poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo jo bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 9. XII. 1986, LETO XXV., ŠTEVILKA 17
ODPRTJE REKONSTRUIRANEGA KRIŽIŠČA KAMNIŠKE IN LJUBLJANSKE CESTE V DOMŽALAH:
Izredna prometna
pridobitev
V DNEH PRED PRAZNIKOM SMO V SKLOPU PRIREDITEV V DOMŽALAH ODPRLI NOVO SEMAFORIZIRANO KRIŽIŠČE, KI JE EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH ZGRAJENIH OBJEKTOV V PROMETU V ZADNJEM ČASU...
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale in Občinska skupnost za ceste Domžale v zadnjih letih vse večjo težo posvečata izboljševanju prometne varnosti v naši občini. Rezultat takšne sistematske akcije je zgradnja oz. rekonstrukcija naslednjih križišč v zadnjih 5—6 letih: rekonstrukcija križišča Rodica — Preserje z avtomatskimi zapornicami na železniško-cestnih prehodih, rekonstrukcija križišča Radomlje, rekonstrukcija in semaforizacija križišča Pavovec v Mengšu, rekonstrukcija in semaforizacija križišča Rondo in Toko v Domžalah, ureditev križišča na magistralni cesti M-10 v Trzinu — poleg tega pa smo uredili pešpot v Trzinu ter pločnike in kolesarske steze na Viru ob magistralni cesti kot tudi pešpoti ob železniški progi v Domžalah. Prav tako je pomemben dosežek bil tudi pri postavitvi avtomatskih zapornic na Ljubljanski in Cankarjevi cesti v Domžalah kot tudi urejanje številnih avtobusnih postajališč oz. njihova izločitev iz vozišča. Nesporno pa sta najpomembnejši objekt in rekonstrukcija križišča Kamniške in Ljubljan-
Skupščina občine Občinski štab TO Sekretariat za LO Občinska konferenca ZRVS Družbenopolitične organizacije Zveza kulturnih organizacij DOMŽALE
VABIJO VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE na PROSLAVO OB DNEVU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE, ki bo V PETEK, 19. DECEMBRA 1986, OB 18. URI V ZADRUŽNEM DOMU LUKOVICA
PROGRAM:
— slavnostni govor
— podelitev odlikovanj, plaket in priznanj
— kulturni program
V kulturnem programu sodelujejo:
— recitatorji dramskih skupin kulturnih društev iz Črnega grabna
— moška pevska zbora KUD Janko Kersnik — zborovodja Peregrin Capuder, LIPA Trojane — zborovodja Rado Kapus
— otroški in mladinski pevski zbor šolskega kulturnega društva OŠ Janko Kersnik Brdo — zborovodja Darinka Bole
— plesna skupina ŠKD podružnična šola v Krašnji — vodja Ljuba Penko
— Pihalna godba Moravče — dirigent Miro Capuder.
Nova velika prometna prireditev: kamniško križišče. Turkova in Slokarjeva hiša sta samo še v spominu starih Oomžalčanov.
ske ceste na lokaciji bivšega objekta Majhenič v Domžalah. Uresničitev tega je bila predvidena že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Ureditev Ljubljanske ceste v Domžalah je bila javno razgrnjena že v času, ko se je urejalo križišče Rondo pred nekaj leti, svoje mesto pa je Ljubljanska cesta vključno s križiščem dobila tudi v pred kratkim javno obravnavanem Zazidalnem načrtu Domžale-Center. Projektno dokumentacijo za rekonstruirano križišče je izdelal Biro 71 Domžale v letošnjem letu. Pred slabimi tremi meseci smo iskali ponudbe izvajalcev za prevzem del po projektnem popisu in izbrali kot najugodnejšega izvajalca Cestno podjetje Ljubljana TOZD Gradnje.
Po osnovnem sporazumu znašajo posamezna dela na rekonstruiranem križišču kot sledi:
— cestno-gradbena dela: 56.747.969 din
— montažna in gradbena dela na semaforizaciji: 22.486.437 din
— javna razsvetljava: 6.950.095 din
— dela na podaljšku kolektorja: 25.236.436 din
— dela na prestavitvi in ojačitvi PTT omrežja 29.975.000 din Tako znaša skupaj predvidena vrednost vseh del 141.395.000 din.
Nekatera dodatna naročena del ter razširitev kraka Kamniške ceste (zaradi rušitve objekta Elektro) kot tudi končne ureditve kraka proti soseski SPB-1 so ovrednotena na ca. 22.524.000 din, vrednost odškodnin in postavitve zaščitnih ograj pa znese blizu 8.000.000 din. Tako naj bi znašala skupno investicijska vrednost tega objekta ca. 170.000.000 din. Če bi upoštevali še odškodnine za odkup objekta Majhenič že pred leti ter rušitev objekta Elektroservisa, ki je nujno tudi zaradi graditve nove postaje milice, bi pristali krepko čez 200.000.000 dinarjev.
Izvajalci del so bili kot sledi:
— nosilec del Cestno podjetje Ljubljana TOZD Gradnje s podizvajalci DO »Kanalizacija-vodovod« za podaljšek kolektorja, Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Javna razsvetljava za javno zazsvetljavo, ISKRA za semaforizacijo, Tegrad Ljubljana za prestavitve in ojačitve PTT kablov ter še vrsto drugih izvajalcev
— nadzor je opravljal Biro 71 Domžale.
Glavno težo pri izgradnji križišča pa so prav gotovo nosili delavci Cestnega podjetja Ljubljana, za katere velja tudi širše javno mnenje, da so izredno pridno in prizadevno delali na gradbišču ves čas gradnje in tudi marsikatero soboto in celo nedeljo. Zastavljeno nalogo in obljubo ob pričetku in oddajanju del so delavci Cestnega podjetja nesporno realizirali. Stalna »gosta« križišča sta bila v zadnjih dveh mesecih prav gotovo vodja gradbišča tov. Šoki iz Cestnega podjetja Ljubljana in tov. Vrhovec, projektant in nadzorni organ iz Biro 71 Domžale.
Pri sami realizaciji del v tem križišču pa ne moremo mimo aktivne podpore in tvornega sodelovanja Postaje milice Domžale, občinskih in republiških inšpekcijskih služb in Razvojnega zavoda Domžale v usta-
navljanju. Veliko potrpežljivosti pa so razen v prvih dneh gradnje izkazali tudi vozniki motornih vozil zaradi številnih ovir in obvoza za časa gradnje križišča.
Novo križišče daje Domžalam popolnoma nov videz ter bo prav gotovo zagotavljalo varno in hitrejše odvijanje prometa; z njegovo realizacijo pa bosta dobila pravi pomen tudi križišče Rondo in sama Ljubljanska cesta v Domžalah. Prav tako pa bo novo križišče služilo za dostop v 2. fazo soseske SPB-1 v Domžalah. Njegova slika bo še lepša v prihodnjem letu, ko bo križišče prevlečeno s finim asfaltom, ki ga do današnjega dne nismo mogli položiti zaradi relativno nižjih temperatur, kot to zahteva tehnologija gradnje.
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale in Občinska skupnost za ceste Domžale imata tudi v prihodnje vrsto načrtov za nadaljnje zboljšanje prometne varnosti v občini Domžale. To varnostno problematiko delimo na dva dela, in sicer: ,
— na tisto, vezano na magistralno cesto M-10 Ljubljana—Celje. Na tej cesti je izredno velika obremenitev (največja v mesecih septembru, oktobru). Prometni podatki že zahtevajo štiripasovnico od Črnuč do Želodnika, oziroma vsaj do Domžal. Ob tem pa bi bilo potrebno urediti tudi deteljico na magistralni cesti, varen prehod za pešce in kolesarski promet čez Kamniško Bistrico, urediti peš in kolesarski promet od Tosame skozi Dob, urediti križišče Želodnik, urediti pešpot v Lukovici, urediti številne avtobusne postaje na tej cesti ter odpraviti še nekaj drugih črnih točk.
Izmed ostale problematike, ki zajema rekonstrukcijo križišča Lovec v Mengšu, obvoznico v Moravčah kot tudi nov odsek ceste mimo obrata Termita v Moravčah kot tudi sanacijo propadlih asfaltnih in makadamskih vozišč v občini Domžale, omenimo še urejanje avtobusnih postajališč širom po občini.
Doslej prehojena pot na področju prometne varnosti v občini Domžale je porok, da bodo tudi vse predhodno navedene naloge v veliki meri uresničene do leta 1990. Koncepti so torej jasni, vprašanje dinamike gradnje pa je v celoti odvisno od višine združenih sredstev.
Sredstva za samo naložbo v novo križišče, ki smo jo svečano odprli v sklopu praznovanja 29. novembra — dneva republike, so zagotovili: LB Banka Domžale (v višini ca. 50.000.000 kreditnih sredstev), Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale, Občinska skupnost za ceste Domžale ter Cestno podjetje Ljubljana (preko združenih amortizacijskih in kreditnih sredstev). Prav gotovo pa ne smemo pozabiti, se tako sredstva Samoupravne komunalne interesne skupnosti kot skupnosti za ceste napajajo iz bruto osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v občini Domžale, tako da je rekonstruirano križišče delovna zmaga vseh delovnih ljudi.
HAF
Nova pridobitev — kinodvorana Knjižnica — kulturni center prve vrste... Križišče v centru — tretje semaforizirano v mestu, je odprl pred
sednik skupščine občine Petr Primožič.
Samoprispevek v KS Homec-Nožice
Programska seja
KK SZDL v Krašnji
Ta seja krajevne organizacije SZDL je bila v Krašnji sklicana proti koncu oktobra. Poleg programskih usmeritev KO SZDL za delo v naslednjem letu, so prisotni potrdili tudi poročila predsednikov DPO, društev in vodje temeljne delegacije v kraju za letošnje leto ter izvolili predsednika sveta KS Krašnja.
Člani KO SZDL so si bili edini, da naj se v letu 1987 krepi delovanje SZDL v krajevni skupnosti prek različnih oblik delovanja, kjer so v zadnjem času aktivni vaški odbori, v vaseh okrog Krašnje, medtem ko je oživitev delovanja vaškega odbora Krašnja naloga, ki jo bo potrebno čimprej izpeljati. V okviru tega naj bi šlo še za nadaljnje dobre odnose med SZDL na eni strani in krajevnimi samoupravnimi organi na drugi strani. KO SZDL ; bo morala še nadalje spremljati delo krajev-l nih družbenopolitičnih organizacij in društev; v okviru obstoječih možnosti bo spodbujala delovanje 00 ZSMS, ki trenutno ne deluje, čeprav so mladi v kraju zelo aktivni, vendar v okrilju drugih organov in organizacij. Ravno tako bo pomembno nadaljnje vzpostavljanje sodelovanja z vsemi delegacijami v kraju.
Ker je učinkovito in objektivno obveščanje temelj za vse aktivnosti v kraju, bo tudi informiranju preko glasila »Pod lipo«, ki izide dva do trikrat na leto, še vnaprej posvečeno precej pozornosti.
Zaradi teženj strokovnih socialnih služb v občini, da pri reševanju socialnih problemov v kraju sodelujejo s krajevnimi organi, so le-ti pripravljeni na takšno delo. V ta namen je bila v KS že ustanovljena komisija za socialno delo, kateri predseduje Jožica Urankar.
Krajevna organizacija je tudi vnaprej pripravljena na sodelovanje z občinsko konferenco SZDL, vključevala pa se bo tudi v javne razprave o najpomembnejših dokumentih, ki se vodijo v občini.
Glede na to, da si je KS Krašnja v tem srednjeročnem obdobju zadala veliko nalogo, to pa je ni mestu že porušene stare šole zgraditi novo poslovno stanovanjsko stavbo, bodo morali za uresničitev tega programa določen delež sredstev prispevati krajani sami. Tako se bodo vodile akcije za izvedbo krajevnega samoprispevka.
Poročila predsednikov družbenopolitičnih organizacij in društev o uresničenih nalogah iz programa za leto 1986 so bila optimistična. Večina planiranih aktivnosti je bila tudi dejansko izvedena. Delo nekaterih od njih se lahko primerja z dejavnostjo podobnih organizacij v številčno precej večjem okolju.
Zaradi težav pri izvolitvi predsednika sveta KS Krašnja, ko ga ni bilo možno imenovati niti na ustanovni seji skupščine KS, je postopek prevzela KK SZDL. Na eni od rednih sej v začetku oktobra je bil podan predlog za predsednika sveta KS. Izbrani kandidat se je z njim strinjal. Zato je programska seja, 23. oktobra, za predsednika sveta KS Krašnja za naslednje mandatno obdobje izvolila PETRA AVBLJA iz Žirovš, člana delegacije za zbor KS v skupščini občine in člana predsedstva KK SZDL Krašnja.
Lada Lavrič
REPOVŽ ROMAN, KIDRIČEVA 11
Popravila vseh vrst barvnih in črno belih TV aparatov, HI-FI komponent, magnetofonov itd. Hitra popravila, rezervni deli zagotovljeni.
ODPRTO:
ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure torek, četrtek od 16. do 19. ure
Informacije tel.: 721 083.
(Vhod iz ulice Veljka Vlahoviča pri skladišču Marketinga).
14. decembra 1986 se bodo občani v KS Homec-Nožice odločali o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje kanalizacije v KS Homec-Nožice, in sicer:
- za naselji Nožice in Homec (Bolkova in Gostičeva ulica za dobo petih let). V obdobju od 1. januarja 1987 do 1. januarja 1992 naj bi občani, če bodo samoprispevek sprejeli, plačevali 2,5 odstotka od OD. v Skupna investicijska vrednost kanalizacije znaša 250 milijonov din, kot je znašala ocena investicije v mesecu septembru. 40 odstotkov tega denarja bodo zbrali krajani sami. 60 odstotkov navedene vsote pa bo prispeval SKIS Domžale.
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci od naslednjih osnov:
— delavci od OD, zmanjšanega za davek in prispevke iz OD, oz. od nadomestil OD ter po pogodbah o delu po stopnji 2,5 odstotka,
— upokojenci od pokojnin po stopnji 2,5 odstotka,
— občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo samoprispevek od osnove za invalidsko-pokojninsko zavarovanje in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za družbene obveznosti iz teh osnov, vendar ne manj od zneska povprečnega OD v SRS v preteklem letu po stopnji 2,5 odstotka,
— občani, ki opravljajo samostojno in poklicno dejavnost in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačujejo samoprispevek od osnove, ki predstavlja:
a) odmerjen davek, če opravlja redno dejavnost po stopnji 2,5 odstotka,
b) 2,5-kratni odmerjen davek, če opravljajo dejavnost kot postranski poklic po stopnji 2,5 odstotka.
Osnova iz predhodnih alinej pa ne more biti nižja kot povprečni OD v SRS v preteklem letu:
— delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti iz katastrskega dohodka po stopnji 2,5 odstotka.
Samoprispevek iz dohodka iz gospodarstva in poklicnih dejavnosti ter katastrskega dohodka se plačuje na način, ki velja za plačilo davkov.
Samoprispevek občani ne bodo plačevali od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških in civilnih invalidih vojne, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od OD delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Plačila samoprispevka bodo na posebno vlogo zavezanca oproščeni:
— socialno ogrožena družina, starejši občani ter drugi zavezanci, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
O oprostitvi po prejšnjem odstavku bo odločala komisija za spremljanje samoprispevka v KS Homec-Nožice.
Opravičilo:
Ljubljanski banki — banki Domžale velika gmotna in moralna škoda...
Bralcem Občinskega poročevalca št. 16 in Ljubljanski banki — Banki Domžale se opravičujemo, da je prišlo v prilogi TELEFONSKI IMENIK občine Domžale do grobe napake.
V gradivu za imenik, katerega smo dobili iz poštnega računalniškega centra v Ljubljani, je bil naši banki, to je Ljubljanski banki — Banki Domžale spremenjen naslov. Dodano je bilo Gospodarska banka Ljubljana. S tem grobim in samovoljnim posegom uredništva Telefonskega imenika je storjena Ljubljanski banki — Banki Domžale velika moralna in materialna škoda.
