteU neupravi5eno je referiral Kuhar Franc. Med po-sta trgovcev navedla konkretne . . srednimi davki je trošarina naj- priimere, kako škodujejo krošnjarji ne samo legalni trgovini, tem zvišujejo cene. O naslednji točki: važnejša, saj da skupno s poslovnim davkom nad 2 milijardi din več tiuH prebivalstvu, ki mu vsi- | veleblagovnice in industrij-I davkov, dočim zemljarina niti pol milijarde. Včasih smo poznali samo trošarino na alkoholne pijače, danes pa se plačujejo trošarine že od cele vrste predmetov. Referent govori nato zlasti o trošarini na alkoholne pijače. Pritožbe o tihotapljenju alkoholnih pijač so na ljujejo slabo blago in dostikrat po pretirano visokih cenah. (Sedaj je po zaslugi Zbornice za T01 dosežen vendarle prvi velik uspeli v boju proti krošnjarstvu, o čemer je »Trgovski list« že obširno poročal. Op. ured.) ske prodajalne je zborovanje po lepem referatu g. Ernesta Štivana sklenilo, da odločno zahteva prepoved veleblagovnic oz. podaljšanje sedanje uredbe o prepovedi veleblagovnic. O kartelih je poročal Ernest štivan. Karteli so največje gospodarsko zlo, ki stalno povišujejo cene, svojini nameščencem pa ne dajejo tudi viš- pri nas ustanavljati veleblagovnice samo s tujim kapitalom Nadaije zahteva, da se vse industrijske prodajalne prepovedo _ al' pa vsaj tako obdačijo kakor sa- jih mezd. Niti surovin, ki jih do-1 mostojni trgovci. Tudi industrijske bivajo v naši državi, ne plačujejo prodajalne naj pridejo pred davč- po svetovnih cenah. Tako delajo | ne odbore! silnim dobičkom, vse poviške cen pa znajo spretno prevaliti na trgovce. Ker smo navsezadnje tudi v naši državi spoznali, da so karteli zlo, smo se zatekli k papirnatemu reguliranju kartelov dnevnem re^„, odkar je odpravlje- O konsumih in nabavi j al-nih zadrugah je poročal član uprave Josip Benko. Iz njegovega izčrpnega in lepega no pečatenje kotlov in odkar so odpravljeni kontrolni listi za prevoz alkoholnih pijač. Naj se dovoli kmetu trošarine prosta določena količian žganja, toda prosta žganjekuha naj sc odpravi. Banovinske trošarine pa naj se v celoti dajo le onim banovinam, v katerih so bile pobrane! Soglasno je bil sprejet še referat o naših kreditnih razmerah in o sanaciji denarništva, referata posnemamo: Trgovstvo ni-1 ki ga je podal podpredsednik Bru-Trgovcem je bilo takoj po objavi kakor „j načelno proti zadružni- men. V svojem referatu je zlasti kartelne uredbe jasno, da bodo j temveč nasprotno tudi ono poudarjal slabe posledice centra-z njo karteli samo legalizirani in I podpira kreditno in produktivno I lizacije denarništva ter škodo, ki zaščiteni. V resnici se tudi danes I zadružništvo. Trgovstvo je le proti I jo ima trgovec, ker s svojo imovi- nabavljalnim in konsumniin za- bohotno razvijajo Najbolj čudno pa je, da je država, ki je kot konsument najbolj in-teresirana na tem, da prepreči no pri denarnih zavodih ne more drugam, ki so |>ostale že čisto na- prosto razpolagati in tudi ne more vadile trgovine in iz katerih je iz-1 izterjati svojih terjatev pri kmetih, ginil vsak zadružni duh. Dostikrat Opozoril je tudi na škodljive pose dogaja, da ustanovi zadrugo kak sledice uredbe o likvidaciji kmet-premožuejši kmet ali kak upokoje- akih dolgov. Če se noče, da bi bili n-ec, ki je potem tudi poslovodja tudi trgovci zaščiteni, se mora izve-zadruge. Siromašni delavci in kme- sti sanacija denarnega trga. Na vsak ' V bom proti veleblagovn | Ije podpišejo potem deleže in ko | način pa se mora skrajšati rok za mora zmagati trgovstvo! Veliki inseratni članki »Ta-Te« v srbskih listih pričajo, da je usodni 27. oktober pred durmi! Veleblagovnice se zanašajo na svoj kapital in upajo, da bodo z njim zmagale. Trgovstvo in z njim združeni trgovski pomočniki pa imajo za seboj nacionalno javnost. Kdo bo močnejši? Ali tuji kapital ali nacionalna javnost? V nacionalni Jugoslaviji mora zmagati nacionalna javnost in če ne zmaga že pred 27. oktobrom, mora zmagati pozneje. Trgovci, trgovski pomočniki! Pripravljajte se že sedaj na končno borbo. Kot en mož mora vse trgovstvo slediti pozivu Centralnega predstavništva! Vsa sredstva treba uporabiti, ker zmagati mora trgovstvo! >.< Veleblagovnice se morajo prepovedati! | pride zadruga v ležave, morajo plačevati svoje jamstvo. Samo v Prekmurju so v kratkem času propadle na ta način štiri zadruge. Uvidevni zadrugarji tudi spoznavajo, da ni število zadrug glavno, temveč da mora v zadrugah vladati tudi pravi zadružni duh. Tega pa so danes v dosti zadrugah zadružni funkcionarji in narne- plnčilo kmetskih blagovnih dolgov in za te dolgove se morajo dovoliti trgovcem tudi obresti! Pri slučajnostih je opozoril gosp. Heklič zlasti na pomanjkljivosti pošte v Murski Soboti. Za poslovne ljudi je uradovanje te pošte popolnoma nezadostno. Na koncu zborovanja se je oglasil k besedi še okrajni načelnik ščenci čisto izrinili in zadruge so ,jr. Bratina, ki je po lepem prizna-jiostale privilegirane trgovine. Na- nju trgovstvu obljubil trgovstvu vso to je govoril g. Benko o novem zadružnem zakonu, ki je položaj tr-1 svojo pomoč. Nato so bile prečitane resolucije, govccv še poslabšal. Sedaj bodo j kj so T)ile soglasno in z odobravanjem sprejete. Predsednik Čeh je nalo s primernim nagovorom zaključil nad vse uspelo in vzpodbudno zborovanje. morali indirektno še trgovci pn-| spehati za zadruge, ker se je z novim zakonom ustanovil poseben fond, v katerega morajo vplačevati j Drž. hip. banka in Poštna hranil-|nica 2% svojega dobička, drž. raz redna loterija pa 10%. Te ustanove pa v veliki meri podpira trgovstvo, I Blasnikova »Velika Pratika« za ki bo tako indirektno moralo pla-lleto 1938 je izšla in se razpošilja [ čevati za svoje konkurente! Novi I zn ceno din 5'— za vsak komad, zadružni zakon ne samo da ne daje Naročila na tiskarno J. Blasnika nobenega jamstva, da zadruge ne nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12 in | l>odo poslovale z nezadružniki, se dobi tudi v trgovinah. To je naj-| lemveč to celo v nekih primerih bolj priljubljeni in najbolj razšir-izrečno dovoljuje. Trgovstvo mora (jeni slovenski ljudski koledar že I zato biti proti temu zakonu. lod nekdaj. