List 84.
Čertice iz kmetijske zgodovine naših krajev.
Nabral P. Hicinger.
2. Poljodelstvo in vinoreja o rimskem času.
Znamenito je, kar piše Horodian (Historia rom. 1. VIII.)
1   podobe,  po  kakoršni  je  bila kedaj   obdelovana  okolica
tiare Akvileje.   On   pravi:   ^Razstavljene eo   drevesa  po
:i daljavi, in z v.)\m\ so sprožene rlzislzo terij; i to daje prav prijeten razgled, in tako se vidi vsa tista stran olepšana z zelenimi venci." Jasno je iz tega, da se je že ob času rimskega cesarstva ondi svet tako obdeloval, kakor se kaže še današnje čase že precej v Vipavi, dalje pa proti Tersta in  Gorici.
V Teržaški okolici se je že nekdaj pridelovalo dobro vino. Plini (Histor. nat. 1. III. c. 13 in 1. XVII. c. 4. 6.) zlasti hvali vino krog Pncina, ki je bil kraj blizo Timava ali Divina; terta je dajala prav čem ead in grojzdje se je na kamnitem griču dobro prekuhovalo, morska sapa je verh tega delala svoje; vina se je vendar le malo tacega pridelovalo, in štelo se je prav dobro za zdravilo. Pristavlja Plini dalje, da je temu vinu cesarica Livia, Avgustova žena, prilastovala svojih 82 let, ki jih je doživela, ker nikdar ni drnzega vina rabila. Tudi starim Grekom je bilo znano vino z jadranskega zaliva; s čudno hvalo so ga slavili, ter so ga imenovali Piktanon.
Od višjega goratega sveta piše Strabon (Geogr. 1. IV.): Po vsih planinskih hribih se nahajajo griči, ki se dobro dajejo obdelovati; večji del sveta vendar, zlasti okoli verhov, je nerodoviten, in ne prinaša aikakoršnega sadu. Panonska zemlja pa je bila celo z gojzdi pokrita, ter je pridelovala zlasti veliko želoda, kakor piše Plini (Histor. nat. I. III. c. 28.). Pozneje, kakor pripoveduje Klavdian (De laad. Stil. 1. II.), so se ti gojzdje izsekali, in svet se je spremenil v njive, in terta se je jela saditi. Kjer zemlja ni dajala boljše pijače, so si stanovavci panonske in dalmatinske zemlje napravljali ol iz žita; to pijačo so po svoji besedi imenovali sabaium, kakor piše sv. Hieionim (In Esaiam c. 19.).