Zato se ob tej priliki uredništvo Občinskega poročevalca Ljubljanski banki — Banki Domžale opravičujemo, hkrati pa obsojamo tak samovoljen poseg v naslovu te banke, kakršnega so storili v uredništvu Telefonskega imenika.
Programsko
volilna konferenca ZSMS Domžale
USNJENI IZDELKI
PAVLI
DOMŽALE
Cenjene stranke obveščam, da v svojem poslovnem prostoru v SPB-2 na dvoriščni strani, Ljubljanska 91, nudim pestro izbiro usnjene galanterije ter opravljam drobna popravila usnjene galanterije.
Odprto: vsak dan od 10—12 in od 16—19 v soboto od 9—12, ponedeljek zaprto.
Se priporočam!
Usnjeni izdelki PAVLI NATAŠA Ljubljanska 91 Domžale
Toni Dragar
Občinska konferenca ZSMS DOMŽALE, je imela 20. novembra 1986 programsko volilno konferenco, na kateri so s tcjnimi volitvami izvolili novo vodstvo.
Konference se je udeležilo 68% mladinskih delegatov iz osnovnih organizacij občine Domžale.
O dveletnem delu Občinske konference ZSMS Domžale, je podala poročilo podpredsednica Občinske konference tov. Vanda Žargi. V poročilu je kritično ocenila delo nekaterih mladinskih organizacij, tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih.
Mladina se v prvi vrsti bori s kadrovskimi problemi v samem vodstvu mladinskih organizacij. Problemi pa se kažejo tudi pri interesu mladih za delo v osnovnih organizacijah. V kratki razpravi, ki je bila podana na poročilo, smo ugotovili, da je mladina delovna in aktivna, toda premalo je prisotna v samoupravnih organih. Na poročilo se je oglasila predstavnica Aktiva mladih zadružnikov Moravče, ki je izrazila nezadovoljstvo glede podanega poročila, kjer se je poročilo nanašalo na delo komisije za kmetijstvo pri Občinski konferenci. V poročilu je bilo napisano, da sama komisija ni naredila ničesar, za kar bi jo lahko pozitivno ocenili. Delegatka pa je smatrala, da tako AMZ Moravče, kot tudi AMZ Domžale uspešno delujeta. V sami razpravi, pa je bilo ugotovljeno, da sta oba Aktiva uspešno delovala, vendar se je poročilo nanašalo na komisijo za kmetijstvo pri Občinski konferenci ZSMS Domžale, ta pa ni delovala tako kot se je od nje pričakovalo. O samih programskih usmeritvah pa je krajšo obrazložitev podal sekretar Občinske konference ZSMS Domžale tov. Slovnik Zvone.
V usmeritvah Občinske konference so zajeta vsa pomembnejša poglavja problemov mladinskih organizacij. Med prvimi takimi problemi imamo zaposlovanje, kjer se zavedamo, da ni glavno vprašanje, do kdaj bomo odpravili brezposelnost, temveč kako jo bomo dosegli. Drug tak problem je pomanjkanje stanovanj za mlade družine.
V samih programskih usmeritvah ugotavljamo, da je danes delavec izrinjen s pozicije, s katere bi mogel vplivati na svoj lastni položaj. Mladi se bomo zavzemali za zaostritev odgovornosti do dela in hkrati trdimo, da je potrebno povečati samokontrolo in kvaliteto. Zavzemati se bomo morali za odpravo t.i. stare »mojstrske miselnosti«, ki nasprotuje nabavi novih proizvodnih strojev.
Mladi zadružniki so ena redkih oblik združevanja mladih kmetov. Ta organizacijska oblika pa mora v bodoče dobiti še večji pomen zlasti pri aktivnejšem izobraževanju mladih na področju kmetijstva.
Zastopanost mladih v raznih organih tako v krajevni skupnosti, kot tudi v organizaciji združenega dela je bila majhna, zato jo moramo okrepiti.
Prostorski problemi, težave pri financiranju in ostala vprašanja se ob večji prisotnosti morajo reševati na teh mestih. Vsi, ki živimo na področju katerekoli KS moramo biti zainteresirani za razvoj lastnih krajevnih skupnosti, saj je to prostor, kjer bomo preživeli večji del svojega življenja. Z aktivnostjo naredimo, da bo to življenje ustvarjalno.
Tako v mladinskih organizacijah, kot tudi v vseh ostalih organizacijah se velikokrat srečujemo s kadrovskimi problemi. Namen in samo delo Občinske konference bo spodbujati mladinske organizacije k boljšemu, hitrejšemu pridobivanju mladincev v svoje sredine. Menimo, da je dobrega mladinca potrebno poiskati že v osnovni šoli, kajti tu se mladi prvič soočijo z mladinsko organizacijo in njenim delom. Če mladih ne pridobimo takoj, jih bomo kasneje še težje. Velik problem mladi čutimo pri samem mentorstvu, saj mentorji, ki so v KS zadolženi s strani OO ZK, ne nudijo sami mladinski organizaciji nobene pomoči oz. podpore pri njenem delovanju. Še naprej se bomo borili za čim hitrejše podružabljanje. Tako kot dosedaj se bomo vključevali v obrambne priprave in usposabljanje mladih stega področja. Okrepiti bomo morali sodelovanje z V.P. 6337 Šentvid. Pri ohranjevanju revolucionarnih tradicij, pa se bomo povezali z Zvezo borcev.
ZSMS se mora zavzemati za takšno reformo izobraževalnega procesa, ki ne teži k prilagajanju izobraževanja obstoječi strukturi proizvodnje in ponudbi delovnih mest, temveč mora računati na proces prestrukturiranja gospodarstva in s tem odpisati možnost za vedno večjo kvaliteto izobraževanja s širitvijo splošnega znanja.
Vsi vemo, da je mladinsko prostovoljno delo v Sloveniji v krizi in da se iščejo nove oblike mladinskega prostovoljnega dela. Tudi pri sami Občinski konferenci smo se večkrat spraševali o smotrnosti in potrebnosti MDA. V samih razpravah o MPD pa smo ugotovili, da imamo ogromno dela za izvedbo dela v sami občini in da mora biti prioritetna naloga izvesti čim več akcij na teritoriju Domžal.
Veliko pozornost bomo namenili interesnim dejavnostim — šport, kultura, oz. aktivnosti preživljanja prostega časa. Glede športnih aktivnosti obstajajo precejšnji prostorski problemi (zlasti pozimi).
Ena glavnih nalog mladinskih organizacij je, da ne bomo dopustili, da bi se šport še naprej razvijal v negativni smeri (huliganstvo, lokalizacija, nacionalni prestiž,...) Šport pa mora ohraniti svoj humani karakter in ne sme razdvajati ljudi.
V naslednjem obdobju pa bomo podpirali predvsem oblike kulturnega izražanja in delovanje mladih, ki dosedaj ni imelo širše podpore, je pa sestavni del dela in življenja mladih.
Eden najbolj napetih trenutkov konference, pa je bilo tajno glasovanje, za katerega so se odločili delegati na sami konferenci. Soglasno so bili izvoljeni tako predsednik OK ZSMS Domžale, tov. Dragar Toni, sekretar tov. Zvone Slovnik, ki je že v preteklem mandatu opravljal to funkcijo, in podpredsednica tov. Vida Bensa, ki je bila v preteklem mandatu članica predsedstva OK ZSMS Domžale.
Toni Dragar, rojen 7. 5. 1961 v Ljubljani, stanuje Ihan 16, absolvent VUŠ.
Pri delu z mladimi ima bogate izkušnje, saj je član ZSMS že več kot deset let. Letos so mu mladi v 00 ZSMS Ihan pokazali zaupanje s tem, da so ga izvolili za svojega mentorja, saj jim s svojimi izkušnjami lahko veliko pomaga pri delu in vzgoji mlajših generacij.
V tem času je aktivno deloval tudi na kulturnem, športnem in idejnopolitičnem področju. Je tudi aktivni član društva prijateljev mladine in smučarskega kluba Ihan.
i
Mladi na letni programski volilni konferenci.
Po šestih desetletjih — nova kinodvorana!
k,    Odprtje nove knjižnice:
Kulturna skupnost Domžale in Kinematografi Ljubljana so v četrtek, 27. novembra 1985 v sklopu objekta SPB-1 odprli novo kinodvorano oz. prireditveni center. Z gradnjo kinodvorane se * je uresničila še ena v planskih dokumentih kulturne skupnosti zapisana naioga — graditi, obnavljati in opremljati kulturne objekte, izboljševati pogoje za kulturne aktivnosti in skrbeti za izboljševanje pogojev zanje. To je ob otvoritvi poudaril dr. Miroslav Stiplovšek. Sicer pa je prva spregovorila direktorica Kinematografov Ljubljana Melita Novljan:
300.000 kinodvoran je tačas na svetu; v Domžalah smo v prazničnih dneh odprli 300.001. Zrasla je ob veliki požrtvovalnosti vseh dejavnikov kulture v občini, zlasti nekaterih velikih navdušencev. Tu je. Ko je odpiramo in ko smo si svestni velike pridobitve, se hkrati soočamo s problemi in nalogami, ki so pred nami.
Ker je film na platno ohranilo svoj stari čar, je treba poskrbeti, da bodo ta čar uživale vse generacije. Pa ne le to: omisliti in uresničiti je treba srednjeročno in dolgoročno politiko. Uresničuje naj se zdrava, kulturna, idejno svobodna, tista, ki je ob filmu in s filmov nosilec duhovnega poglabljanja vseh gledalcev. Slovenski film ni trgovina, niti obrt, industrija; slovenski film je kultura in to kulturo bomo v novem kinu razvijali.
Kinodvorano je odprl dr. Miroslav Stiplovšek in poudaril, da smo v Domžalah prav v letošnjem letu, ob polni podpori Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij, tudi na tem področju dosegli pomembne uspehe. Poudarimo naj, da je bila v letih 1985 in leta 1986 največja naložba prav gradnja kino-dvorane oziroma prireditvenega centra. Kot smo se dogovorili spomladi leta 1985, sta se Kinematografi Ljubljana in kulturna skupnost
Domžale zavezala, da bosta za gradnjo prispevala po 60 milijonov din, letos so Kino-matografi Ljubljana prisprava sredstva za kino opremo, občinska kulturna skupnost pa je dodatno prispevala 120 milijonov din ali več kot tretjino vseh svojih prihodkov. Ob toliko vloženih sredstvih bo nova dvorana zagotovo omogočila kakovostni in kvantitativni razmah kinomatografije, hkrati pa naj bi bila tudi občasno prizorišče drugih prireditev. Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij še posebej izražata željo, da bi v kinodvorani zaživelo tudi filmsko gledališče. Za dosego teh ciljev je bilo že ob začetku gradnje sklenjeno, da se delovna organizacija Kinomatografi Domžale združi s Kino-matografi Ljubljana, ki tudi prevzemajo novo kinodvorano.
Združitev in odprtje nove kinodvorane pomenita začetek novega obdobja v razvoju kinomatografske dejavnosti v domžalski občini, ki letos praznuje 60-letni jubilej. Leta 1926 so namreč pri telovadnem društvu Sokol v Domžalah ustanovili kino-odsek z nalogo, da čimprej poskrbi za redne kino-predstave. Naslednje leto so kupili kinoprojektor in v Sokolskem domu, v neposredni bližini sedanje kinodvorane, pričeli filme tudi
Prva predstava v novem kinu.
Dr. Matjaž Kmecl:
Knjižnica — temeljna kulturna dobrina
S prenovo in posodobitvijo svoje knjižnice ste v Domžalah stopili vštric z vseljudskim programom načrtne pomladitve osrednjih slovenskih kulturnih ustanov. Celo prehiteli ste ga! V letih do 1990 naj bi bili zgrajeni Centralna tehnična knjižnica, mariborska univerzitetna knjižnica, razširili naj bi tudi zmogljivosti NUK. V Mariboru gradijo že s polno paro, to pa je dovolj opazno znamenje spoznanja, da ni poti v sodobno inovacijsko družbo brez napadalnega širjenja in ustvarjanja znanja, oziroma materialne in organizacijske osnove zanj. Več ko bomo vsi Slovenci in Jugoslovani znali, lažje nam bo šlo, še posebej v takšnih kriznih zagatah, kot je današnja. Zato, mislim, ste v Domžalah ravnali več kot prav, ko ste poprijeli za to delo. Ni dovolj le dvoje ali troje velikih skupnih nacionalnih bibliotek, potrebna je razvejana, gosta, sodobna knjižnična mreža. Poleg tega pa ostaja knjiga slej ko prej eden temeljnih najbolj demokratičnih in najcenejših virov in načinov širjenja znanja; lahko se družba še tako modernizira in računalniško opremlja, brez nje je in ostaja slepa in gluha. Zato ji moramo posvečati vso družbeno skrb, pa naj kakšen minister za finance ali bankir še tako viha nos nad tem. Prav zdaj spet na ves glas in na vso skupinsko korajžo razlagajo, da je knjiga tržno blago kot vse drugo, zato ne more biti zanjo nobenih po-
pustov, ne davčnih, ne kreditnih. Koruzo se jim zdi prav kreditirati napol zastonj, knjige ne.
Menda ta hip od slovenskih 60 kandida-tinj za matične knjižnice ustrezajo poslo-valnim zahtevam oz. standardom samo 4, kar je seveda ubogo in žalostno. V postopku je predlog, da bi 36 knjižnicam od teh priznali pogojno matičnost, to je že bolje, toda tudi to sta še zmeraj samo dve tretjini. Ena občinska knjižnica, ki bi morala biti matična, sploh ne daje nikakršnih znamenj, da bi bila karkoli. To seveda kaže na skrajno podcenjevanje do te temeljne kulturne dobrine. Standardi za šolske knjižnice so po volji, navodilih in denarju izobraževalne skupnosti najnižji in najslabši v vsej Evropi. Cela vrsta knjižnic nima nikakršnih katalogov in posluje na pamet, namesto da bi počasi že prehajali v računalniško poslovanje. Celotnega knjižničnega stanja v Sloveniji statistično ne zajema nihče. Domnevajo, da je v štirih ali petih veliki skupinah knjižnic pri nas zdajle okoli 14 milijonov knjig, natančno pa tega ne ve nihče. Ta številka je le rezultat nepopolnih podatkov in sklepanj, kot so tudi vse tiste odločne raziskave o slovenskem bralcu in njegovi knjigi; te raziskave so ne-dolgo tega trdile, da ne bere pol Slovencev, da smo hudo zaostali in podobno, zraven pa so bile iz raziskave izvzete vse skupine mladostnikov do 15. leta starosti. To
predvajati. Leta 1933 so kupili zvočni kinoaparat in tako posodobili predvajanje filmov. Med vojno so filmi postali pomembno sredstvo okupatorjeve propagande. Domžalski mladinci so novembra 1943 z drzno sabotažno akcijo preprečili predvajanje filmov za nemške vojake, končno pa so partizani 19. maja 1944 Sokolski dom, ki je Služil Okupatorjem, požgali. Po osvoboditvi je občinski ljudski odbor leta 1946 ustanovil Kino Domžale, njegova upravnica je bita-Stana Lavrič, filme pa so pričeli predvajati v dvorani sedanje Glasbene šole. Tu je ob večkratnih adaptacijah in posodobitvah opreme, kino deloval do današnjih dni. Nova
Rekli so:
Melita Novljan, direktorica podjetja Kinomatografi Ljubljana:
Želimo si vsebinsko poglobljeno sodelovanje obeh: kulturne skupnosti Domžale na eni in Kinomatografov Ljubljana na drugi strani. Naša skupna želja je kvaliteten filmski program, kulturno bogatenje gledalcev tudi skozi obliko filmskega gledališča ter vztrajanje v usmeritvi, da bo nova kinodvorana dejansko tista ustanova, katere prispevek bo h kulturi,kraja efekten.