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. oktobra navaja te izpremem-be (vse v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 9,8 na 1725,3, in sicer se je povečalo zlato v blagajnah za 0,5, zlato v tujini pa za 8,3 na 50,7. Devize izven podloge so se zmanjšale za 36,5 na 661,8. Vsota kovanega denarja se je povečala za 6,3 na 350,7. Skupna vsota posojil se je povečala za 1,1 na 1581,6. Menična posojila so se povečala za 1,1 na 1326,4, lombardna pa za 0,1 na 255,1. Druge pozicije so ostale brez večjih izprememb, razen postavke razna aktiva, ki se je povečala za 53,6 na 1888,0. Najbrže je to povišanje v zvezi z novimi nakupi zlata. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 58,0 na 5771,7. Povečale pa so se zopet obveze na poka z, in sicer za 88,6 na 2490,7, da bodo znašale že skoraj dve in pol milijardi. Vendar bi bilo že treba enkrat nekaj ukreniti, da bi se velikanska vsota mrtvega denarja nekoliko zmanjšala. Razna pasiva so se povečala za 9,1 na 310,3. Skupno kritje znaša 26,83%, samo zlato pa 26,04%. Francoski frank je še nadalje čvrst Tudi ta teden je bil francoski frank čvrst ter je funt nazadoval na 146 do 147 frankov. Kot vzroki čvrste tendence za frank se navajajo v glavnem trije: 1. Kantonalne volitve so dokazale, da je položaj vlade trden in da ni pričakovati izprememb. 2. Ugodno so nadalje vplivale vesti o uspešnih pogajanjih za podaljšanje angleškega kredita v višini 40 milijonov funtov. 3. Nekateri pa mislijo, da je dvig franka posledica trostranskega valutnega sporazuma, ker sta Amerika in Anglija podprle frank, ker bi preveliko padanje franka bilo tudi njima v škodo. Končno pa je koristilo franku tudi to, da se je začel francoski kapital vračati v Francijo. Wallstreet proti Rooseveltu Amerika ima dve veliki stranki, ima tudi dva velika čini tel j a javnega mnenja. Demokratska stranka se opira na javno mnenje, ki ga ima ljudstvo, republikanska stranka pa ustvarja drugo javno mnenje. Ko je imel Roosevelt svoj veliki govor, da izolacija ni sredstvo proti vojni, temveč da se morajo vsi narodi boriti za spoštovanje mednarodnih pogodb, mu je \Vallstreet ta nastop proti Japonski zelo zameril, kajti njujorški borzijanci gledajo tudi na kitajsko-japonsko vojno le s stališča dobička. Roosevelt pa je tudi napovedal povišanje delavskih mezd in misli tudi na povečanje davkov. Vse to je napotilo borzijance, da so se odločili k nastopu proti Rooseveltu in da je planilo na njujorški borzi na dan silno besistično razpoloženje. Posledica tega je bila, da so začeli tečaji papirjev padati in da je cela vrsta tečajev padla pod najnižji nivo 1. 1935. Wallstreet je napovedal Rooseveltu boj. Če bo v tem boju tudi zmagal, ni še prav nič gotovo, kajti tudi ono drugo javno mnenje v Ameriki je močno. Padanje tečajev v New Yorku pa ni ostalo brez učinka na druge borze in tako so padli tudi tečaji v Londonu, zlasti pa v Pragi, ki je doživela nov črn dan. • Jugoslovanska udružena banka Zagreb-Beograd bo izplačevala od V mali dvorani Trgovskega doma so se zbrali v torek 19. oktobra številni prodajalci sadja, zelenjave, semen, mleka in mlečnih izdelkov, da se skupno pogovorijo, kako bi se sedanje razmere na živilskem trgu zboljšale. Uprava ljubljanskega združenja se že več let poteguje, da bi zavladale na prodajnem trgu, t. j. na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu znosne razmere. Predvsem pričakujejo prodajalci, da se čimpre-je uveljavi nov tržni red, ki bo ustrezal potrebam Ljubljane. Uredili je treba prodajne pogoje ter razmere na živil skopi trgu tako, da bodo naši domači trgovci pred umazano ter nelojalno konkurenco prekupčevalcev popolnoma zaščiteni. V poletnem času mrgoli prekupčevalcev, dočiin jih v hudi zimi, deževnem vremenu ni videti. Takrat so naše branjevke in ostali prodajalci dobri, ko oskrbujejo celo mesto s potrebno zelenjavo in zimskim ter ostalim sadjem. Mestnemu poglavarstvu ni mogoče odrekati dobre volje, ravno tako tudi ne tržnemu odlmru, ki sta v nekaterih primerih prav energično posegla v nelojalno ter nedovoljeno kupčevanje in prekupčevanje nekaterih tujih ljudi. Vendar se še vedno opaža mnogo takih oseb, ki hočejo prekupčevati, navijati cene, prodajati blago od producenta, pri tem pa ne plačevati nikakih davkov. Več kot jasno je, da se vsa borba trgovcev z obrtnimi pravicami osredotočuje proti prekupčevalcem, ki prihajajo iz vseh delov ljubljanskega predmestja in tudi iz drugih krajev, celo iz Karlovca. Javnost je premalo poučena o tej borbi, zato smatramo za potrebno ugotoviti, da ljubljanski trgovci s sadjem in zelenjavo itd. nikdar niso bili proti producentu, niti ni bila nikdar v delokrogu naših organizacij sprožena kaka akcija, s katero bi se hotelo na kateri koli način izločiti producenta iz javnega prodajnega trga. Saj naši trgovci vendar kupujejo blago od producenta, ne pa od prekupčevalca. Branili pa se bodo do skrajnosti proti vsem prekupčevalcem, ki protizakonito opravljajo vse posle, v mnogih primerih tudi na drugo ime. Podeželske občine kar na debelo izdajajo vsakomur potrdilo, da je producent, čeprav dobro vedo, da nikdar prosilec ni imel zemljišča. Tako n. pr. se je to ugotovilo pri prodajalcih orehov iz Karlovca in njegove okolice. Vsi ti so enostavni prekupčevalci in ti so tudi oni, ki draže blago. Ljubljansko prebivalstvo pa njih delovanje ne pozna in je zato prepričano, da so dvigu cen krivi le domači trgovci in prodajalci. Tuji prekupčevalci pa tudi direktno uničujejo naše male prodajalce, pa tudi uvozne tvrdke, ki z velikimi napori ter stroški oskrbujejo naš trg z lepim in zdravim sadjem. Borba legalnih trgovcev pa ni osredotočena samo na take prekupčevalce, temveč tudi na one, ki se skrivajo s kupčijami od hiše do hiše. Tudi v tem pogledu 20. oktobra dalje upnikom na stare terjatve do 10% po stanju njihovih terjatev dne 30. junija 1937. 10 % delniške glavnice morajo odstopiti vse delniške družbe v Italiji državi, ki bo s temi sredstvi krila vojne izdatke v Etiopiji. Del tega denarja bo porabila Italija je potrebna najstrožja kontrola, ker se tako sadje in zelenjava najlaže izogneta vsaki kontroli. Mestna občina oz. tržni urad bi morala skrbeti za to, da se vsaka prodaja sadja »n zelenjave po ulicah in hišah iz zdravstvenih ozirov absolutno prepove, ker za prodajo tega blaga imamo v Ljubljani Vodnikov in Pogačarjev trg, kjer je mogoča kontrola. Vsi ostali prostori pa so zasedeni po prekupčevalcih. Ljubljanski branjevci so tudi ljudje, ki zaslužijo večjo pažnjo in imajo prav gotovo posebne zasluge za razvoj živilskega trga. Trgovci nikakor ne ugovarjajo stremljenju oblasti, ki želi odpreti producentom trg, ugovarjajo pa vsaki nepošteni in protizakoniti trgovini in prekupčevanju, zato se ponovno obračajo do mestnega poglavarstva, da jim pomaga v tej težki borbi. Do popolne ureditve tržnih razmer bi bilo umestno, da mestno poglavarstvo oz. tržni odbor sklene, da zaenkrat ne izdaja nobenih novih dovoljenj za prodajo sadja in zelenjave in ostalih živilskih potrebščin. Potrebna je tudi splošna revizija obrtnih listov, da se vendar enkrat ugotovi, kdo prodaja brez obrtnega lista in skriva kupčijske posle, ne da bi plačeval občinske in državne davščine. Sestanek, ki je rodil zelo dobre rezultate, je pokazal enodušnost, Jutri, v soboto, se otvori v Mariboru pod pokroviteljstvom bana dr. Marka Natlačena največja sadjarska prireditev, kar jih je bilo dosedaj v naši državi. Sadno razstavo, zvezano s sadnim sejmom prireja Sadjarsko in vrtnarsko društvo, obenem pa bo v Mariboru v nedeljo in ponedeljek tudi vsedržavni kongres sadjarjev, na katerem bodo nastopili kot referenti najbolj priznani naši sadni strokovnjaki in pospeševatelji umnega sadjarstva v naši kraljevini. Ta prireditev bo tedaj eminenten gospodarski dogodek, prav tako važen za našo sadijerejo, kakor za našo sadno trgovino. Po pripravah sodeč se bo ta prireditev glede obsega, kakor glede prikazanega materiala lahko mirno primerjala z največjimi tovrstnimi inozemskimi gospodarskimi razstavami. Letošnja razstava ne bo samo sadna razstava, ampak v najširšem pomenu besede sadjarska razstava, ki bo pokazala prav vse, kar predstavlja sadjarstvo naših krajev, ki je postalo v zadnjih letih skorajda glavna panoga našega kmetijstva. Ne bo le razstavljeno vse sadije, ki se v naših krajih prideluje, v svežem stanju in v svojih predelavah, temveč tudi vsa sodobna orodja in sredstva, ki se v umnem sadjarstvu uporabljajo. Ta orodja in sredstva predstavljajo danes že prav važno panogo naše trgovine in industrije. Poleg tega bodo razstavili tudi drevesničarji najboljše produkte svojih drevesnic. Sadjarji bodo našli na razstavi prav vse, kar jih zanima in kar spada v njihovo stroko. Umevno je, da bo vzbujal sadni tudi za gospodarski dvig Etiopije. Ta oddaja premoženja bo dala državi okoli 5 milijard lir, povišanje trošarine pa še eno milijardo. Na londonskem trgu je padla cena platine za 15 šilingov na 9 funtov in 10 šilingov za unčo. pa tudi borbeno voljo vseh brez razlike. Prihodnji teden se sestanejo vnovič, še prej pa bo novoizvoljeni odsek sekcije predelal vse predloge, ki jih bo posebna deputacija predložila županu dr. Adlešiču in predstavnikom tržnega urada. Sestanek je vodil podpredsednik Zdr. trg. g. Roman Golob, ki je v imenu uprave združenja vsem zagotovil solidarno pomoč za izboljšanje tržnih razmer, ter si s svojimi stvarnimi izvajanji pridobil zaupanje vseh. Tajnik Šmuc je podal obširno poročilo o vseh dosedanjih akcijah združenja, ki so bile deloma tudi uspešne. Prečital je razne predstavke, ki jih je združenje poslalo zaradi sadnih trgovcev ter opisal tudi borbo ljubljanskih trgovcev vseh drugih strok. Posebej pa je še opozoril na boj proti veleblagovnicam. Če bodo te dovoljene, potem dobimo tudi v Ljubljani v kratkem podružnico »Ta-Te«, ki l>o oprta na močno pomoč tujega kapitala v veliko škodo vsega trgovstva, in sicer velikih trgovcev prav tako ko malih. Končno je dal tajnik Šmuc razna pojasnila o uredbi o zapiranju in odpiranju trgovin. Izvajanja podpredsednika Goloba ko tudi tajnika Šmuca so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem. sejem posebno pozornost, saj je vsa sadjereja odvisna od končnega efekta — prodaje. Tukaj prehaja sadjereja s področja pridelovalca v roke trgovca, ki je in bo tudi v bodoče edini upoštevanja vredni činitelj za posredovanje med producentom in konsumen-tom. Sadni sejem bo pokazal tudi naši sadni trgovini najsodobnejši način pakiranja in odpošiljanja sadja. Vsa na sejmu razstavljena jabolka — vsega skupaj 4 vagoni — bodo izložena v normalnih ame-rikanskih zabojih, vložena natančno v diagonalnem načinu, kakor to zahtevajo strogi trgovski predpisi Združenih držav, kjer je trgovska oprema sadja na naj višji stopnji. Po tem načinu pakiranja ?e nahaja v vsakem zaboju natančno isto število plodov ter tehta vsak zaboj 20 kg. Poleg tega pa se naleplja na zaboju etiketa, na kateri je zabeležena vrsta jabolk, ime lastnika zaboja in ime vkla-datelja. Na ta način ima kupec vedno kontrolo, od koga in kakšno sadje je prejel. Vsa razstava bo izredno okusno in