Ker kvaliteten program ni v korelaciji z obiskom, bomo za to morali najti skupno dostopne oblike sodelovanja.
dvorana je odprta torej ob 60-letnici začetkov kina v Domžalah in ob 40-letnici neprekinjenega delovanja domžalskega kino-podjetja. Ob njegovi združitvi s Kinomatografi Ljubljana in ob predaji kinodvorane namenu, je dr. Miroslav Stiplovšek izrekel željo, da bi kinematografska dejavnost uspešno opravljala svoje pomembno poslanstvo in tehno prispevala k obogatitvi kulturnega življenja v domžalski občini.
Po premieri predstavi slovenskega filma Heretik, (to je bila prva projekcija filma v kakem kinomatografu) se je prijeten večer nadaljeval z otvoritvijo razstave o slovenskem filmskem plakatu v Galeriji Janeza Repan-ška na Rudniku. Igralec Polde Bibič, nosilec naslovne vloge Primoža Trubarja, je ob izidu svoje knjige »Igralec« prebral iz nje odlomek, večer pa se je nadaljeval ob spretni pomoči Sandija Golnika v klepetu s še dvema ustvarjalcema filma Heretik; režiserjem Andrejem Stojanom in igralcem Ivom Banom.
M. B.
pa je tretjina prebivalstva, in to tista, ki daleč najvoč bere, če že zna. Potem pa tarnajo, da so za Evropo!
Mirno lahko rečemo, da slovenski bralec ni prav nič za Evropo, da je za Evropo prej kdo drug, med njimi tudi veliko tistih, ki odločajo o knjigah in knjižnicah. Založbe in knjigarne pa se — nasprotno — vsa ta vse prej kot prijazna in bogata leta hvalijo z zmeraj boljšo prodajo. Sicer vsako leto trepetajo, kaj da bo, ker morajo zaradi pospešenih podražitev papirja in tiska zvišati tudi knjižne cene pogosto do vrtoglavih višin, zmeraj pa se jim leto izteče spet in spet dobesedno sijajno. Od kupca knjig živi danes pri nas več kot 20 založb!
Okoli 1000 splošno izobraževalnih in specialnih, okoli 600 šolskih knjižnic, z
Izjemna obogatitev kulturnega življenja
in pogojev zanj
• • •
V sklopu prireditev ob dnevu republike so v sredo, 26. 11. 1986 svečano odprli v prostorih nekdanje osnovne šole Venclja Perka prenovljeno domžalsko knjižnico, ki pomeni izjemno kulturno pridobitev ne le za mesto Domžale, temveč za vso občino. Kot je uvodoma poudaril predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek, lahko s knjižnico in kinom zaznamujemo letošnje leto kot čas uspešnega izpopolnjevanja akcijskega in naložbenega programa domžalske kulturne skupnosti. Le-ta si je v planskih dokumentih začrtala nalogo, da ne bo skrbela le za zagotavljanje gmotnih sredstev za uspešni in skladni razvoj posameznih kulturnih dejavnosti, temveč da si bo prizadevala z obnavljanjem in gradnjo ter z opremljanjem kulturnih objektov tudi izboljšati pogoje za izvajanje kulturnih aktivnosti in za njihovo razširitev. V nadaljevanju povzemamo nekaj misli, ki jih je dr. Stiplovšek strnil v uvodni misli ob odprtju knjižnice.
Otvoritveno svečanost, ki jo je počastila poleg člana predsedstva CK ZKS prof. dr. Matjaža Kmecla velika množica Domžalčanov, je minila v lepem kulturnem sporedu; vsak svoj delež k temu sporedu sta primaknila mešani pevski zbor Domžale pod vodstvom Romana Ravnica in dramski igralec Dare Ulaga.
Na sekcijski razpravi...
Začetek akcije urejanja knjižnice in pogojev za njeno nemoteno delovanje je pomenila sekcijska razprava o knjižničarstvu, ki jo je pripravila v sklopu mnogih sekcijskih obravnav perečih področij občinska konferenca SZDL. Sekcijska obravnava knjižničarstva je pokazala množico pomanjkljivosti, slabe gmotne in prostorske pogoje, kadrovsko neustrezno zasedbo ter opozorila še na druge težave. Jeseni leta 1984 so tudi skupščina kulturne skupnosti in zbori Skupščine občine Domžale razpravljali o kritičnem stanju knjižničarstva in sklenili, da je treba prostorske in kadrovske probleme Občinske matične knjižnice reševati prednostno ter hkrati s povečanimi sredstvi skrbeti tudi za pospešeno obogatitev njenega knjižnega fonda. Rezultati dveletnih požrtvovalnih prizadevanj za rešitev perečih problemov te kulturne ustanove so tolikšni, da jih lahko ocenimo kot prelomnico v dosedanjem razvoju knjižničarstva, ki ima na domžalskem območju nad 80 let staro tradicijo. Prav letos v Domžalah mineva 40 let nepretrganega delovanja splošne izobraževalne knjižnice v Domžalah.
Prvi začetki...
Leta 1904 sta v Domžalah začeli delovati dve knjižnici: v okviru Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva, dijaška mladina pa je v sokolskem društvu ustanovila Prosvetno knjižnico. Prva svetovna vojna je uspešen razvoj knjižničarstva prekinila. Šele štiri leta po njej je katoliška izobraževalna knjižnica obnovila svoje delo, leta 1932 pa je začela delati tudi javna knjižnica v Sokolskem domu. Med prvimi ukrepi nemškega okupatorja je bila ukinitev slovenskih knjižnic in uničevanje slovenskih knjig. Po osvoboditvi je učiteljica Gizela Ušeničnik do junija 1946 v Društvenem domu, sedanji Glasbeni šoli, uredila knjižnico, za katero je ob začetku dobila 476 knjig iz zbirnega centra v Ljubljani, iz ostankov sokolske knjižnice in od daril posameznikov, prvo leto pa se je vanjo včlanilo 151 bralcev.
tudi podvojiti število strokovnih delavcev v knjižnici na štiri. Leta 1983 je imela knjižnica 31.000 obiskovalcev, ki so si izposodili 70.000 knjig, osnovni
nihče ne ve koliko izposojevalnicami, množica društvenih, bolnišničnih in podobnih knjižnic predstavlja nadaljnjo sonč-no-senčno podobo slovenske biblioteke. Sončno zato, ker je knjižnična mreža resnično gosta, saj pride knjižnica že skoraj na tisoč glav. Senčna zato, ker je ta mreža v marsičem povezana in neusklajena. Izposoja raste, kar je odlično, nakupovanje tudi, kar skupaj z izposojo pomeni, da je branja zmeraj več in ne manj.
Kaj bi torej šele bilo, če bi se zganili v vseh občinah, pošteno pljunili v roke, si naložili povsod svoj načrt prenove in posodobitve kulturnih ustanov, zdajle mislim predvsem na knjižnice in če bi izobraževalne skupnosti naložile šolam, da ne smejo zaostajati in bi jim v ta namen naložile tudi nekaj denarja! Saj ne bi vse skupaj veliko stalo, če bi vsakdo postoril svoje, zagotovo pa bi vsa naša skupnost s tem tako rekoč čez noč storila dolg in velik razvojni korak naprej.
Odpiranje vaše prenovljene in posodobljene knjižnice se mi zdi pomembno in pomenljivo znamenje dobrega_ razmišljanja in razsojanja v vaši občini. Želim vam, da bi čimprej odpravili še tiste drobne razlike, ki vas ločujejo od zapovedanih standardov za matično knjižnico, da se potem poprimete tesnega in trdnega organizacijskega in strokovnega povezovanja vseh vrst knjižnic v občini in da s tem postavite svojo bibliotečno mrežo na evropsko ali celo zglednejšo raven. Domžale, kot razvita občina s starim kulturnim izročilom, to potrebujejo in tudi zmorejo. V današnji otvoritvi pa vidim povrhu, ob pogledu na nocojšnji kulturni spored, še dejanje dejavne oddolžitve spominu Primoža Trubarja, kot utemeljitelja slovenske knjige, da ga ne bomo častili samo z besedami.
Za to, kar ste storili doslej, in za vaše nadaljnje načrte v tej smeri, predvsem pa za to novo lepo knjižnico, vam od srca čestitam.
knjižni fond pa je teda| obsegal okrog 45.000 knjig, naročenih pa je bilo le 17 periodičnih tiskov.
Poudarimo naj, da je kulturna skupnost od konca sedemdesetih let vsako leto povečevala sredstva za knjižničarstvo z višjo stopnjo, kot je znašala povprečna rast njenih prihodkov. Toda kljub vsem prizadevanjem na področju knjižničarstva v domžalski občini še zdaleč nismo dosegli standardov, prav tako pa Občinska matična knjižnica, glede na novi Zakon o knjižničarstvu iz leta 1982, ni mogla izpolnjevati zahtevanih nalog občinskega knjižnično-informacijskega središča.
Urejeno knjižničarstvo — najpomembnejša naloga v kulturi...
Glede na tako stanje in nove naloge je Kulturna skupnost ob podpori Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij ter domžalskih krajevnih skupnosti, ki so za reševanje prostorskih problemov Občinske matične knjižnice namenile tudi del Sredstev samoprispevka, začela 1985. leta problematiko knjižničarstva reševati kot svojo najpomembnejšo nalogo. V finančnem načrtu za leto 1986 je sredstva za osnovno dejavnost knjižnice in za nakup knjig povečala na 41.650.000 din, za gradbena dela in opremo novih prostorov knjižnice pa še posebej 33 milijonov, kar je v primerjavi z letom 1983 več kot trikratno povečanje sredstev. Ob takem porastu gmotne osnove je Občinska matična knjižnica že v dosedanjih prostorih svojo dejavnost občutno razširila. Njen knjižni fond je narasel na več kot 55.000 knjig, naročenih pa je več kot 100 enot periodičnega tiska. Število strokovnih delavcev v knjižnici se je povečalo na 8, letni porast obiskovalcev pa je bil 25-odstoten, kar je nad republiškim povprečjem, leta 1985 pa je izposodila že 89.000 knjig. Pred kratkim je odprla tudi novi izposojevališči v Dobu in Ihanu. V preteklem letu je pripravila za otroke in odrasle 84 prireditev s 3700 obiskovalci.
Nekaj pomembnih dogodkov iz 40- letnega delovanja...
Iz njenega štiridesetletnega neprekinjenega delovanja naj omenimo le nekaj pomembnih dogodkov. Leta 1949 je knjižnico prevzelo Sindikalno kulturno umetniško društvo, njen vodja pa je postala dolgoletna zaslužna knjižničarska delavka Marija Privšek. Število članov in knjižni fond sta se v prvem desetletju povečala približno desetkrat. Občinski ljudski odbor Domžale je leta 1960 ustanovil Občinsko knjižnico kot samostojno ustanovo, tedaj je tudi dobila prostor v stavbi na Kolodvorski cesti. Leta 1964 se je knjižnica preimenovala v Občinsko matično knjižnico, priključili pa so ji tudi knjižnici v Mengšu in Moravčah. Od leta 1968 deluje Občinska' matična knjižnica kot posebna poslovna enota Delavske univerze. Leta 1979 je Kulturna skupnost omogočila ureditev še čitalnice. Zaradi razširitve dejavnosti je bilo treba
Toda osnovni pogoj za razširitev njene dejavnosti je bila pridobitev novih prostorov. Danes je tudi ta naloga uspešno opravljena in domžalska matična knjižnica se je preselila v skoraj petkrat večje prostore, kot jih je imela doslej in obsegajo 750 m2, vsi pa so tudi nanovo opremljeni. Skupščina Kulturne skupnosti je na svoji zadnji seji 24. novembra 1986 tudi sklenila, da Občinska matična knjižnica postane samostojna ustanova, ki naj si prizadeva čimprej izpolniti vse pogoje za opravljanje nalog matične knjižnice, pospešeno naj odpira izposojevališča v vseh večjih krajih občine, delegati pa so izrazili tudi prepričanje, da bo še obogatila oblike svoje aktivnosti. Za leto 1987 ji je samo sredstva za delovanje in nakup knjig povečala na 90 milijonov, za opremo novih prostorov pa je še dodatno namenila 70 milijonov. To je prav gotovo solidna gmotna osnova za delovanje samostojne Občinske matične knjižnice, ki naj bi postala osrednja kulturna ustanova v občini.
Nekaj podatkov
Po načrtih arhitetkov Jerneja Kraignerja in Igorja škulja so obnovitvena dela novih prostorov knjižnice izvedli domžalski obrtniki iz zadruge Zora, opremilo pa jo je mizarstvo Počkaj iz Sežane. Dela je vodil gradbeni odbor pod vodstvom predsednice občinske konference SZDL Vere Vojska, v kulturni skupnosti pa se je s problematiko knjižničarstva posebej ukvarjal Jernej Lenič. Matična služba Narodne in univerzitetne knjižnice je opravila pomembno svetovalno delo. Skupščina občine in njen izvršni svet ter domžalske krajevne skupnosti so skrbele za zadostna finančna sredstva, poseben prispevek pa je dala tudi delovna organizacija Helios. Veliko požrtvovalnega dela je opravilo vodstvo Delavske univerze, zlasti pa vsi delavci knjižnice, med njimi posebej neutrudna Cveta Zalokar-Oražem.
Nove prostore knjižnice so obogatila dela stalne zbirke likovnih umetnikov domžalske občine, člani likovnega društva Petra Loboda iz Domžal pa so za otvoritveno slovesnost pripravili skupinsko razstavo. Svoje veselje nad novo pridobitvijo pa so v risbi izrazili tudi učenci domžalskih osnovnih šol.
*\    Prisostvovali smo akciji Dnevnika »zeleni telefon« v Domžalah:
Družbena samozaščita — družbena samozaščita
December je posebne vrste mesec...
Ko izbruhne veselje...
Vsakoletna dogajanja v času tik pred, med, ter po novoletnih praznikih dajejo občutek nekega posebnega stanja. Občani so po eni strani sicer bolj sproščeni in veseli zaradi splošnega veselja, po drugi strani pa posamezni dogodki v tem času kažejo nato, da bistveno upade tudi samozaščitno ravnanje tako posameznikov kot tudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter subjektov na vseh področjih. Razni dogodki, ravnanja,... neprijetni predvsem za občane, si kar sledijo. To se čuti že v mesecu decembru, podaljša pa se v prvo polovico januarja ali še dlje. Pri tem ni izvzeto nobeno področje življenja občanov, vsled česar namen v nadaljevanju opozoriti na nekatera od možnih konfliktnih situacij, ki lahko posameznika doletijo v tem času.
»Alko« je v tem mesecu glavni...
Alkohol bo zopet botroval večini dogajanj in ravnanj, saj ne moremo pričakovati, da bo v tem to leto kaj drugačno od preteklih. To se opazi ne samo pri udeležencih v prometu, ampak tudi na drugih področjih. Proslavlja se ne vseh koncih in krajih, intenzivno pa je to vsaj teden dni pred novim letom. Vinjeni vozniki so pogost pojav. Zaradi množičnosti pojava, represivni ukrepi še manj pa preventivni, ki jih izvajajo delavci milice, ne zaležejo dovolj. Pri tem niso izvzeti niti vinjeni pešci, ki v takšnem stanju dostikrat povzročajo konfliktne situacije.
Prisotnost alkohola kot samostojna kršitev ali v kombinaciji z drugimi, predvsem subjektivnimi okoliščinami, pripelje do lahko hujših posledic (na kar kažejo statistike iz preteklih obdobij). Večjo nevarnost v prometu bo pogojevala tudi megla katera je na območju občine dostikrat prisotna predvsem na posameznih odsekih (Dragomelj, Trzin, Dobrava,...). Zaradi vlažnih vozišč ter morebitnega snega bodo vozni pogoji še težji.
Parkiram — kjer se mi zljubi...
Ne nazadnje dostikrat, predvsem v naseljenih krajih, botrujejo nesrečam nepravilno postavljena oz. parkirana vozila. Predvsem takrat, ko po nakupih v naselja z vozili pride več ljudi, prihaja do raznih »divjih« parkiranj na zelenicah, pločnikih pa tudi na samih voziščih in vsepovsod. Vse te situacije zmanjšujejo prometno varnost saj so ceste in pločniki zaradi tega voznikom pa tudi pešcem, manj pregledni. Opazovalec dobi občutek, da bi se vsak najrajši pri-peljak »kar v trgovino« ali dobesedno na kraj kjer ima kakšno opravilo.