moderno aranžirana ter bo razvrščena v prostorih unionske dvorane, v dvorani Zadružne gospodarske banke in na verandi unionske pivovarne. V unionski dvorani bo zanimiv predvsem poučni oddelek, ki ga bo opremila industrija in trgovina sadnega orodja in drugih sadjarskih pripomočkov. V pritličnih prostorih bodo še čebelarski oddelek ter oddelek z razstavo sadjarske literature. V prvem nadstropju bodo razstavile sadjarske podružnice svoje izbore. Del sadjarskih podružnic bo razstavil tudi v dvorani Zadružne go- spodarske banke. Zanimiv bo tudi fitopatološki in biološki oddelek. Sadni sejem bo zavzemal vso veliko pivovarniško verando. Ob priliki te velike sadne razstave bo v Mariboru tudi vsedržavni sadjarski kongres, ki se začne v nedeljo dopoldne ter bo trajal dva dni. Spored je naslednji: Nedelja, 24. oktobra: ob 10. dopoldne otvoritev kongresa. Nato slede obravnave: 1. Trgovina s svežim in predelanim sadjem in njeni izgledi za bodočnost. Poročevalca Djordje Pcrin in Voja Petkovič. 2. Obnova sadovnjakov in plemen jenje sadnega drevja s precepljanjem. Poročevalec dr. - Mladen Josifovič. 3. Načini propagande za uporabo insekticidov in fungicidov. Poročevalca dr. Pavle Vukasovič in dr. Željko Kovačevič. 4. Smoter in naloge načrtnega sadjarstva. Poročevalec ravnatelj Josip Priol. Ponedeljek, 25. oktobra: nadaljevanje kongresa ob pol 9. 1. Preusmerjenje obstoječih banovinskih drevesnic in osebja v smeri praktičnega sadjarstva. Poročevalec Milutin Nikolič. 2. Vprašanje plodoreda (kolobarjenja) v drevesnicah. Poročevalca Štefan Lukič in Franc Me-žan. 3. Možnost in organizacija sadjarstva na banovinskih kmetijskih ustanovah. Poročevalec Milan Mar-šič. 4. Kratka zgodovina slovenskega sadjarstva. Poročevalec Franc Vardjan. 5. Drevesnice v Sloveniji, sedanje stanje in njihov pomen za napredek sadjarstva. Poročevalec Ivan Dolinšek. Za sadjarski kongres vlada v vrstah naših slovenskih, pa tudi hrvaških in srbskih sadjarjev in sadjarskih strokovnjakov izredno zanimanje ter je pričakovati velikega obiska. Opozarjamo! Cenjene trgovce, da se je tvrdka SITAR & SVETEK preselila v Frančiškansko ul. Št. 3, njeni izdelki so : „S!ampilje“, „Etikete“ in „Graver*tvo“ Tvrdka, ki tudi redno inserira v našem trgovskem listu, ie vobče znana po izdelavi svojega solidnega dela in cene. vsied česar jo toplo priporočamo. Plačilo članarine prisilnim združenjem od podjetij v likvidaciji Trgovinsko ministrstvo je izdalo pod št. II. 31.757/u z dne 22. septembra naslednje pojasnilo: >Po mnenju ministrstva ni dvoma, da so denarni zavodi, ki se nahajajo v likvidaciji, zavezani plačevati članarino za prisilna združenja, predpisano in dospelo v plačilo v času, ko podjetje še ni stopilo v likvidacijo. V zvezi s tern je neupravičen ugovor likvidatorjev, da podjetje ni dolžno plačati takšne članarine, ker da se nahaja v likvidaciji, ko je vendar namen likvidacije baš ta, da se plačajo obveznosti podjetja. Ugovor likvidatorjev je umesten samo za čas po nastopu likvidacije. Za čas pred likvidacijo bi bil ta ugovor umesten le v primeru, če bi obstajal pozitiven predpis, da z nastopom likvidacije ugasnejo takšne obveznosti podjetja. Obvezna združenja so tvorbe javnega prava ter je dolžnost plačevanja članarine tem združenjem predpisana z istimi predpisi. Iz tega sledi, da imajo te davščine javno pravni značaj. V zvezi s tem je tudi upravičena določba § 381. odstavka 3. obrtnega zakona. Zato je ministrstvo mnenja, da veljajo za člane isti predpisi, kakor veljajo za prijavo davkov in dodatkov likvidacijski masi.« Duševni delavec sedenja. rabi Rogaško slatino ki ga obvaruje pred škodljivimi posledicami mnogega %(Xf(ri&a inltjcrataa, avdu Za zboliianie tržnih razmer v Ljublja Zborovanje trgovcev s sadjem, zelenjavo, mlekom in mlečnimi izdelki ter semeni Sadna razstava In vsedržavni sadiarski kongres v SLO VEN !A - TRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah Tarifni biro v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacije — Inkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra ponudbe za dobavo cevi, ventilov, katrana in dr.; do 28. oktobra za dobavo papirnatih trakov za brzinomere, smirkovega platna, azbestnih vrvic, topilnih loncev ter razne železnine. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 27. oktobra ponudbe za dobavo svinca, bele kovine, emajl-laka, pocinkane cevi, železne pločevine ter bencinskih jamskih svetilk. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. oktobra ponudbe za dobavo kopalne bakrene peči in 1.000 kg medi. Direkcija državnega rudnika Vrd-nik sprejema do 28. otkobra ponudbe za dobavo jamskega kabla, raznega železa, ščetk ter rudarskih lopat; do 1. novembra za dobavo krp za čiščenje, telefonskega kabla in armiranega voda. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 27. oktobra ponudbe za dobavo konopljene vrvi; do 1. novembra za dobavo raznega materiala za pisalni stroj »Adler«, kolen za cevi ter raznih cevi; do 2. novembra za dobavo električnega materiala, konstrukcijskega jekla; raznih vijakov, žebljev in di-., jadrenine, sukanca; do 3. novembra za dobavo koksa, bombaža, linoleja in lepila; do 4. novembra za dobavo električnih svetilk, vrvi, raznega stekla, električnih predmetov, predmetov iz medi; do 8. novembra za dobavo jadrenine, sukanca, konopljene vrvi, žebljev, zakovic, portland-cementa; do 9. novembra za dobavo ploščic iz cinka, barve za tanke, tkanine, konsistentne masti, mazila za ležaje, železnih pocinkanih spoik in žice. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 3. novembra ponudbe za dobavo trofaznega elektromotorja in do 19. novembra za dobavo 1 tone olja. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 12. novembra ponudbe za dobavo akumulatorjev in 15. novembra za dobavo raznih Spiralnih svedrov, elektromotorja za brušenje, raznih meril, pil, šablon, raznih predmetov za pločevinasta dela, potrebščine za zidarska ter mizarska dela. Dne 28. oktobra bo v intendan-turi štaba V. armijske oblasti v Nišu licitacija za dobavo 1,000.000 kilogramov pšenice. Dne 27., 28. in 29. oktobra bodo v pisarni referenta inženjerije Gra-nične trupe v Skoplju licitacije za dobavo raznega telefonskega materiala in dne 2. novembra za dobavo telefonske žice ter dne 3. novembra licitacija za zgradbo podoficirske šole granične trupe v Skoplju. Dne 28. oktobra bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 1,000.000 škatel z vrečicami za sol. Dne 28. oktobra bo pri Upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo raznega papirja in dne 29. oktobra za dobavo armiranega kabla in raznega sukanca; dne 30. oktobra za dobavo raznega olja; dne 2. novembra za dobavo cinkovih odpadkov, dne 3. novembra za dobavo železa in železne pločevine. Dne 3. novembra bo pri kr. banski upravi odd. za nar. zdravje v Sarajevu licitacija za dobavo razne opreme in posode za bolnico. Dne 3. novembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo zgradbe stražnice pri skladišču v Zalogu. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Priporočamo cenj. g. trgovcem tvrdko »Commerce« d. d. v Ljubljani, ki proizvaja, radi dobrega okusa in vonja povsod zaželjeno aromatično žitno kavo »Slast«. Tain dobile tudi pravkar došle bove skodelice in lončke v kras-oih barvali in oblikah. Kako na! se urede sejmišča Nairt pravilnika trgovinskega ministrstva Pripravlja se pravilnik o ureditvi sejmišč. Po tem pravilniku bodo morala biti v bodoče urejena vsa sejmišča v državi. Zato zanima načrt pravilnika tudi najširše sicije v državi. Posebno pa so interesirani na ureditvi sejmišč vsi trgovci z živino, sejmarji itd., sploh vsi, ki imajo posla na sejmiščih. Načrt pravilnika je predložilo trgovinsko ministrstvo zbornicam v izjavo in zato je potrebno, da vsi zainteresirani trgovci pravočasno navedejo svoje ev. pomisleke proti načrtu, a tudi svoje posebne želje glede ureditve sejmišč. Sedaj ije še čas, da se te želje upoštevajo, kasneje bo prepozno. Zato objavljamo načrt pravilnika v celoti, da imajo trgovci priliko,' se o njem izraziti. Svoje ev. pomisleke naj sporeče svojemu združenju, ki bo njih želje sporočilo naprej. Načrt pravilnika za ureditev sejmišč Trgovinski minister je v sporazumu s kmetijskim ministrom in na podlagi § 3. obrtnega zakona predpisal naslednji pravilnik: § 1. — Nova sejmišča so smejo ustanavljali samo na trdem terenu, najmanj 2 jutra velika, in sicer na periferiji mest, vendar po možnosti ob državni cesti blizu železniške postaje. § 2. — Prostor za sejmišče mora biti ograjen z najmanj 2 m visokim betonskim zidom ali z žično ograjo isti višine. Vsako sejmišče mora imeti samo en vhod a najmanj dva izhoda. § 3. — Pri vhodu v sejmišče, ki se mora dati zapreti, se mora zgraditi pokrita veža primerne velikosti za veterinarski pregled živine. Poleg tega se morajo takoj ob vhodu zgraditi uradni prostori za izdajanje živinskih potnih listov. Tem prostorom se morajo prizidati uradi za veterinarja ter za mostno tehtnico. Ceste, Cenjenim trgovcem se priporoča Cvetličarna za izdelovanje Šopkov in vencev Sveie-Korsilta MiklošiCevn c. 20 IPalala okrožnega urada) V. in sicer tako osrednja vhodna, ko tudi obe izhodni, se morajo zasaditi z drevoredom, predvsem lipo, orehom, akacijo ali divjim kostanjem. Prostor določen za prodajo razne živine se mora razdeliti v posebne oddelke, in sicer za teleta, junce, vole, bike, konje, krave, prešiče, ovce in koze. Vsak teh prostorov mora biti zasajen z drevesi, da ima živina v poletni vročini potrebno senco. V vsakem teh prostorov se morajo postaviti meter visoki prečniki za privezovanje živine, in sicer iz betona ali iz železnih tračnic na betonskem podstavku. Prečniki morajo imeti na vsak meter verige za privezovanje živine. Uporaba lesenih prečnikov se prepoveduje zaradi možnosti širjenja nalezljivih bolezni. Vsak oddelek mora imeti napisno tablo, iz katere se vidi, kateremu namenu služi. § 4. — V občinah, v katerih je vodovod, se morajo na sejmišču postaviti hidranti za izmivanje sejmišča ter napajališča za živino. V občinah, ki nimajo vodovoda, se mora zgraditi na sejmišču betoniran vodnjak s potrebnimi napravami za napajanje. Ta del sejmišča mora biti betoniran, da ne nastaja blato in prah, a kanaliziran mora biti tudi odtok vode. Nadalije se morajo zgraditi" na sej- mišču stranišča z oddelki za moške in ženske. § 5. — Na vsakem sejmišču mora biti mostna tehtnica, ki pravilno funkcionira in ki se mora vsako leto pregledati od meroiz-kusnega urada. § 6. — Vsa pota na sejmišču, določena za živino, se morajo po možnosti betonirati, če pa to iz katerih koli razlogov ne bi bilo mogoče, se morajo ceste posuti z debelim gramozom, da se preprečita blato in prah. Na prostorih, zaraslih s travo, je prepovedana za časa sejmskih dni vsaka paša in vsako puščanje perutnine na te prostore, da se ohrani snažnost in onemogoči širjenje nalezljivih bolezni. § 7. — Pri vhodnih vratih sejmišča se morajo postavili posebne staje za bolno živino ko tudi za živino, ki je sumljiva nalezljive bolezni ter tudi poseben prostor za crknjeno živino na samem sejmišču, in sicer iz zdravstvenih razlogov. § 8. — V krajih, v katerih je dogon živine močan in iz katerih se živina izvaža, morajo občine po možnosti podaljšati železniški tir v sejmišče ter postaviti klančine za natovorjenje živine. § 9. — Na sejmišču je treba določiti poseben prostor za nameščanje vozil. V tem prostoru se ne sme kupčevati, temveč je prostor določen samo za vozove, ki so pripeljali