Alkohol, katerega smo že omenili ne bo kriv samo pri nastajanju prometnih .nazgod, ampak v tem času botruje tudi drugim dogajanjem. Razni prepiri in pretepi v gostinskih lokalih, na ulicah pa tudi doma so pogostejši kot običajno. Dostikrat pride tudi do hujših posledic. V vinjenem stanju se sprostijo nekatere »zavore« agresivnejših posameznikov, dostikrat pa ob novem letu pride do konfliktov med občani kateri običajno niso znani kot takšni. Razna proslavljanja in pitja se običajno podaljšujejo pozno v noč ter sprevržejo dostikrat v »petje« in razgrajanje. Vse to moti nočni mir in počitek občanov, ki takšnemu veseljačenju iz bilo kakšnih razlogov niso podvrženi.
Eksplozije so že del folklore...
Nekdo, ki stanja ne pozna, v času okrog novega leta, ne bi ugotovil da petarde in podobna eksplozivna sredstva pri nas ni dovoljeno posredovati. Občani vsako leto iz vseh koncev sveta pritihotapijo ne samo manjše petarde pač pa tudi večja eksplozivna telesa, katera pri nas ni dovoljeno uporabljati in jih tudi ni možno kupiti. Preko dneva predvsem pa v nočnem času poka »kot za stavo«. To povzroča ne samo nezaželjen hrup, ampak tudi možnost nastajanj telesnih poškodb, ko neodgovorneži mečejo takšna eksplozivna telesa v bližino posameznikov ali skupin ali celo v zaprtih prostorih.
V splošnih veseljačenjih posredno, dostikrat pa celo neposredno sodelujejo tudi otroci.
Tvoje stanovanje — moj poseg...
V tem obdobju storilci radi izkoristijo nepazljivost posameznikov in se na njihov račun na lahek način okoristijo. Občani dostikrat praznike preživijo zdoma. Vsako leto zaznavamo več vlomov v stanovanja in hiše ter druge objekte, kateri pa dostikrat ne izpolnjujejo niti osnovnih pogojev, da bi nepoklicani osebi preprečili vstop (slabe ključavnice, odprta okna, denar in zlatnina doma v predalih...). Posebno lahek plen tatovom so občani, ki hodijo po nakupih. Na parkirnih prostorih (npr. za Veleblagovnico v Domžalah) puščajo vozila odklenjena in celo kontaktne ključe v njih, v vozilih pa razen torbic, radio sprejemnikov in podobnih predmetov, tudi denar ali pa artikle, katere so nakupili. Nemalokrat ostanejo zaradi tega brez nakupljenih predmetov ali celo brez avtomobila. Vprašanja: »Kje je samozaščita osveščenost?« se kar samo postavlja.
Tvoja roka — v mojem žepu...
Tudi na javnih prevoznih sredstvih in postajališčih je vsako leto v tem času več žepnih in podobnih tatvin. Na žalost so tudi te dostikrat pogojene z malomarnostjo lastnikov »obilnih« denarnic. Predvsem kadar je dren, bi morali občani polagati večjo pozornost na lastno prtljago, bolje zapreti torbice, denarnico spraviti v varen notranji žep in podobno. Dobro si je tudi zapomniti kakšno od oseb, ki je bila ob vstopanju ali izstopanju iz javnega prevoznega sredstva ob nas in se je mogoče celo sumljivo obnašala (prerivanje brez razloga...).
Darila (pa še zastonj) — vlečejo...
Pretiravanje z nakupovanjem daril večjih in pretiranih vrednosti lahko zapelje predvsem mlade. Ker za darila nimajo tolikšnih sredstev se zatečejo h kraji zaželjenega predmeta ali denarja s katerim darilo kupijo.
Budnost v tovarnah — prespi praznike...
Čeravno opozarjanje na budnost pri varovanju družbenega pa tudi zasebnega premoženja poteka celo leto, stanje na tem področju še ni zadovoljivo. Ob takšnih in podobnih praznikih je stanje še kritičnejše. Budnost vseh zaposlenih pa tudi neposredno odgovornih se običajno s splošno sproščenostjo, zmanjša. Pri tem pa niso le konkretno zadolžene osebe premalo budne, ampak je premalo čuta odgovornosti tudi na drugi strani vodstvenih delavcev v posameznih okoljih. Premalokrat med prazniki pomislijo na svojo OZD, še manj pa se potrudijo, da bi vsaj pogledali kako poteka varovanje in ali so kakšne posebnosti. Že sam pojav in občutek, da se nekdo zanima za njegovo delo, pri posamezniku, ki objekte OZD v tem času varuje, poveča do izvajanja nalog.
Glavno, da je veselo...
Možnost različnih negativnih pojavov, in ne nazadnje tudi namerne povzročitve škode, so vedno prisotne. Tudi, če odmislimo zlonamernost, je malomarnost še vedno tista, ki lahko (in tudi povzroča) hude posledice. Opazno je, da v času praznikov tudi zaposleni na svojih delovnih mestih niso videli trezni. Vnašanje alkoholnih pijač pa tudi prihod vinjenih oseb na delo je pogost. V vseh okoljih organizirajo tudi priložnostne zabave. Ob takšnih priložnostih se mečejo petarde in druga podobna sredstva, pa tudi cigaretni ogorki so vsepovsod. Podatki kažejo, da tudi to pripelje do požarov in drugih nezaželjenih posledic.
Izključite, pa bo nevarnost manjša!
Vsaka OZD pa tudi druge organizacije in skupnosti bi morale nujno zagotoviti na zadnji delovni dan čiščenje vseh prostorov, zagotoviti izključitev vseh električnih in drugih naprav, za katere ni nujno da v tem času delujejo. Podrobno je treba pregledati, če so izključene vse okoliščine, ki bi lahko pripeljale do nastanka škode.
ZAPOMNIMO SI: En sam dogodek v času praznikov, kateri je.mogoče pogojen ali povzročen z lastnim malomarnim ravnanjem, lahko povzroči posledice, ki so tako velike in hude, da jih čutimo ne samo v času praznikov, ampak tudi pozneje!
Postaja milice
Kje pa vas čevelj žuli?
Kot nemara že veste, uredništvo Dnevnika pripravlja po posameznih občinah akcijo »zeleni telefon«, v kateri poskrbijo občanom odgovore na najrazličnejša vprašanja. Uredništvo zagotovi udeležbo najbolj pristojnih strokovnjakov s posameznih, za občane pomembnih področij in ti strokovnjaki nato dve uri odgovarjajo na najrazličnejša vprašanja. Dne 14. novembra 1986 je zvonil telefon med 11. in 13. uro kar precej pogostoma. Ob telefonu so sedeli poleg predsednika občine Petra Primožiča, predsednika izvršnega sveta Milana Marolta še Anton Preskar, tehnični vodja Razvojnega zavoda, Boštjan Hočevar, predsednik komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja, še Janez Končan, direktor Razvojnega zavoda Domžale.
Najprej se je oglasila občanka Amalija Koderman s Krožne ceste pa tudi zasebnik Franc Hribar je terjal odgovor na isto vprašanje: kdaj bo prenehala zmeda okrog Avtoservisa, kdaj bo za občane bolje preskrbljeno glede na moteče dejavnosti tega podjetja, parkiranje izdelanih priklopnikov, hrupnosti avtoličarske dejavnosti in njihove emisije... Kodermanovi je bilo odgovorjeno, da ima Avtoservis možnost širitve v obrtni coni v Trzinu, kjer so zanj že rezervirali ustrezen prostor. Možen bi bil takojšen nakup zemljišča pod vsemi možnimi finančnimi aranžmaji. Ob dnevu, ko je potekal »zeleni telefon« (14.11.1986 — op. MB), se v Avtoservisu še niso odločili ali bodo zemljišče v obrtni coni v Trzinu kupili ali ne. Boštjan Hočevar, predsednik občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja se je strinjal, da bi se izdelani priklopniki-kasoni Avtoservisa morali preseliti kam drugam, saj je navsezadnje res nevzdržno, če jih shranjujejo kar pod okni bližnjih občanov.
Občanki Majdi Košnik iz Domžal je bilo odgovorjeno, da za telefonski priključek tačas ni mogoče dobiti kredita, lahko pa bi na posebno vlogo občanke podaljšali rok odplačila posameznega obroka.
Boštjan Hočevar je odgovoril tudi občanki Marici Kavečič, ki je postavljala bolj ekološka vprašanja. Skupno sta ugotovila, da visoki dimnik toplarne Ljubljana zagotovo onesnažuje tudi našo občino, saj spušča dimne emisije v zrak višje in tako se vsedajo na
Velik dogodek za najmlajše občane:
Trzinski cicibani sprejeti med pionirje
V četrte*, 27.11.1986, so bili naši cicibani sprejeti v Zvezo pionirjev Jugoslavije. Naša domovina je zopet bogatejša za 54 pionirčkov, ki komaj čakajo, da bodo lahko izpolnili vse, kar so obljubili in se trudijo, da bi postali koristni člani naše Jugoslavije.
Ob 17. uri so ob zvokih harmonike in v spremstvu članov odbora PO OŠ E. Kardelja Trzin strumno korakali v svečano pripravljeno in okrašeno avlo naše šole, kjer so jih težko pričakovali in s spontanim aplavzom pozdravili njihovi ponosni očki in mamice, tovarišice in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev. Po svečanem protokolu so s trepetajočimi srčki ponovili zaobljubo za predsednikom Zveze borcev tovarišem Orlom in marsikateremu so se oči napolnile s solzami, ko so gledali srečo in iskrenost na zardelih otroških obrazih.
širšem območju. Gradnja visokih dimnikov ni rešitev, saj z njimi ekoloških problemov z ničemer ne rešujemo. Kavečičeva je tudi
vprašala, kako je z zalivanjem z gnojevko na Mengeškem polju, izpod katerega dobivamo pitno vodo. Zatrdila je, da ima podatke, kako se na vodovarstvenem zaščitnem pasu Mengeškega polja dogaja prav to, da zalivajo z gnojnico, saj tako v Jablah kot tudi nekateri zasebniki kršijo odlok varovanja naše podtalnice. Občanki je bilo odgovorjeno, da mora s točnimi podatki (kdo, kje, kako, s čim) f5rav tako zalivanje z gnojevko na Mengeškem polju javiti vodnogospodarskemu ali kmetijskemu inšpektorju. Sicer pa je treba vedeti, da Zavod za zdravstveno varstvo Maribor jemlje enkrat na leto v popolno analizo za 35 elementov našo vodo, rezultati pa so pokazali, da je naša domžalska voda v primeravi z drugimi še zelo dobra.
Kakovost podtalnice v Domžalah je še vedno mnogo boljša kot v Ljubljani, Celju ali kje drugje. Res je pa tudi, da je v določenih ozirih že pod normativi svetovne zdravstvene organizacije WHO. V Domžalah kot že marsikje pijemo neklorirano vodo. Zaradi možnosti onesnaženja je zahteva inšpekcijskih služb, da zaenkrat še preventivno zgradimo postajo s klorirnimi napravami, četudi kloriranje danes še ni potrebno.
Kako bo s kanalizacijo v Radomljah, je spraševal Franc Škerjanc. Povedali so mu,
da zaenkrat na to vprašanje še ne morejo odgovoriti, da pa se lahko oglasi na Razvojnem zavodu Domžale, kjer mu bodo te podatke posredovali.
Janez Burnik iz Mengša je postavil vprašanje financiranja športnih objektov v športnih parkih Domžal in Mengša.
Monika Malež je povedala, da je z novo razsvetljavo v Studi marsikaj narobe, saj sveti neenakomerno ali vsaj čudno. Občanki so zagotovili, da se bodo pozanimali, kako je s to zadevo...
Martin Vidergar želi pristopiti v članstvo stanovanjske zadruge. Povedali so mu, da so začasno prekinili sprejemanje članov brez zemljišča, saj ne vedo, kdaj bi zemljišče lahko zagotovili. Gre za to, da so zadnja zemljišča oddali po natečaju lani julija. Martin Vidergar, ki že ima zemljišče, se bo oglasil pri pristojnih, kjer bodo njegov problem uredili.
Danica Rostan iz Heliosa je vprašala, kako je s prehodom železniške proge na železniški postaji v Domžalah. Odgovoril ji je predsednik občine Peter Primožič in povedal, da gre za naložbo, ki bi veljala 15 starih milijard. Po naših načrtih bi morala biti ta gradnja uresničena že v letošnjem letu, vendar ker bi bil sofinancer Železniško gospodarstvo, sami v Domžalah nismo mogli zbrati v okviru SIKS-a tega denarja. Gradnja je seveda še vedno načrtovana in nujna. Ker letos ni bila začeta, smo v občini del tega zbranega denarja preusmerili v gradnjo križišča pri Majheniču. Povedati moramo, da smo se v Domžalah o teh zadevah s predstavniki Železniškega gospodarstva pogovarjali že najmanj štirikrat. Sicer pa je predsednik Sob Domžale zatrdil, da bo prehod preko železniške proge zgrajen zagotovo že v tem srednjeročnem obdobju.
Kako je z asfaltiranjem Kersnikove ulice v Mengšu? Tako se je glasilo vprašanje občanke Marije Malež. Anton Preskar je v odgovoru ugotovil, da asfaltiranje te ulice ni v planu, da pa predvidevajo druga dela v mengeških križiščih in proti Zavrtem. Za vzdrževanje cest je zadolžen tov. Tonkli in občanka naj njega povpraša, kar jo zanima.
Zora Možek je vikendašica, živi v Ljubljani, vikend pa ima v krajevni skupnosti Velika vas-Dešen. Sprašuje, kako je z gradnjo vodovoda v naselju Zgornji Prekar. Odgovor: s prvo fazo gradnje tega vodovoda so začeli letos, že v bližnji prihodnosti bodo pričeli graditi zajetje in rezervoar, v prihodnjem letu ali dveh pa bo prišlo do postavitve cevovodne mreže. Obveznost je, da po programu vodovod zgradijo v petih letih. Ob pomoči območne vodne skupnosti pa bo morda ta vodovod zgrajen tudi že prej. Ob tem je treba povedati, da so v občini preostali za postavitev le zahtevnejši vodovodi, oz. tisti, ki zahtevajo velika vlaganja. Kot zanimivost naj povemo, da občina prispeva za zagotovitev vode za eno samo hišo ca. 100 do 150 milijonov starih dinarjev...
Martina Klopčič s Prevojje vprašala, kako je s telefoni na Prevojah. Odgovorili so ji, da poznajo problematiko pomanjkanja telefonov v Črnem grabnu in na Moravškem, vendar je pogoj za širjenje telefonskega omrežja na teh območjih gradnja nove telefonske centrale v Domžalah. Brez povečevanja telefonske centrale v Domžalah se ne da povečevati tudi telefonskih zmogljivosti v občini.
Ponosno so se pokrili s pionirskimi kapicami in z drhtečimi rokami zavezali rutice. Nato pa je vsa trema naenkrat izginila in sproščeno ter pogumno so pozdravili s pionirskim pozdravom ter zapeli pionirsko himno. Potem pa so dokazali, da so se res pridno pripravljali teh 14 dni pred sprejemom in vseh 54 novopečenih pionirjev se je predstavilo z recitacijami. Iz njihovih pesmic se je razbralo, da se zavedajo lepote svoje domovine, da jo imajo iz srca radi,~da spoštujejo tovariša Tita in njegovo delo in da so ponosni na to, da so postali pionirji. Še bolj strumno kot so prikorakali v avlo, so jo ob spremstvu hamonikarja tudi zapustili in si osvežili izsušena grla v slavnostno pripravljeni učilnici ter se posladkali. Njihovo veselje pa se je še povečalo, ko so dobili darilca — lepo okrašena kazala za knjige, ki so jih zanje naredili učenci naše šole.
Prvošolcem in vsem, ki so bili prisotni na tem prisrčnem sprejemu v ZPJ, bo ta dan za vedno ostal v lepem spominu.