blago za prodajo. § 10. — V sprednjem delu ograjenega sejmišča mora biti oddelek za prodajo vsakovrstnega blaga. Lastnik sejmišča mora postaviti na tem oddelku zadostno število klopi, ker je prepovedano, da bi bilo za prodajo določeno blago na zemlji. Poleg blagovnega oddelka mora biti tudi oddelek za gostinske obrate, kjer morejo postaviti njih lastniki svoje prostore, stojnice ali mize. § 11. — Glavna cesta, ki vodi skozi sejmišče, mora biti najmanj 10 m široka, izhodne ceste pa morajo biti praviloma desno in levo od vhodne ceste, da vodijo mimo vseh oddelkov in da so najmanj 3 metre široke. § 12. — V smislu tega pravilnika se morajo preurediti vsa sejmišča v roku treh let. Z ozirom na revno stanje posameznih občin in kjer bi bili stroški preureditve previsoki, more kr. banska uprava na utemeljeno prošnjo občin ta rok podaljšati ali občino oprostiti izvršitve posameznih določb tega pravilnika, Če je za to dejanska potreba. § 13. — Vsa sejmišča, ki bi se v bodoče uredila, potem ko je stopil ta pravilnik v veljavo, morajo biti v celoti urejena po določilih tega pravilnika. Za primer da občine iz katerega koli vzroka tega ne bi mogle storiti, se jim ne smejo dovoliti novi sejmi niti postavitev novih sejmišč. Indeks živi tenisk Nov indeks življenjskih potrebščin bodo v tekočem letu sestavljali v Angliji. Štirikrat v letu — oktobra, januarja, aprila in julija — bodo razdane 30.000 družinam vprašalne pole z zelo podrobnimi vprašanji glede izdatkov za razne potrebščine v enem tednu. Na ta način naj se dobi nova podlaga za merjenje draginje življenjskih potrebščin, na katerem bazirajo v veliki meri mezde kakih 4 milijonov ljudi. Za to je že skrajni čas. Kajti sedanjo podlago tvori anketa, izvedena 1904. 1. med manj ko 2000 družinami. Navadno se danes računa indeks življenjskega standarda tako, da se vzame detajlna cena onih potrebščin, ki so navedene v anketi iz 1. 1904., iz 1. 1914. s 100% in se računa vsakokratna cena v % teh cen iz 1. 1914. Toda potrebe družin so se v zadnjih 30 letih zelo spremenile in premaknilo se je tudi razmerje med posameznimi življenjskimi potrebščinami. Odgovori na anketo bodo anonimni, lista bo pa zelo natančna. Vprašanja obsegajo 12 strani, in sicer: 1. Sestavo družine po spolu in starosti, in za člane, ki kaj zaslužijo, koliko dni so delali prejšnji teden. (Anketa velja za teden, začenši s 17. oktobrom.) — 2. Najemnino ali odplačila na hišo. število sob, ter število oddanih sob iij prejete najemnine. — 3. Hrano, množino in ceno vsake kupljene stvari; poseben list je namenjen za vsak dan v tednu. — 4. Plin in elektriko. — 5. Izdatke za kurivo, obleko, pohištvo in orodje, vožnje, zabavo itd. in »druge izdatke« za primer, da bi bilo kaj pozabljeno. — 6. Vrt — pridelki, množina jajc, zelenjave, sadja itd., ki je bila pridelana in porabljena v gospodinjstvu. Ker so izdatki za obleko zelo različni v različnih tednih, bodo skušali ugotoviti te izdatke po možnosti za daljši čas. Vsekakor bodo gospodinje zaslužile onih 2Vi šilingov (nekako 30 din), ki jih vlada ponuja za spolnitev ankete. Vprašalne pole se bodo razdelile predvsem delavcem in nameščencem, ki ne zaslužijo preko 250 Juntov letno (80.000 din ali. povprek 5000 din mesečno). Zakaj je potrebno, da tudi Vi žveiite WRIGLEY GUMO? (čitaj rigli) 1. Cisti zobe 2. Pospešuje prebavo 3. Osvežuje usta 4. Pomirja živce 5. Oblažujc hrapavost grla Omoti po din 1' WRIGLEY THE FAVORITE OFHOLLYWOOD Guma za žvečenje po jedi. Generalno zastopstvo in skladišče: Agentura Ozmo, Zagreb. Ustanove sklada viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1937. za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 100 din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1937, opremljene z dokazili, kakor tudi s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, oz. da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje onih, ki niso izvrševali samostojno takega obrta ali trgovine in torej niso nikdar bili samostojni zbornični pripadniki, ne prihajajo v poštev. Prošnje je treba vlagati po vsakem posamezniku, ker se skupne prošnje, ki bi bile sestavljene v imenu več prosilcev, ne bodo mogle upoštevati. Konkurzi - poravnave Za revizijo klirinškega sporazuma z Italijo Generalni direktor Narodne banke dr. Protič se je vrnil iz Benetk, kjer ije imel važna posvetovanja z italijanskim zavodom za zamenjavo blaga s tujino. Na teh posvetovanjih se je zlasti govorilo o tem, kako znižati naš aktivni klirinški saldo z Italijo. Kakor se sedaj poroča, bo to vprašanje rešeno šele v decembru, ko se sestane Jugoslovansko-italijanski gospodarski odbor. Za ta sestanek bodo imeli italijanski delegati polnomočje svoje vlade, da klirinški dogovor izpremene. Nova klirinška pogodba z Italiijo bo ista kakor je naša pogodba s Turčijo. Naši izvozniki bodo dobivali namesto lir dinarje, italijanski pa lire namesto dinarjev. S tem so izvozniki obvarovani pred tečajnimi razlikami. Po nedavnem poročilu Narodne banke znaša naš aktivni saldo proti Italiji (nove terjatve) 24,4 milijona lir. V resnici pa -je ta saldo mnogo nižji. Mnogi italijanski uvozniki so namreč plačali blago, ki ga bodo šele uvozili, že v naprej, da znaša naš aktivni saldo s temi vplačili le 18,4 milijona lir. Otvoritev pošte v jugoslov. svobodni coni v Solunu Ministrstvo za pošto, brzojav in telefon je otvorilo v jugoslovanski svobodni coni v Solunu državno pošto IV. razreda, ki je začela 5. septembra 1937 poslovati, in to izključno za službene potrebe jugoslov. svobodne cone. Vsi dopisi, ki se tičejo jugoslov. svobodne cone, se morajo nasloviti na imenovano pošto to ne preko grške pošte v Solunu. Obenem opozanja-mo, da je grška vlada prepovedala, da se na pismih ali uradnih spisih uporablja za mesto Solun vsak drug naziv razen grškega »Thessalonikk, in da se torej v bodoče pisma in vse druge pošiljke, na katerih bi bil namesto »Thessalonikk naveden drug naziv, ne bodo vročile naslovniku V konkurzu Antona Aucrja v Mariboru se je postavil namesto dosedanjega upravitelja za upravitelja dr. Pichler, odvetnik v Mariboru. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga trgovec Franc Hojnik, se določa narok na dan 29. oktobra ob pol 9. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju posestnika in lastnika elektrarne v Cešmjici Franca Kemperlcta. Poravnalni sodnik Franc Ustar, poravnalni upravnik odvetnik dr. Jarc. Narok za sklepanje poravnave dne 25. novembra ob 9., rok za oglasi-tev do 18. novembra. Uvedeno je nadalje poravnalno postopanje o premoženju posestnice in gostilničarke Antonije Lukman v Ločici pri Polzeli. Po ravnalni sodnik Josip Zorko, poravnalni upravnik dr. Gračner, odvetnik na Vranskem. Narok za sklepanje poravnave dne 18. novembra ob 9 Rok za oglasitev do 10. novembra. Uvedeno je poravnalno postopanje še o premoženju Edvarda Po-valeta, trgovca v Mariboru. Poravnalni komisar dr. Lešnik, poravnalni upravnik Josip Leskovar, odvetnik. Narok za sklepanje poravnave dne 22. novembra, rok za oglasitev do 16. novembra. Poravnalna ponudba 40%. ZA DAHE največ novih modelov za jesen In zimo, najsolldnejdo izdelavo In najboljši kroj nudi v plaščih, kostumih In patetojlh damska konfekolja PAULIN, LJUBLJANA, Kongresni trg 5 Doma in po svetu Kralj Karol je imenoval kneza-namestnika Pavla za poveljnika tretjega obmejnega bataljona. Obmejni bataljoni so posebne edinice, ki pa so sestavni del romunske kraljeve garde. Skupščina je izvolila v sredo novo predsedništvo. Postavljeni sta bili dve listi: vladna in opozicio-nalna. Glasovalo je 298 poslancev ter je dobila vladna lista 181 glasov, opozicionalna pa 115. Izvoljeni so bili: za predsednika dosedanji predsednik Čirič, za podpredsednike pa Franjo Markič, Jevrem Tomič in Vučetič, za tajnike pa Dragomir Stojadinovič, Dre'ran Damič, Nurija Pozderac, dr. Veble in Stojadin Dimitrijevič, ki vsi pripadajo vladni večini. Predsednik Čirič se je za izvolitev zahvalil ter je imel pri tej priliki krajši govor, v katerem je zlasti naglasil, da se more ustava izpremeniti le na zakonit način. Na koncu svojega govora je obžaloval, da ni v skupščini poslancev, ki so bili izvoljeni na listi dr. Mačka. Tudi pri volitvi senatnega pred-sedništva sta bili samo dve listi, in sicer vladna in opozicionalna. Sejo je vodil starostni predsednik Ivan Pri nakupu vsakovrstnega manu-fakturnega blaga posebno priporočamo znano veletrgovino R. Mil^lauc „Pri Škof u“, Ljubljana Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo 3 Solidna postrežba in ugodne cene! Engros oddelek v 1. nadstropju Ustanovljeno leta 1869. J* Hribar, ki je imel pri tej priliki daljši govor. Volilo je 85 senatorjev ter je dobila vladna lista 54, opozicionalna pa 30 glasov. Za predsednika je bil izvoljen zopet dr. Velimir Mažuranič, za podpredsednika dr. Kotur in Svetozar Tomič, za tajnike pa dr. Vukovič, dr. Gregorin in Tomo Kovačevič. Vsi izvoljeni pripadajo vladni večini. Novo zasedanje skupščine se je začelo v četrtek s prečitanjem kraljevega ukaza o otvoritvi zasedanja skupščine. Ob čitanju ukaza so vsi poslanci vzklikali kralju Petru. Nato je predlagal predsednik Čirič, da izvoli skupščina jutri pet stalnih odborov ter so poslanci soglasno sprejeli ta dnevni red. Tudi zasedanje senata je bilo slovesno otvorjeno s prečitanjem kraljevega ukaza. Na popoldanski seji je izvolil senat svoje stalne odbore. Ker je bil med strankami dosežen sporazum, so bile volitve soglasne. Predsednik finančnega odbora je dr. švrljuga, tajnik je Fr. Smodej, predsednik odbora za prošnje in pritožbe je Ivan Hribar. Veliki bolgarski pesnik Jordan Jovkov ki se je proslavil zlasti s svojimi novelami, je umrl ter je bil pokopan na zelo svečan način na državne stroške v Sofiji. Neka češkoslovaška skupina je kupila v zapadni Srbiji v bližini Krupnja ležišča antimona. Nedaleč od teh ležišč so ležišča, ki jih iz- BRIVNICA MOŽINA ROŽNA DOLINA II/3 se priporoča cenjenim gospodom in damam. Izvršuje se tudi trajna ondulacija “ r UUBUANA. TAVČARJEVA 3 Tovarniška zaloga moškega perila Velika Izbiral Nizke cenel Prepričajte sel P. M. C & C M. S. prejlco, krpanec, Primor, Kronsko in umetno svilo, čipke, šolske in krojaške potrebščine, zimsko trikotažoin drugo galan-terilsko ter drobno blago nudi po nainlžjih cenah OSVALD D0BEIC UIIDLUNA, Pred Škofijo štev. 15 Velika izbera raznih gumbov! Na debelo) Na drobno I Na-Na! Gostilna pri Korlnu Ljubljana, Tyrševa c. 12 se priporola cenj. oblinstvu | Karl in Angela Rosenivirt | *C7 JL KAVARNA ii EVROPA1* V LJUBLJANI Anton in Terezija Tnnejc se priporoča cenjenemu občinstvu koriščajo Nemci. Antimon pridobivajo torej v Jugoslaviji sedaj že Angleži, Nemci in čchoslovaki. Kemična industrija Titanit bo izplačala za 1. 