Kaj pa menijo o tem sprejemu novopečeni pionirčki?
Katja Žugelj (1. a): Najbolj vesela sem bila, ko sem dobila rutico in kapico.
Mateja Jerovšek (1. a): Bilo je zelo lepo. Peli smo pesem NAŠA ČETICA KORAKA. Jedli smo kremne rezine.
Miha Hace (1. b): Vesel sem bil, ker me je gledala mamica, ko sem povedal svojo pesmico.
Primož Premk(1. b): Najlepše je bilo, ko smo šli z odra in je Renato igral na harmoniko.
Sašo Drenik (1. a): Najbolj lepo je bilo, ko smo peli pionirsko pesem.
Saša Repanšek (1. b): Vesela sem bila, ker sem v mikrofon povedala pesmico.
Gregor Čičerov (1. a): Lepo je bilo, ker smo peli in korakali.
Teja Skočir (1. b): Bilo je lepo. Sami smo nastopali in peli.
Saša Zupane (1. a): Bilo je lepo. Korakali smo, peli in se fotografirali. Nato smo jedli.
Gregor Breskvar (1, b): Vesel sem bil, ko sem dobil rutko in kapico.
Meta Resnik (1. a); Najlepše je bilo, ko sem sama recitirala.
Marko Lutar (1. b): Najbolj všeč mi je bilo, ko sva z Mihom povedala pesmico.
Irenca Komatar (1. a): Vesela sem bila, ker sem jedla kremno rezino in pila sok in me je gledala mamica ter moji sestrici Martina in Nadi.
Nina Berlič (1. a): Lepo je bilo, ko smo dobili modre kapice in lepe rdeče rutice. Vesela sem bila, da sem lahko povedala svojo recitacijo.
Tadeja Podboršek (1. b): Najlepše je bilo, ko smo peli pionirsko himno.
za ŠKD mentor: Mirni Cotman
j Proslava ob
i dnevu republike
I -
^ V sredo, 26.11.1986 so skupščina občine in druž-
5 benopolitične organizacije pripravile centralno pro-
$ slavo ob dnevu republike. Na prireditvi, ki je bila organizirana v stari kinodvorani v Domžalah, je go-
5 voril predsednik skupščine občine Peter Primožič. V
^ slavnostnem govoru ob prazniku republike je spre-
$ govoril o revolucionarnih razsežnostih datuma, ki
$ nam obeležuje rojstvo republike, nanizal je misli, kaj
i bi nam ta dan moral pomeniti. Istočasno pa nas re-
^ volucionarno izročilo 29. novembra posebej zadol-
$ žuje v uresničevanju naših delovnih nalog in zastav-
$ Ijenih ciljev. K temu skupnemu cilju bi morali dosled-
$ neje težiti vsi, saj je sam dan naša globoka osebna in
£ skupna družbena iztočnica v tej smeri. Ko je predočil
$ tudi duhovne razsežnosti praznika, je vsem obča-
$ nom in delovnim ljudem naše občine čestital za praz-
$ nik republike.
$ V kulturnem delu prireditve je nastopal dramski
$ igralec Dare Ulaga, pel pa je Mešani pevski zbor DKD
% Mengeš pod vodstvom Tomaža Habeta.
I
i
l
flAŠE KRPJEVHE 5KUPn05TI
Podelili priznanja najboljšim pionirskim odredom:
Zanimiva pionirska šola
Občinska Zveza prijateljev mladine je v preteklih letih dobila nov zagon in veljavo, sama pa tudi pnizkiiša Z novimi prijem:, ki bi uiii za pionirje bolj zanimivi in tudi bolj sproščeni. Kot kaže, je bila »pionirska šola« v Mengšu za pionirje delegate iz vseh domžalskih pionirskih odredov in za njihove mentorje dokaj uspešen prijem, ki ga bo treba nadaljevati tudi v prihodnje, izkazalo pa se je tudi, da v taki šoli pridobijo pionirji precej takšnih informacij, ki jim jih splošna šola ne daje ali pa v premajhni meri, povrhu pa se krepijo tudi prijateljske vezi med domžalskimi šolami, in seveda tudi med učenci. O uspeli pionirski šoli sem se pogovarjal s ŠTEFKO MLAKAR, predsednico občinske Zveze prijateljev mladine.
Po vseh osnovnih šolah v občini delujejo v okviru ZPM tudi pionirski odredi. Le-ti so ob zaključku šolskega leta oddali poročila o svoji dejavnosti, ta poročila pa je pregledala republiška ZPM ter nekatere boljše pionirske odrede nagradila s posebnimi priznanji. Da pa ne bi ta priznanja samo preprosto razdelili, je občinska ZPM sklenila, da bo v Mengšu organizirala pionirsko šolo.
Pionirji in njihovi mentorji — skupno je bilo 30 pionirjev in deset mentorjev, torej delegati iz vseh šol, razen iz šole Slandrove brigade iz Domžal ni prišel nihče — so se zbrali najprej v osnovni šoli Matija Blejc-Matevža v Mengšu. Po sprejemu so odšli v delovno organizacijo Melodija, kjer so jim pokazali, kako se izdelujejo glasbila, kako se le-ta uglašujejo in podobno, ob zakuski pa so pionirji lahko vprašali tudi vse tisto, kar niso videli v delovnih prostorih.
Po Durmitorju in Črni gori
V novembru smo se v Mengšu v lepo preurejeni sejni sobi srečali z diapozitivi iz Črne gore, s poudarkom na vzponu na Durmitor, oboje nam je predstavil predavatelj Svetozar Guček, pripravilo pa je mengeško planinsko društvo Janez Trdina. Lep večer, toda žal s slabim obiskom, kakor da so bili že vsi Mengšani kdaj v Črni gori.
Štefka Mlakar
Ob dveh popoldne se je začela »uradna« pionirska šola, ki pa je bila prav tako nekoliko drugačna. Odvijala se je v sejni sobi mengeške krajevne skupnosti, prav tako pa so bili nekoliko drugačni predavatelji. Slavko Pišek jim je natančno predstavil krajevno skupnost, Danica Zidarič je spregovorila o pionirski
Preden se podrobneje ustavimo ob črnogorskem večeru, je treba povedati, da je mengeško planinsko društvo bio tudi v letošnji sezoni izredno aktivno. Pripravili so celo vrsto različnih izletov in akcij, v glavnem vse, ki so bili naprej predvideni z letnim programom, od Spominskega pohoda v Dražgoše do pohoda na Stol in Porezen, od trim-skega pohoda Rašica do 16. planinskega tabora na Veliki planini in do izleta na nekaj najlepših vrhov, od Kamniškega in Kokrškega sedla do Storžiča in Bavškega Grintavca, od dneva planincev pri Mo-zirski koči do popotovanja ta mesec po Trdinovih poteh. Opažajo pa, da se izletov in pohodov udeležujejo eni in isti pianinci, nekateri člani pa se ne utegnejo udeleževati lepo pripravljenih izletov oz. pohodov. Vse zainteresirane kličejo ponovno v svoje vrste. Med planinci je vedno prijetno . . .
Predavanje, spremljamo s skoraj 200-timi diapozitivi, je Svetozar Guček začel z osnovnimi podatki o naši najmanjši republiki, nato pa smo se v mislih lahko preselili poldrugo desetletje nazaj, v čas, ko je z Brnika vozilo še letalo Caravela, nekateri drugi planinci pa so odšli v Črno goro z vlakom oz. avtobusom. Tako smo se najprej srečali z glavnim mestom in z nekaterimi pomembnimi kraji, nato pa smo se podali po kanjonu čudovite Tare inpo sred-njeplaninskih predelih Črne gore, vse do Žabljaka, kjer se je predavatelj ustavil zaradi večih znamenitosti kar precej časa, povrhu pa je ves čas uporabljal tudi primerjalno metodo, predvsem kar
zadeva zimski turizem v Crni gori in v nekaterih mednarodnih smučarskih središčih. Vedno je glasoval seveda za našo najmanjšo republiko, saj je za pravega planinca ali smučarja veliko bolj zanimiva, zaradi svojega miru in nedostopnosti. Na Durmitor smo odšli s pomočjo diapozitivov tako jeseni kot spomladi, bili smo tudi na smučarskem tekmovanju, popeljal pa nas je tudi na črnogorsko obalo. Predavanje je bilo izredno lepo pripravljeno in dovolj slikovito, morda je bilo premalo diapozitivov s samega durmitorskoga pogorja, toda vmes je bila višja sila: med vzponom je zapadlo skoraj meter snega in so se morali slovenski planinci umakniti domov. Zaslutili pa smo lahko v vsej svoji veličini lepoto in posebnosti črnogorskih gora.
Predavatelj Svetozar Guček iz Ljubljane je po predavanju povedal, da ima »na zalogi« še veliko podobnega gradiva, od obiska Aten do Insbrucka, Blok in Planice, — bil je namreč tudi mednarodni smučarski sodnik, o Ljubljani, ki je ni več do San Francisca, od obiska Argentine po sledeh Indijancev do Skandinavije, od ogleda Havajev do lepot naše širše domovine, s svojim projektorjem in platnom pa pride za manjše stroške prikazovat tudi filme iz sveta živali in otroške pripovedke, precej pa ima tudi materiala iz konjeniškega športa. Da ne bo zima predolga in da bo prednovoletni čas lepši, velja torej poklicati Svetozarja Gučka v Ljubljano, za mengeški planinski večer pa se mu lepo zahvaljujemo. j.sivec
Prijetno s koristnim
Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Dob je z različnimi prireditvami že kar nekajkrat razveselilo tako otroke kot njihove starše, v začetku novembra pa je skupaj z Alpskim kvintetom in njihovima pevcema Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem pripravilo celovečerni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen delovanju tega društva.
Da prizadevanja in aktivnosti Društva prijateljev mladine Dob cenijo in mu po svoje skušajo pomagati, je dokazala velika udeležba gledalcev, ki so napolnili halo Komunalnega centra in prisluhnili tudi povezovalcu programa Borisu Kopitarju, ki je ob vodenju od skladbe do skladbe pripovedoval šale in uspešno zabaval vse zbrane do konca prireditve.
Tako obisk kot tudi uspešen koncert sta v mnogočem potrditev uspešnega dela Društva prijateljev mladine Dob, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje tako Alpskemu kvintetu kot njegovima pevcema, še zlasti pa harmonikarju Dobljanu Ediju Semeji, ki se je v korist društva odpovedal tudi svojemu honorarju.     v y
V Dobu ob 29. novembru
Kraievna organizacija Rdečega križa je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti Dob ob 29. novembru pripravila srečanje starejših občanov s proslavo 29. novembra.
Samo prireditev so pripravili učenci osnovne šole Martin Koželj Dob, ki so z recitacijami, pesmimi in glasbenimi, folklornimi in plesnimi točkami razveselili vse prisotne. V imenu organizatorjev je vse prisotne pozdravil predsednik sveta KS Dob tov. Jože Josipovič, ki je izrazil zadovoljstvo nad obiskom vseh starejših občanov, od katerih se nekateri še vedno uspešno vključujejo v različne aktivnosti.
Predsednica krajevne skupnosti Rdečega križa tov. Milena Srebotnjak se je zahvalila vsem izvajalcem programa, zlasti pa vsem mentorjem in tov. ravnateljici, obenem pa povabila vse prisotne, da se razvedrijo v tovariškem srečanju.
Ob zvokih harmonikarja Lada Smolnikarja so vsi prisotni preživeli prijetne urice, ki jim bodo še dolgo časa lajšale tegobe vsakdanjih dni. Pozornost, ki so jim jo namenili družbenopolitični in društveni dejavniki KS Dob, govori o skrbi, ki jo namenjajo starejšim občanom.
organizaciji nekdaj in sedaj, Boris Zupančič z republiške ZPM pa jo je nadaljeval z zanimivim predavanjem o mestu in vlogi pionirjev in njihovih mentorjev v naši družbi.
Po končani šoli so jih že čakali mengeški osnovnošolci, ki so svoje goste odpeljali po domeh na kosilo. V vseh hišah oz. stanovanjih so bili gostje lepo sprejeti, posebej pa je treba pohvaliti tudi odprtost vseh gospodinj, saj prav nobena ni odklonila gosta na kosilu. Seveda pa so se pionirji na ta način lepo spoznali tudi med seboj in stekli so prav prijetni pogovori.
Pozneje so odšli vsi pionirji-de-legati in njihovi mentorji na Veseli tobogan, po toboganu pa" so bila javno podeljena priznanja najboljšim pionirskim odredom. Kipec Pionirja so prejeli Pionirski odredi osnovne šole Radomljske čete, Doba, Brda, Slandrove brigade in tudi Matija Blejca-Matevža iz Mengša. Diplome o vseh opravljenih nalogah Jugoslovanskih pionirskih iger pa šole Olge Avbljeve, Blagovica, in Josipa Broza-Tita, priznanje pa osnovna šola Venclja Perka in Moravče.
Dodati je treba še to, da so imeli mentorji ob tem tudi tovariško srečanje, finančno je tovrstno zanimivo pionirsko šolo podprla Varnost, na kratko je na podelitvi spregovorila tudi predsednica OKSZDL Vera Vojska, Štefka Mlakar pa je kot izredno požrtvovalna predsednica dobila posebno priznanje.
Mengeška pionirska šola je pokazala, da bo treba z njo nadaljevati, seveda v drugi krajevni skupnosti občine.
I. Sivec
Zakonca Rokavec sta z osem kilogramov težko gobo—hrastovo zraščenko nemara rekorderja med gobarji naše občine. Ata Jaka je zlasti ponosen na kraljevsko gobjo trofejo.
GOBA PA TAKA!
V ponedeljek, 22. oktobra 1986 sta se Jaka Rakovec in njegova žena Ivanka nekako ob 10. uri odpravila v gozd; nedaleč, kak streljaj od doma sta šla, v gozd za bližnjim skladiščem Heliosa. Šla sta po gobe, navadne, take, kot jih pač običajno nabiramo.
Pa je ata Jaka — po domače NEZOV ugledal prav kmalu gobo velikanko — Hrastovo zraščenko. Veliko sogobje več sto gob, vendar na enem betu sta komaj zmogla prinesti domov: v nekajurno razstavo radoveunežem, sosedom, obiskovalcem. Gre za užitno gobo, glede katere zaradi užitnosti ni nobenih pomislekov, opozoril, klicajev . . .
Slikava jo, ogledava z vseh koncev, nato pa v knjigi gobarskega strokovnjaka Jožeta Groma poiščeva stran 148. Na tej strani je Hrastova zraščenka fotografirana in prav lepo opisana:
Hrastova zraščenka: Grifola umbellata, gobje gnezdo, gobov pušeljc, gobov šopek, hrastov zajec, prastovka, jelenovo uho, kolubar, sarvašica, velikanka, zraščenka. Raste od iuliia do oktobra — gozd hrastov, najraje ob deblih, štorih hrastov. Po 100 in več klobučkov zraste v eni zraščenki. Za uživanje je zelo dobra, raznovrstna, ni nevarnosti za zamenjavo, paziti je treba le na v njej zraščene polže.
Jaka Rakovec (73 let) je upokojenec — zidar. Vse življenje je vrtil »kelo« v rokah. Na stara leta mu je v veselje med drugim tudi gobarjenje. Ker so medtem gobo velikanko, težko 8 kg, nemara v slastni obliki že pojedli, jim »Dober tek« ne moremo voščiti. Lahko pa rečemo: »Le tako naprej, prvi domžalski gobar. . .«
M.
Velik uspeh skupne volje vseh občanov:
Kanalizacija in asfalt ob Slomškovi
Nemara bi zelo težko našli v ožjem delu Domžal še dokaj široko in pomembno cesto v makadamski izvedbi. Skoraj zagotovo je zadnja taka cesta, ki te dni spreminja svojo podobo Slomškova cesta. To je tista doslej prašna najzahodnejša domžalska povezava dveh krajevnih skupnosti: Venclja Perka s KS Jarše-Rodica. Z Obrtniške ulice ali iz Vodovodne vodi proti severu... Za to, da bi spremenila svojo podobo, so si zlasti občani ob njej želeli mnoga leta. Zahvaljujoč predvsem prizadevnosti Edvarda Peternela, predvsem pa predsednika gradbenega odbora Petra Kržišnika, lahko ugotavljamo, da te dni polagajo zadnje metre kanalizacije (precej dolgo je trajalo to polaganje delavcev SCT) asfalt pa bodo uredili spomladi, ko se cestišče nekoliko utrdi. Kaj so nam povedali ob obisku občani, živeči ob Slomškovi?
Peter Kržišnik, predsednik gradbenega odbora:
Skupno smo se odločili, da zgradimo teh 750 m kanalizacije in cestišča v asfaltni izvedbi. Skoraj 30 hiš je strnilo svoje hotenje, da bi uredili ta dolgoletni komunalni problem, ki nas je poleti s prahom, pozimi z blatom spravljal v slabo voljo. Vsaka hiša bo prispevala 250.000 dinarjev, pri tem pa imamo z nekaterimi občani velike težave, saj ne dojemajo resničnega skupnega interesa. Podčrtati želimo dejstvo, da v bistvu z opustitvijo greznic v bližini črpališč prispevamo k bolj čisti vodi. . .
Mavricij Okoren, st: .
Od 1960 leta sem že tukaj in ves ta čas se borim s to cesto in prahom; od tedaj, ko je bila ta cesta še kolovoz oz. poljska pot. Neznosno je tukaj poleti, saj je ta cesta že sedaj nekakšna obvoznicana kateri seje nenehno dvigal prah. Skušali smo preprečevati praš-nost s polivanjem, pa je le malo zaleglo. Občani zahtevamo, da bo poskrbljeno za varnost in pa, da bo cesta zaprta za težki promet.
Mavricij Okoren, ml.:
Mislim, da je" zgraditev kanalizacije ob Slomškovi ne le naša skrb in težava, temveč da bi morala biti v prvi vrsti ekološka naloga
za vse Domžalčane, ki pijejo vodo izpod naših hiš, saj je domala prav pod našimi hišami talna pitna voda, ki jo zajemajo črpalke tamle čez. Cesta je bila že doslej silno obremenjena. Kaj bo poslej? Bo postala tudi uradno obvoznica za Mengeš in Kamnik! Tega ne bomo dopustili! Kdo bo zagotovil varnost, pogoje za normalno odvijanje prometa? Bo tudi tukaj vladala stihija, kot je doslej? Marija Pire:
Z možem sva si ob Slomškovi v bližini njegovega doma zgradila hišo. Tri sinove imava in se prav bojiva(kaj bo nova cesta prinesla v prometnem smislu. Prah bo resda preteklost, vendar ali naj bo nenehna grožnja hiter, prehiter promet. Kdo bo ukrepal, da do tega ne bo prišlo. Občani smo za to veliko pridobitev, hkrati se pa tudi bojimo. Cesta ne more biti obvoznica za Mengeš in Kamnik!
Marija Nusberger:
Ob Slomškovi cesti sem pravzaprav najstarejša občanka, saj je bila naša hiša sezidana že leta 1932. Z možem sva jo kupila leta 1934. Prah, ki se je v preteklosti dvigal, je bil tolikšen, da bi lahko čistil okna prav vsak dan. Skrajni čas je, da dočakamo asfalt, saj večno ne moremo živeti ali v prahu ali blatu. Žal moram povedati, da vendarle nismo vsi za to, da so eni proti, ki celo ovirajo, nergajo. Prepričani smo, da bo vse, kar je obljubljeno, tudi zgrajeno.
Sicer pa je to eden najlepših domžalskih kotičkov: pogled na polje imamo, ob lepem vremenu gledamo na Triglav.
M. B.
Peter Kržišnik
Mavracij Okoren st.    Mavracij okoren ml.
Marija Pire
Marija Nusberger
^46961
Ob razstavi Maria Petriča v galeriji Janeza Repanška na Rudniku:
Motivni pravir za sodoben izraz
Pred dnevi smo bili priče v čudovitem ambientu galerije Janeza Repanška predstavitve razstave olj akademskega slikarja Maria Petriča. S pričujočo razstavo, ki je ne le sinteza ustvarjalnega napora in umetniškega loka zadnjih let, temveč tudi dvojna umetnikova obletnica, ki ju umetnik praznuje.
Gre za 35 let diplome na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, pa tudi za 25 letnico dela na mengeški osnovni šoli Matija Blejca Matevža. Ob tej priložnosti so v okviru prizadevanj domžalske kulturne skupnosti, da bi vse akademske likovne ustvarjalce predstavili tudi v posebnih katalogih ob Petricevi razstavi izdali tak katalog.
Izjemno prijetno glasbeno umetnosti v Grobljah:
doživetje v muzeju Jelovškove
Primarij Kornhauser — klavirski koncertant
Ob koncu septembra je Kulturno-umetniško društvo Univerzitetnega kliničnega centra in Medicinske fakultete Lojz Kraigher v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Domžale pripravilo celovečerni klavirski koncert primarija dr. Pavleta Kornhauserja. Kot je pokazal koncert koncertantovo glasbeno poustvarjanje ni doktorjeva nepomembna relaksativna dejavnost, pač pa zahtevno glasbeno delovanje. Le-to — kot smo izvedeli v priloženem tekstu na koncertu — nikakor ni od včeraj.
Prim. dr. Pavle Kornhauser je zaključil študij na Medicinski fakulteti v Zagrebu leta 1952. Specialistični izpit iz pediatrije je opravil leta 1959'na Otroški kliniki v Ljubljani. Od oblikovanja vodi Pediatrični oddelek kirurških strok Kirurške službe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Prva učiteljica klavirja mu je bila mati, nato pa dolga leta skladateljica in pianistka Ivana Lang. Prva leta študija je bil obenem vpisan tudi na zagrebško Akademijo za glasbo, kjer ga je učil Čedomil Dugan (tudi zdravnik!). Krajši čas mu je bil profesor Svetislav Stančić, eden vodilnih klavirskih pedagogov pri nas.
Kot pianist solist, spremljevalec in član komornih skupin je nastopil že v času študija medicine na številnih ljubiteljskih koncertih in na RTV: v Zagrebu, Opatiji, Dubrovniku, Škofji Loki in Ljubljani. Vsekakor je grobeljski koncert primarija Kornhauserja njegov prvi celovečerni koncert, ki ga je v celoti po-ustvaril brezhibno na pamet. Vsi, ki dr. Kornhauserja poznamo kot zdravnika — pediatra od prej, smo presenečeni nad doktorjevo glasbeno doživljanje Bachovih, Schuberto-vih, Chopinovih in Brahmsovih del. Vanje je vnesel tudi del svoje skromne, humane
narave ter nam vsem (polni, do zadnjega kotička zasedeni grobeljski cerkvi) omogočil izjemno prijeten, poduhovljen glasbeni večer.
Matjaž Brojan
Uvodoma je spregovoril dr. Cene Avguštin in poudaril ter orisal specifiko Petrićevega likovnega izraza, razstavo pa je odprl dr. Miroslav Stiplovšek, ki je številnim obiskovalcem predočil bogato življenjsko in ustvarjalno pot.
Akademski slikar Petrić se je rodil 24. julija 1925 v Sisku, kjer je po uspešno zaključeni specialki prof. Gabrielu Stupici na ljubljanski likovni akademiji, tudi začel z delom likovnega pedagoga. Sedem let sta bila s soprogo, akademsko kiparko, edina učitelja likovnega pouka v osnovnem in srednjem šolstvu v SiSku. Leta 1961 je prof. Petrić začel s pedagoškim delom na mengeški osnovni šoli in vse do upokoiitve pred nekaj meseci je ostal zvest prenašanju svojega bogatega likovnega znanja mladini. Njegovo dolgoletno delo pri likovnem osveščanju mlade generacije zasluži še posebno priznanje.
Prav velika obremenitev s pedagoškim delom in še druge okoliščine so vplivale, da se prof. Petrić ni mogel lastni ustvarjalnosti posvetiti, zlasti v začetnem obdobju po končanem študiju, kot bi želel in hotel. Po nastopih na nekaj skupinskih razstavah, najprej v rodnem Sisku 1954. leta, je vidna prelomnica v njegovi umetniški poti sredina sedemdesetih let. posebej njegova prva samostojna razstava leta 1975 v Domžalah. Tej je sledilo še šest samostojnih razstav v Kranju. Kočevju, Cerknici in na Bledu. V vseh velikih slovenskih likovnih središčih pa je predstavil svoja dela na skupinskih razstavah, v zadnjem času pa redno razstavlja tudi na letnih razstavah Društva slovenskih likovnih umetnikov. Tako je število njegovih nastopov na skupinskih razstavah doseglo številko 30, medtem, ko je predstavitev na Rudniku osma samostojna Petrićeva razstava. Z upokojitvijo se mu je izpolnila želja, da posveti vse svoje ustvarjalne sile slikarstvu.
Razstava približno 30 olj prinaša asociativno izredno bogat likovno izčiščen svet samosvojih umetniško specifičnih videnj realnega sveta, ki pa vendarle ni očem obiskovalca docela odtujen.
Z barvami v pastelno smer ubranim izborom barv prinaša sicer nekoliko hladnejše vtise v naš doživljajski svet, ki pa jih zna v kompozicijsko pretehtani organizacijski slik še kako uspešno pospešiti in akcentuirati.
Navsezadnje je izbor samih motivov skoraj docela vezan na elementarno modro sivo realnost, ki se v takih barvah tudi v resnilnosti kaže očem. Likovni dogodek, četudi stran od konvencionalne-ga gledanja na realistično danost motivov in barv je za naše lokalne razmere res »dogodek«m saj prinaša samosvojo avtonomijo izraza tiste vsebine, v kateri živimo tudi mi. pa je doslej na tak način še nismo videli...
Petrićeva zasluga je. da nam jo je pokazal!
Primarij dr. Pavle Kornhauser, nedavni koncertant v grobeljski cerkvi med koncertom. (Foto: Vili Majhenič)
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE
PROGRAM VII. SREČANJA SLOVENSKIH IGRALCEV V MONODRAMAH IN KOMORNIH IGRAH
Torek, 2. decembra ob 19. uri v Kulturnem domu v Mengšu OTVORITEV SREČANJA DARE ULAGA — Primož Trubar Lex moralis
Predstava Mestnega gledališča ljubljanskega
Sobota, 6. decembra ob 19. uri v Mali dvorani GŠ Domžale ANDREJ KURENT Žarko Petan: Brata
Nedelja, 7. decembra ob 16. uri v Jamarskem domu na
Gorjuši
JOŽE ZUPAN
Pridige Janeza Svetokriškega
Torek, 9. decembra ob 19. uri v Dvorani Glasbene šole Domžale CVETO SEVER Vodnjak življenja — lutke
Četrtek, 11. decembra ob 19. uri v Kulturnem domu v Trzinu
ANDRES VALDES in JANA KOVAČ Malo za šalo, malo zares — pantomima
Petek, 12. decembra ob 19. uri v Galeriji Repanšek na Rudniku
MAJA ŠUGMAN in STANISLAVA BONISEGNA
M. Norman: Lahko noč, mama
Predstava Mestnega gledališča ljubljanskega
Sobota, 13. decembra ob 19. uri v Kulturnem domu v Dobu
MEDARD PUCELJ
F. Frančič: Dobri mož v belem
Nedelja, 14. decembra ob 16. uri v Zadružnem domu v Lukovici
MARIJA PARAVAN-JELAČIN in ANDREJ JELAČIN A. Jelačin: Agencija za ločitve Gledališče brez tretjega iz Kopra
Predstave za osnovnošolsko mladino RAJKO STUPAR Beseda Miška Kranjca
URE PRAVLJIC ZA OTROKE OD 4. LETA DALJE VSAK TOREK OB 17. URI.
DECEMBER 1986
9. december: ZUPANC: DEKLICA S TREMI LEŠNIKI 16. december: BRUNA: PALČEK 23. december: GRIMM: ŽABJI KRALJ 30. december: BITENC: DEDEK MRAZ
VABLJENI!
KOMUNALNO PODJETJE »LJUBLJANA« TOZD »DIMNIKARSTVO« LJUBLJANA, Cesta VII. korpusa 17
CENIK DIMNIKARSKIH STORITEV
Po sklepu zbora združenega dela skupščine občine Domžale z dne 20. 11. 1986 smo dolžni občane obvestiti o novem ceniku storitev dimnikarjev. Le-ti so nam sicer tudi poslali razpored čiščenja dimnih naprav v občini s točno specifikacijo, kdaj bodo čistili po posameznih ulicah. Menimo, da se boste o dnevu čiščenja vaših dimnih naprav lahko pozanimali pri svojem dimnikarju, ko vas pač obišče. Danes prinašamo cenik.
Redno mehansko čiščenje	Enota	Cena
a) Kurilne naprave		
1. Gospodinjski štedilnik s kanalom	kos	1.200
2. Peč do 10 kW	kos	1.200
3. Gospod, etažna ali CKN		
do 60 kVV s kanalom	kos	2.000
4. Pekovska peč, gosp. štedilnik	kos	7.260
5. CKN   60— 150kW	kos	3.330
15&- 300 kW	kos	5.180
300- 400 kW	kos	6.210
400— 700 kW	kos	11.970
700—1000 kW	kos	16.380
Dimniki		
6. Samostojni do 400 cm2	tulj.	800
400—1050 cm2	tulj.	2.220
1050—2500 cm2	tulj.	4.840
7. Skupinski do 6 tulj. v dimniku	tulj.	650
Skupinski nad 6 tulj. v dimniku	tulj.	580
8. Shunt ali zbirni dimniki	tulj.	2.470
Dimovodi		
9. Shunt priključek	kos	620
10. Dirnovod do 1050 do 2 m	kos	1.000
2 do 4 m	kos	2.000
nad 4 m	kos	3.320
11. Dirnovod 1050—2500 do 2 m		
kos		2.000
2 do 4 m	kos	4.100
nad 4 m	kos	6.660
12. Zračnik	tulj.	360
13. Iztočnica	kos	400
A. Skupinski so tisti dimniki, v katerih so tri ali več tuljav do 400 cm2.
B. Cene po ceniku veljajo za redno čiščenje po terminskem programu obhodov. Čiščenje izved rednih obhodov se smatrajo kot posebno naročilo.
C. Prebijanje in izžiganje dimnikov, čiščenje drugih vrst kurilnih naprav do maks. 1000 kW po režijski uri kot posebno naročilo.
D. Za gjeneralno čiščenje po zaključku kurilne sezone se cene povišajo za 50%.
Požarnovarnostni pregled	Enota	Cena
Kurilne naprave		1.300
1. Gospodinjski štedilnik s kanalom	kos	
2. Peč do 10 kW s kanalom	kos	1.300
3. Gospod, etažna ali CKN do 60 kW s kanalom	kos	1.500
4. Pekovska peč, gospod, štedilnik	kos	10.200
5. CKN   60—150kW	kos	4.660
150—300 kW	kos	7.250
300—400 kVV	kos	8.690
400—700 kW	kos	16.610
700—1000 kW	kos	22.930
Dimniki		
6. Samostojni do 400 cm2	tulj.	800
Samostojni    400—1050 cm2	tulj.	3.110
Samostojni   1050—2500 cm2	tulj.	6.780
7. Skupinski do 6 tulj. v dimniku	tulj.	910
Skupinski nad 6 tulj.	tulj.	780
8. Shunt ali zbirni dimnik	tulj.	3.450
Dimovodi		
9. Shunt priključek	kos	550
10. Dirnovod do 1050 do 2 m	kos	1.400
2 do 4 m	kos	2.780
nad 4 m	kos	4.650
11. Dirnovod 1050—2500 do 2 m	kos	2.800
2 do 4 m	kos	5.600
nad 4 m	kos	9.320
12. Zračnik	tulj.	330
13. Iztočnica	kos	370
Kontrolni pregledi	Enota	Cena
1. Gospodinj, štedilnik s kanalom	kos	800
2. Peč do 10 kW s kanalom	kos	800
3. Gospod, etažna ali CKN do 60 kW s kanalom	kos	1.400
4. Samostojni dimnik do 400 cm2	tulj.	600
5. Skupinski dimnik do 6 tuljav	tulj.	400
6. Iztočnica	kos	300
Redni kontrolni pregled se izvrši, kadar koristnik kurilnih naprav na dan rednega obhoda dimnikarja smatra, da čiščenje ni potrebno.