1936. dividendo v višini 10 din od delnice proti odbitku 10 odstotnega dividendnega davka. Jugoslovanska teniška reprezentanca je zmagala nad italijansko s 4 : 2. Tiskarne v Nišu so sprejele predlog grafičnega delavstva, da se zvišajo mezde. Velik požar je nastal v skladišču gradbenega materiala inž. Bona-čiča v Splitu. Požar se je potem razširil tudi na tvornico sveč gosp. Kargotiča. Po velikih naporih je bil požar lokaliziran, škoda je večmilijonska. Hitler bo obiskal Rim šele prihodnje leto. Ameriški kongres je dovolil kredit 526 milijonov dolarjev za gradnjo delavskih stanovanj. Zunanji minister Eden je podedoval od svojega tasta sira Becketta nad 1 milijon funtov, okoli 250 milijonov din. Seveda pa bo moral plačati od dediščine še takso, ki je v Angliji zelo velika. Reimška katedrala, ki je bila za časa svetovne vojne porušena, je sedaj popolnoma obnovljena. V nedeljo je bila znamenita katedrala zopet slovesno blagoslovljena. Na južni francoski obali so se začeli veliki francoski pomorski manevri. Po manevrih odpotuje francosko ladjevje na Malto, kjer bodo velike manifestacije franco-sko-angleškega prijateljstva. Veliko ameriško potniško letalo, v katerem je bilo 16 potnikov in 3 možje posadke, se je nad gorovjem Utahom ponesrečilo. Vsi potniki so se ubili. Tržna poročila Zagrebški tedenski sejem Tudi na zadnjem zagrebškem tedenskem seijmu ni bilo tujih kupcev in je bila zato kupčija lo bolj srednja. Krave klobasarice so padle v ceni za 30 par. Bolj živahna je bila kupčija s prašiči. Mnogo je bilo kupcev prašičev iz Slovenije. Cene pa so ostale neiz-premenjene. Pujski so se podražili za 10 din za žival. Dogon: 23 bikov, 882 krav, 116 junic, 117 volov, 73 juncev, 155 telet, 1217 konj in žrebet, 2 kozi, 649 prašičev in 428 pujskov. Električne instalacije za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod Ivan Mihelčič, Ljubljana elektrotehnično podjetje Borštnikov trg štev. 1 Telefon 27-01 Priporoča se za vsa graverska dela, štampilje, etikete Anton Černe, graveur Ljubljana l Cenjenim trgovcem se priporoča DOLENC I0SIP, TRGOVINA S KRZNOM IN DELAVNICA, LJUBLJANA Barvanje In strojenje vseh kož Sv. Petra c. 19 - Tel. 22**62 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zn. UUBUANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, fitrace, iournale, šolske zvezke, mape, odjemalne knji-žice. risalne bloke itd. A. Šarabon UUBUANA IIvoi kolonijalne robe Veletrgovina s Speterijo Velepražarna za kavo Hlini za diSave Glavna zaloga rudnin* skih vodš Brzojavni naslov: ŠARABON UUBUANA Telefon št 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Cene: biki po 4—4'75, krave za klanje po 3-25 do 5, za klobase po 2'50 do 3, junice za klanje 4 do 6, za rejo 1500 do 2000 (za žival), voli I. vrste po 6 do 6'50, II. 4‘75 do 5'25, bosenski po 3'50 do 3'70, živa teleta 7'50 do 9, zaklana 10 do 12, debeli prašiči 8 do 8-50, mršavi 7 do 7'50, ovce 80 do 100 (za žival), konji lahki 5 do 6 tisoč, srednji 7’5 do 8 tisoč, težki po 10 do 12 tisoč za par, žrebeta od 1500, 2000 do 3000 din za žival. Detelja po 60 do 70, otava po 60 do 65, seno po 50 do 53, slama za steljo po 40 do 45 za 100 kg. Krompir po 60 do 70 par, zelje po 1 do 1'50 din in repa po 40 do 50 par za kg. Dunajski živinski sejem Na sejem dne 18. oktobra je bilo prignanih: 635 volov, 505 bikov in 695 krav, skupno 1835 glav, od tega iz Avstrijo 1574, iz inozemstva pa 261. Pri živahnem prometu so prvovrstni voli obdržali čvrste cene prejšnjega tedna, drugovrstni in tretjevrstni pa so popustili za 2—3 groše. Tudi druga živina je popustila v ceni za 2 do 3 groše, v teku sejma pa so prodajalci popuščali pri ceni tudi do 5 grošev v posameznih primerih. Cene so bile naslednje: voli 0'90 do 1’54, biki 0'90 do 1-85, krave 0‘87 do 1*12 in klavna živina 0‘68 do 0‘86 šil. za kg žive teže. Radioljilpa Sobota, 23. okt. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Industrializacija Slovenije — železarstvo na Jesenicah II. d. (g. Avgust Kuhar) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Jaka Smodlaka na Triglavu (vesela zvočna igra; spisal Jože Vomber-gar, izvajajo člani rad. igr. družine; vodi ing. Ivan Pengov) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored —22.15: Koncert radijskega orke- S tj I* cl Nedelja, 24. okt. 8.00: Plošče — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 8.45: Verski govor (prior Valerian Učak) — 9.00: Čas, poročila, spored — 9.15: Koncert. Sodelujeta Kvartet rogov in Cimermanov trio — 11.00: Otroška ura: »Desetnica« (Skupina ge. Vide Juvanove) — 11.30: Opoldanski koncert: Radijski orkester in tenorist zagrebške opere Jože Gostič —■ 13.00: čas, vreme, spored, obvestila —• 13.15: Plošče — 17.00: Prenos mednarodnega koncerta za Nizozemsko Indijo — 17.30: Kmet. ura: Izboljšanje občinskih ozir. srenj -skih pašnikov (ing. Rado Lah) — 18.00: Operni Šramel — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Vojni dobrovo-ljec Ivan Gosar (Anton Gmajner, novinar) — 19.50: Slovenska ura: a) Koroške narodne, priredil A. Nege le, poje Št. Jakobski oktet — b) Paberki iz koroške utrakvistične šole (Vinko Moderndorfer) —20.30: Koncert: gdč. Majda Lovšetova in radijski orkester — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Instrumentalni dueti: orglice in harmonika (Petan France in Stanko Avgust). v barva, pleslra ln 7p v 94 urah kemifn° L G I L* U10II oh|eUei klobuke Itd. Škrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telelon št 22 72. Ponedeljek, 25. okt. 12.00: Ob modrih vodah havajskih (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravstvena ura: Dedne bolezni (dr. A. Brecelj) — 18.20: Saint Saens: živalski karneval (plošče) — 18.40: Umetnostni spomeniki: Suha pri Škofji Loki (msgn. Viktor Steska) — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Vloga mladinske književnosti pri našem osvoboje-nju — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.00: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Pesmi Ivana pl. Zajca poje gdč. Vida Rudolfova, pri klavirju prof. M. Lipovšek. Čitajte »Trgovski list«! FILIP BIZJAK, Ljubljana Telefon Rev. 30-17 Kongresni trg štev. 8 krznar in izdelovatelj čepic Velika zaloga moderne kožuhovine fer različni našivi za damske plašče, ovratniki za dame, gospode in otroke. Solidno delo! Nizke cene! Srečko Lapaine trgovina s krznom Ljubljana Telefon 37*37 mina Aleksandrova cesta 4 Vhod s pasaže PRIPOROČA SE RESTAVRACIJA IN VELEMESARIJA FRANC SLAMIC LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.