Če pa dimnikar ob pregledu ugotovi potrebnost čiščenja, mu je koristnik dolžan čiščenje omogočiti.
Merjenje dimnih emisij
Enkratna meritev
(pretok preko merilnega inštrumenta maks. 10 min.)
	Enota	Cena
CKN       do   60 kW	kos	5.800
CKN    60 dO 150kW	kos	11.610
CKN 150 do 300kW	kos	17.150
CKN 300 do 400kW	kos	19.110
CKN 400 do 700 kW	kos	33.700
CKN 700 do 1000 kW	kos	35.810
CKN 1000 do 1500kW	kos	38.320
CKN      nad 1500 kW	kos	44.520
Pri kontinuiranih meritvah, ki trajajo preko 10 minut, se vsaka nadaljnja minuta pretoka zaračunava po 1.300 din.
Ostali pogoji izvajanja storitev
1.
Lastnik ali koristnik kurilnih in dimovodnih naprav je dolžan spoštovati določene termine za redna obvezna čiščenja — v skladu z zakonom oz. pravilnikom o dimnikarski službi ter odloki — in omogočiti dimnikarju opraviti storitev.
Če koristnik ne omogoči opraviti storitev na določen termin, se naknadna storitev smatra kot nujno naročilo.
2. -
Lastnik ali koristnik je dolžan podpisati dimnikarju račun ali delovni nalog o opravljenih storitvah.
3.
Za dimnikarske storitve, ki jih dimnikar opravi pod nenormalnimi težkimi pogoji ali pogoji življenjske nevarnosti (2 m nad stojiščem, na lestvi, delo na nezavarovani višini oz. strehi, zdravju škodljivi pogoji dela — temperaturne razlike, škodljivi plini ipd., pri delu v notranjosti kurilnih in dimovodnih naprav) se na gornje cene zaračunava 50-odstotni pribitek.
4.
Za storitve po nujnem naročilu se cene iz cenika povečajo za 100 odstotkov.
Za storitve izven rednega delovnega časa se cene povečujejo v skladu s SaS.
Za storitve ob praznikih se cene povišajo za 100 odstotkov. Za storitve izven sedeža poslovne enote (označba kraja + 5 km) se cene povišajo za 50 odstotkov.
Za storitve na kurilnih in dimovodnih napravah na tekoče in plinasto gorivo se cene povišajo za 50 odstotkov.
5.
Storitve, ki niso zajete v ceniku, se zaračunavajo na osnovi prodajnih normativov, cene režijske ure za kvalificiranega dimnikarja v višini 3.700 din ter stroški porabljenega materiala in prevoza.
2. člen
Z dnem, ko začne veljati ta cenik, preneha veljati cenik dimnikarskih storitev, objavljen v Uradnem listu SRS št. 21 z dne 30. 5.1986.
3. člen
Ta cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, Predsednik DS:
Janez GRAJ l.r.
Cene so bile potrjene na delavskem svetu temeljne organizacije dne 30.4. 1986 in objavljene v Uradnem listu SRS št. 42 od 7.11. 1986.
Predsednik DS: Janez GRAJ l.r.
Mali oglasi
Prevajam strokovna besedila v več jezikih. Telefon: 721 641.
Prodam 20 kosov 5 m dolgih U profilov dimenzije 100 x 50 x 5 mm. Cena 20 odstotkov ceneje. Telefon 722-996.
Takoj redno zaposlim OFFSET tiskarja. Tel.: 724 237. Papirna konfekcija Domžale. Boris Kolenc, Cesta padlih borcev 56.
Iščemo eno- in pol sobno ali dvosobno stanovanje v okolici Domžal. Pod šifro STANOVANJE.
KUŽKA IŠČEJO . ..
Izgubil se je mlad nemški ovčar. Sliši na ime »IKO«. Kdor bi karkoli vedel o njem, naj sporoči na tel.: 721 396 dopoldan, ali domov — Kokalj Darko, Studa 40, Domžale. Nagrada bo obilnal
Prodam skoraj novo sedežno garnituro: kavč-trosed raztegljiv v posteljo, dva fotelja in mizico.
Družina Krajne, Domžale, Simona Jenka 8, stanovanje 16.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737 278.
ZAHVALA
Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi  našega  dragega moža, očeta in dedka
MARIJANA LUŽARJA računovodja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delovnim organizacijam in društvom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste namesto cvetja
darovali v humane namene. Posebna zahvala pevskemu zboru DKPD »Svoboda« Mengeš, predstavnikoma   DKPD »Svoboda« Mengeš ter PD »Janez Trdina«
Mengeš za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame
ANE SMERKOLJ roj. Bajde iz Bršljenovice-Ožbolta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, nesebično pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala velja gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem s Trojan in tov. Cirilu Smerkolju za poslovilni govor.
Žalujoči: hčerki in sin z družinami, sestre in brata.
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
Polje; 'kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. . .
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
JOŽETA JEREBA s Količevega 25
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali na drug način počastili njegov spomin; posebna zahvala sosedom za izkazano
pozornost. Iskrena zahvala gospodu župniku za izbrane besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Še enkrat hvala vsem!
Njegovi domači
OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58 a
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Venclja Perka Domžale, Ljubljanska 58 a, objavlja prosta dela in naloge
SNAŽILKE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela 1.1. 1987, oz. po dogovoru.
Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
ZAHVALA
V 58. letu nas je po težki bolezni zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON VREČAR iz Brezovice pri Dobu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjem trenutku priskočili na pomoč, posebna zahvala dr. Janezu Svolj-šku, sosedom Kokaljevim, Pirna-tovim in Ladotu Cerarju za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, praporščakom, darovalcem za maše, denarne pomoči ter prekrasnega cvetja, za vse izraze sožalja in tolažilne besede ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ob bridki izgubi, ki nas je tako nepričakovano zadela.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
VIKTORJA VOJSKA kovaški mojster iz Rodice
se najlepše zahvaljujemo dr. Ladislavu Hacetu, dr. Petru Cerarju, sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno družini Javornik, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Lepa hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku pa za lep poslovilni obred.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANTONIJE GALES roj. Banko
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani ob njenih
zadnjih težkih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter DO Univerzale in Slaščičarne »Bistrica« za podarjeno cvetje. Posebna zahvala g. kaplanu za lep pogrebni obred in dr. Pevcu za
zdravniško pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti.
Hčerki Eli in Branka z družinama.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame, stare mame, sestre in tete
REZKE VRTAČNIK roj. Prelovšek
se iskreno zahvaljujemo za vse izraze sožalja, podarjeno cvetje in
spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Ivu Pevcu za dolgoletno humano skrb, dobrim sosedom in vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani v naših težkih trenutkih. Hvala tudi g. župniku iz Doba za globoke besede ob trenutku slovesa in za
lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
Sneg pobelil je poljane, ptiček premražen žvrgoli, sklanjam nad tvojo se gomilo, a solza te ne prebudi.
V SPOMIN
DUŠANU MIHELČIČU iz Goričice pri Moravčah
2. januarja mineva 5. leto odkar odšel si brez slovesa ljubi sinko naš. Hvala vsem, ki se spominjate našega Dušana, mu prižigate svečke in prinašate rože na prerani grob.
Vsi njegovi.
In memoriam:
Franjo Ravnikar
Sredi novembra je vnovič udarilo med nas. Tokrat je v vrsto družbenopolitičnih in javnih delavcev zasekala vrzel novica o prerani izgubi našega prijatelja, dolgoletnega vodja tiskarne pri Delavski univerzi, nekdanjega uspešnega - tehničnega urednika Občinskega poročevalca, predsednika AMD Domžale in kdove na koliko drugih področjih delujočega pokončnega moža, prijatelja, sodelavca — Franja Ravnikarja. Sredi vojnih viher se mu je oblikovala mladost in se izoblikovala njegova napredna pokončna misel in duh. V povojnih letih graditve se je jeklenila njegova delovna sposobnost in volja, ki ni nikoli spraševala zakaj, doklej, po čem in čemu. V letih, ki smo jih preživeli skupaj in z njim, smo zaznali vso premočrtnost njegove volje, da bi bil prispevek tej družbi, ki jo je soustvarjal trden, pošten, pravičen, tak, kakršno je bilo njegovo življenje. Pod njegovo, včasih nekoliko robato naravo, vendar v bistvu tako človeško in ranljivo in z delom prežeto vsakdanjostjo si le včasih v redkih trenutkih družabnosti in prijateljske domač-
nosti zazna! veliko človeško širino, mehkobo odnosov in nepotvorjenega osebnega človeškega stika. Pa se je kmalu lupina spet smo bili vsi v žaru svojih aktivnosti, svojih delokrogov, svoiih običajnih opravil.
Franjo se je razdajal na tolikih koncih. Posebna ljubezen ga je spremljala v odnosu do avtomoto športa, koder je bil Franjo pravi za-nesnjak, saj je bil v Domžalah eden od soustanoviteljev tega društva. S kolikšnim očetovskim pokroviteljstvom je gledal na svoje fante, dirkače v CHD, kako zagrizeno je branil svoja, včasih morda celo preveč radikalna stališča, ki pa so bila vsa naravnana le v eno smer — urediti status in pogoje tekmovalcev v avto-moto športu. Celo nekaj dni pred njegovo smrtjo smo — ko smo se pogovarjali o intervjuju — lahko videli to veliko očetovsko skrb za avtomoto šport in tekmovalce, ki ga je v borih nekaj letih preživetega pokojninskega staža v celoti prežemala. Vsem nam pomeni izguba Franja veliko vrzel, ki nam jo je bilo usojeno doživeti in preživeti še mesec dni ne od izgube našega in njegovega vsakodnevnega sodelavca in prijatelja Karla Kušarja.
Franjo, trajno si zapisan v naših srcih. Kaj vse si storil v dobro te družbe, ki živi naprej je odšlo s tabo v grob. Tu, med nami pa obstaja spomin nate, na tvoje delo in na vse to, kar si imel rad. Ne bomo te pozabili!
Tvoji prijatelji
In memoriam:
Ivan
Redenšek
Minulo je komaj pol leta odkar sem pisal o Ivanu Redenšku, ki je letos praznoval 75-letnićo svojega nadvse uspešnega življenja. Takrat niti pomislil nisem na to. da se bo njegovo življenje tako kmalu izteklo. Le nekaj dni pred smrtjo je bilo. ko sem ga obiskal: še tako svež in zgovoren ter poln načrtov za prihodnost je bil... Zdaj ga ni več. bil je nadvse delaven dolgoletni sindikalni aktivist ter družbenopolitični in kulturni delavec, dolgoletni predsednik Zveze društev upokojencev in prizadeven predsednik Društva upokojencev Domžale.
Rojen je bil v Stobu. Oče in mama sta si boljši kruh služila v tujini, vendar se je oče še mlad ponesrečil. Pokojni Ivan je bil najprej zaposlen v tovarni Univerzale. kasneje je obiskoval in uspešno končal obrtno šolo. Kar 32 let je bil zaposlen na železnici. Leta 1943 so ga zaprli Italijani, ki so ga zaradi sodelovanja z OF obsodili na večletno zaporno kazen. Leta 1944 je bil na prošnjo svojcev izpuščen in ponovno se je zaposlil na železnici, kjer je ostal do leta 1961. Nato je bil zaposlen še v tovarni Šumi v Ljubljani, nato pa do upokojitve let? 1966 v Gradbenem podjetju Domžale.
Ivan je bil tudi dolgoletni kulturni delavec, saj je že s 15 leti nastopil v vlogi Anžeta v Domnu, od takrat dalje pa v številnih pomembnih vlogah. Veliko je igral tudi v dramski skupini domžalske Godbe. Bil je dolgoletni režiser pri Katoliškem izobraževalnem društvu Domžale. Dramatiziral je več dramskih del, med njimi najbolj pomembno delo Carski sel, ki je bilo uprizorjeno več kot 300-krat doma ter pri izseljencih v Franciji, Ameriki in Egiptu. Poleg tega je dramatiziral še dela Črna žena, Za grunt, Nevesta iz Korinja, Pasjeglavci, Za cesarja in več drugih.
Sodeloval je tudi pri Prosvetnem društvu v Trzinu in igralski družini na Viru. Že pred vojno je obiskoval igralsko šolo pri Šentjakobskem gledališču, udejstvoval se je pa tudi pri društvu Tine Rožanc in pri domžalski Svobodi. Celo z ženo sta se spoznala na odru.
Ivan je bil vnet športnik, saj je sodeloval pri domžalskem Orlu, bil vnet kolesar, dirkač in vnet organizator kolesarstva v svojem kraju. Rad je hodil po planinah.
Od leta 1941 dalje je bil vključen v aktivno delo NOV. Od ustanovitve do leta 1961 je bil tajnik podružnice pri Signalni sekciji JŽ, kasneje tajnik Občinskega sindikalnega sveta, član IO Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, soustanovitelj Skuda in Glasbene šole Domžale ter organizator kulturnih in političnih prireditev v Domžalah. Bil je dolgoletni predsednik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in dolgoletni odbornik IO zbora delegatov enote SPIZ v Domžalah. Od leta 1971 dalje je bil predsednik Društva upokojencev Domžale.
Bil je predsednik za gradnjo novega Doma upokojencev Domžale, organizator gradnje 25-stanovanjskega bloka za upokojence v Domžalah, pobudnik gradnje Doma upokojencev v Moravčah in ustanovitelj ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Domžale. Od ustanovitve sodišča združenega dela SPIZ je dve mandatni dobi sodeloval pri tem sodišču, bil je pa tudi dolgoletni odbornik Podružnice izseljenske matice Domžale— Kamnik.
Za svoje dolgoletno nesebično delo je prejel tudi več priznanj in odlikovanj, med drugim: Priznanje za delo v Društvu upokojencev. Kolajno zaslužnemu občanu, Zlato značko in diplomo ob 35-letnici Društva upokojencev, Plaketo s priznanjem Josip Broz-Tito ob 30-letnici samoupravljanja, Bronasto in srebrno Kersnikovo plaketo.
7. njegovo smrtjo je v vrstah kulturnih in športnih delavcev nastala velika vrzel: še teže bodo pa njegovo izgubo preboleli upokojenci, ki jim je posvetil toliko svojega časa.
Naj mu bo lahko domača zemlja!
Tone Ravnikar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
FRANCKE VRTAR roj. Močnik se iskreno zahvaljujemo vsem za ustno in pisno izraženo sožalje, za cvetje, ki ste ji ga poklonili in jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot.
Hvala tudi vsem, ki ste denarno prispevali v katerekoli namene.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep obred ter lepe poslovilne besede in pevcem za ganljivo zapete žalostinke.
Vsi njeni
Ob smrti naše drage mame MILKE BOGATAJ se zahvaljujemo vsem sorodnikom,  sosedom,  prijateljem in znancem za dobrohotne obiske v času njene bolezni, za darovano
cvetje, izraze sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo medicinskemu in negovalnemu osebju Doma upokojencev v Domžalah za dolgoletno zdravljenje in nego.
Lepa hvala Krajevni organizaciji ZB Venclja Perka za obiske v času njene bolezni in spremstvo na poslednji poti.
Zahvaljujemo se pevcem in gospodu kaplanu za opravljen obred.
Sin Bojan v imenu sorodstva
Veter odnesel je sanje, le mi smo vedeli zanje...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica.
JOŽETA OREHKA — Žitnikovega ata iz Doba
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, izražena sožalja ter veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo dr. Matiji Gorsku, (ki nam je bil vedno v pomoč), govorniku tov. Stanku Grčarju za poslovilne besede od odprtem grobu, ŽGP — Ljubljana (govor) gospodu župniku iz Doba za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem iz Lukovice ter družini Josi-povič in še enkrat hvala sovašča-nom Kidričeve ulice iz Doba.
Žalujoča žena Bernarda, hčerke Marija, Vida, Mihaela in Joži z družinami ter vsi njegovi
119783
desetletja
Šahovski feljton—1
Piše: igor MATIČIč
»Šah je preizkusni kamen človeškega razma,« je dejal o šahu Goethe. Pa ni samo to. Šah je ena najstarejših in nabolj razširjenih športnih iger. Izvira iz Indije, kjer se je šahovska igra izoblikovala okrog leta 570, v Evropi pa so jo razširili Arabci v 8. stoletju. Doba sodobnega šaha se je pričela leta 1475, ko so sprejeli pravila šahovske igre, ki so v veljavi še danes. Na ozemlju današnje Jugoslavije se je šah razmahnil v drugi polovici 19. stoletja, prva šahovska organizacija v Jugoslaviji pa je bila ustanovljena leta 1921 v Celju.
Čeprav je bila šahovska igra v Domžalah znana in razširjena med nekaterimi bolj razgledanimi ljudmi že pred II. svetovno vojno, se je organizirana šahovska dejavnost pričela šele leta 1946. Kljub temu pa je po skromnih začetkih v letu 1946, z zagnanostjo in prizadevnostjo posameznikov in šahovskih organizacij, število domžalskih ljubiteljev šaha iz leta v leto skokovito naraščalo. Organizacijskim uspehom so domžalski šahisti v štirih desetletjih pridali še številne tekmovalne in s tem so Domžale že desetletje in več eno izmed najkakovostnejših slovenskih šahovskih središč. O vsem tem bo govoril pričujoči feljton, ki smo ga pripravili ob pomembnem jubileju — 40. obletnici organizirane šahovske dejavnosti v Domžalah.
»INDUSTRIJSKE« FIGURE
Med drugo svetovno vojno je nasproti sedanjega Doma upokojencev stala tovarna »KAVALŠA«, ki je izdelovala enostavne ploščate šahovske figure iz lesa. Obstajata dve razlagi imena tovarne: prva pravi, da izvira iz imena šahovske figure konja (skakača), druga pa, da se je tako včasih imenovala ena od oblik šahovske igre. Domžalčani so jemali izrezane figure v večjih količinah na domove, kjer so jih polirali, lakirali brezbarvno in rjavo ter lepili na ploščice. Figure so biie v lesenih škatlah, ki so hkrati služile kot šahovnice. Šahovske figure iz »Kavalše« so se ohranile še dolgo po vojni in z njimi se je tudi začela domžalska povojna šahovska dejavnost.
Na področju domžalske in kamniške občine se je šahovska igra razvila že pred II. svetovno vojno. Ljubitelji šaha so se takrat zbirali okrog prizadevnega šahovskega delavca in šahista Franca Heringa (1912—1952) iz Preserij, ki je predvsem v Radomljah organiziral več turnirjev za posameznike in moštva. Vojna je takratno šahovsko delovanje docela zavrla, tako da je šahovska dejavnost spet zaživela po osvoboditvi, prvi pobudnik pa je bil tudi tokrat Franc Hering.
Formalno organizirana šahovska dejavnost v samih Domžalah se je pričela 1. marca 1946. Tega dne so prof. Anton Bukovec in še 15 ustanovnih članov v domžalski kavarni Slokar ustanovili Šahovski odsek pri Prosvetnem društvu Domžale in pričeli s svojim rednim delovanjem. Ohranil se je dopis z 20. marca 1946, v katerem je prof. Bukovec y imenu odseka prijavil Šahovski zvezi Slovenije ustanovitev prve domžalske šahovske organizacije: »Šahovski zvezi Slovenije v Ljubljani. Predmet: prijava odseka. Šahovski odsek Prosvetnega društva v Domžalah javlja s tem gornjemu naslovu svoj obstoj od 1. marca 1946 in prosi za vključitev naslednjih članov v Šahovsko zvezo Slovenije: 1. Bolhar Franc, usnjarski mojster, 2. Bukovec Tone, profesor, 3. Džinovski Vojislav, 4. Frigidi Avgust, brivski mojster, 5. Gorišek Metod, zobotehnik, 6. tslrovat Maks, dijak, 7. Kvas Franc, zasebnik, 8. ffiikar Milan, poročnik JA, 9. Ločnikar Jože, torbar, ■0. Pogačar Janez, delavec, 11. Pire Nande, aelavec, 12. Ribnikar Janez, delavec, 13. Rihteršič MMBBsmiličnik, 14. Sršen.Jože. delavec, 15. Šme Janez, mizar, 16. Šribar Janez, gostilničar. Prosimo, da nam pošljete pravila ŠZS, ki jih bomo dopolnili z morebitnimi dodatki, ki se tičejo izključno našega odseka. Obenem nam sporočite ali je treba za legitimacije oddati kakršnekoli fotografije ali kakšne podatke! Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Šahovski odsek je takoj po ustanovitvi pričel z rednim in aktivnim delom ter tako veliko pripomogel k popularizaciji šaha v Domžalah. Že v prvem letu svojega delovanja je pripravil ali se udeležil kar desetih večjih šahovskih tekmovanj, kar je tudi razvidno iz poročila Šahovske sekcije Fizkultur-nega društva Domžale o delu v letu 1946: »Sekcija je pričela z rednim delom kot samostojen odsek Prosvetnega društva Domžale. Letošnjo jesen pa se je vključila v Fizkulturno društvo Domžale. Prvi redni tedenski sestanek se je vršil v nedeljo, 3.
marca 1946, nato pa z majhnimi presledki vsako sredo in nedeljo v tednu. Preko poletja je šahovsko gibanje sicer nekoliko pojenjalo, vendar pa smo kljub temu organizirali oziroma se udeležili sledečih prireditev:
— 14. aprila 1946 smo odigrali prijateljski dvoboj s ŠD Kranj (izid 7:2 za Kranj)
— 28. aprila 1946 se je 8 članov udeležilo med-moštvenega prvenstva za Gorenjsko za leto 1946, osvojili so 7. mesto
— v maju in juniju 1946 smo pripravili šahovski turnir za prvenstvo Domžal. Med 20 igralci je
zmagal prof. Bukovec, drugo mesto pa sta delila dr. Malnič in Tihomir Milic
— 23. junija 1946: prijateljski dvoboj s šahisti Gorenje Savinjske doline v Logarski dolini in Mozirju (zmaga Domžal s 6:4)
— 21. julija 1946: simultanka prof. Ludvika Ga-brovška z 12 šahisti naše sekcije
— 8. septembra 1946: nastop 7 domžalskih šahistov na veliki okrožni simultanki v Škofji Loki, kjer je domžalska šahovska sekcija osvojila največ točk proti velemojstroma Pirci in Vidmarju
— 12. septembra 1946 je priredila naša sekcija v okviru okrajnega festivala veliko simultanko...
— 25. sept. 1946 se je naša sekcija udeležila prvenstva kamniškega okraja in dosegla drugo mesto
— 29. sept. 1946: udeležba na velikem brzotur-nirju za prvenstvo posameznikov Gorenjske...« Poleg tega so člani odseka oziroma sekcije odigrali med seboj tudi več brzoturnirjev.
Šahovski odsek PD Domžale se je 28. julija 1946 na občnem zboru v Kranju vključil v Gorenjski okrožni šahovski odbor (GOŠO), katerega tajnik je postal prof. Bukovec. Ustanovni zbor Kamniškega okrajnega šahovskega odbora (KOŠO), kamor so takrat spadali tudi domžalski šahisti, pa je bil 17. avgusta 1947 v Radomljah, kjer je imel KOŠO tudi svoj sedež. V prvem vodstvu KOŠO-ja so bili tudi nekateri domžalski šahisti in šahovski delavci.
KRONOLOGIJA NAJPOMEMBNEJŠIH DOGODKOV IN USPEHOV ŠAHOVSKE SEKCIJE DPD SVOBODA DOMŽALE DO LETA 1957
1954:
— 1. mesto ekipe na prvenstvu DPD Svoboda Slovenije v Mariboru
— zmaga Staneta Laznika v B skupini II. rabskega spominskega turnirja
— zmaga ekipe Domžal v skupini B na I. mednarodnem šahovskem festivalu v .Portorožu. Ekipo so sestavljali Otmar Avsec, Mitja Zupančič, Stane Laznik in Gilbert Zupančič st.
1955:
— 2. mesto ekipe na prvenstvu Gorenjske v Kranju
— 1 .—5. mesto Gilberta Zupančiča st. na III. rabskem spominskem turnirju — skupina B
1956:
— občni zbor šahovske sekcije. Predsednik ponovno Ivo Sonc
— 1. mesto ekipe na prvenstvu kamniškega okraja
— na IV. spominskem turnirju na Rabu je v skupini A Vide Vavpetič potrdil naziv mojstrskega kandidata, v B skupini pa sta Ivo Sonc in Otmar Avsec potrdila II. kat.
Naš obisk pri smučarskem serviserju:
Ko pade sneg, je prepozno
Miro Rogovič je eden izmed tistih naših občanov, ki se je na hitro vrastel v svojo novo občino, takoj zaživel z njo; rad priskoči na pomoč pri društveni dejavnosti, zdaj je zaposlen v mengeškem tozdu tovarne Induplati. Njegovo popoldansko delo — servisiranje smuči — pa je pomembno tudi za vse druge občane tako kot vsaka podobna obrt, saj smo veseli, da ni treba iskati storitev daleč od doma.
Vedno nasmejani in dobro razpoloženi Miro Rogovič se je preselil v Mengeš iz Domžal, doma pa je bil v Tomišlju pod Ljubljano. Po poklicu je finomehanik in ta dela opravlja tudi v mengeški Konfekciji. Ob razbremenilniku Pšate, med cestama v Kamnik in Jarše, si je z družino postavil hišo, kaj kmalu pa je začel tudi s popoldansko obrtjo — servisiranjem smuči.
»Šlo je pravzaprav za naključje,« pripoveduje Miro o tem, zakaj je začel s tem delom doma. »To delo sem opravljal v popoldanskem času osem let že v Slovenijašportu. Ko pa so nastale težave z bencinom, ko smo imeli bone, sem se odločil, da bom to delal kar doma. Seveda v začetku ni šlo najbolje. Ljudje se morajo navaditi, kje si. Zdaj pa že prihajajo iz vse občine, pa tudi iz kamniškega konca, iz Vodic in tudi iz Ljubljane.«
Miro servisira vso smučarsko opremo, od montaže vezi do popravila drsne ploskve, brušenja robnikov, impregnacije smuči, nastavitev teže; in to za alpske, tekaške in akrobatske smuči, montiral pa je tudi že za B-jugoslovansko smučarsko reprezentanco. Ker dela samo z uvoženimi materiali, so mnogi smučarji spoznali, da dela kakovostno in so ga zato priporočili tudi drugim. Poleg tega opravi popravilo v rekordnem času, v dnevu ali najkasneje v dveh, zato ima zdaj že precej dela. Seveda pa vsi še niso »odkrili« njegove delavnice ob Pšatinem razbremenilniku v Mengšu.
»Ko pade sneg, je že pozno,« pravi Miro, čeprav seveda tudi tedaj hoče ustreči vsem. »Dobro pa se je oglasiti prej, posebno pa pred prazniki in počitnicami.« Ko je dela veliko, je tako zagnan, da niti sam ne utegne skočiti na dilce. Sicer pa rad razloži, da gre vsako leto dvakrat na izpopolnjevanje znanja v Avstrijo in Nemčijo, tako da sledi vsem novostim na tem področju. Pravi tudi, da občani največkrat delajo »drage« napake, ko hočejo vezi montirati sami, pa zvrtajo prevelike luknje, napačno nastavijo obremenitev itd. Ko pride do zvina ali celo zloma noge, se šele oglasijo pri njemu. Ali ni škoda...?
Sicer pa se je Miro Rogovič hitro vključil
tudi v krajevno življenje, pri mengeški godbi je praporščak in arhivar, prav tako pa je tudi delegat v svetu staršev Glasbene šole Domžale. Oba njegova sinova se namreč učita glasbenih inštrumentov, sodelujeta oz. bosta sodelovala v godbi, ^omagata pa mu tudi pri preprostejših alih v delavnici. Z razvojem krajevne skupnosti je zelo zadovoljen, moti ga samo, da mu včasih »pozabijo« splužiti pot do hiše, oziroma morata z ženo čakati kar na cesti, da na njihovo hišo snežni plug ne pozabi. Sicer pa so — kot je videti že od daleč — srečna družina.
»Vsakdo se lahko vključi v kraj in v občino, samo če sam hoče,« se zasmeje Miro Rogovič in odide nazaj v svojo malo delavnico. Že od doma je prinesel, da »čič ne da nič«.
I. Sivec
Mojster Rogovič pri svojih smučarskih opravilih.
Sočasno z dejavnostjo šahovske sekcije so na začetku šolskega leta 1946/47 ustanovili na domžalski nižji državni gimnaziji Gimnazijski šahovski aktiv, katerega pobudnik in mentor je bil prof. Anton Bukovec. Gimnazijski šahovski aktiv je v začetku štel okrog 50 mladincev in pionirjev — dijakov gimnazije, ki so iz svojih vrst izvolili odbor aktiva:'prvi predsednik aktiva je bil Jože Sitar, tajnik Mitja Šircelj, tehnični referent Dušan Volk in blagajnik Drago Jevnikar.
Šahovska dejavnost na domžalski gimnaziji je tako polno zaživela. Prof. Bukovec je članom šahovskega aktiva enkrat tedensko predaval šahovsko teorijo, igral z njimi simultanke, pripravili pa so tudi številne turnirje med razredi in posamezniki ter vsakoletno tekmovanje za šahovskega prvaka gimnazije. Izbrano moštvo aktiva pa se je udeleževalo tudi prvenstev kamniškega okraja. Prvi šahovski prvak nižje državne gimnazije v Domžalah je bil četrtošolec Jože Korošec, v drugem polletju šolskega leta 1946/47 je postal med 42 igralci prvak Gilbert Zupančič, že v naslednjem šolskem letu pa je bil prvak Vide Vavpetič, ki je najuspešnejši domžalski šahist v 40-letni zgodovini domžalskega šaha.
Kamniški okrajni šahovski odbor je pripravil vsako leto moštveno šahovsko prvenstvo kamniškega okraja, ki so se ga udeleževali tudi domžalski šahisti. V letu 1947 so osvojili drugo mesto za Ra-domljami, medtem ko je na mladinskem prvenstvu moštvo domžalske gimnazije zmagalo, v letu 1948 pa so prav tako osvojili drugo mesto — tokrat za Kamničani, »gimnazijci« pa šo bili četrti.
Domžalski šahisti so se najprej pričeli uveljavljati v kamniškem okraju. V tem pogledu sta bila zanimiva tudi pomembna propagandna turnirja v Kamniku, katerih sta se udeležila tudi državna prvakinja Lidija Timofejeva in Telešov v času njunega oddiha v Kamniku. To priložnost so domžalski šahisti dodobra izkoristili, saj je na prvem turnirju leta 1950 zmagal Ivan Limbek, Zupančič st. je bil šesti, Hering sedmi, Jontez pa deseti. Na drugem propagandnem turnirju je zabeležil svojo prvo turnirsko zmago mladi Vide Vavpetič, ki je izšel iz šahovske šole prof. Bukovca. Zmago si je delil s Timofejevo in Ljubljančanom Hrenom.
Na okrajnem prvenstvu 1952 v Kamniku so Domžalčani zasedli vsa najboljša mesta. Zmagal je Vide Vavpetič, tretji je bil Ivo Sonc, četrti pa Gilbert Zupančič st. V tem letu je v komaj 40. letu starosti umrl prizadevni šahovski delavec in šahist Franc Hering. Po njegovi smrti se je težišče šahovskega delovanja preselilo iz Radomelj in Jarš v Domžale.
Tudi leto 1953 je bilo uspešno za domžalske šahiste. Na prvenstvu Gorenjske v Kamniku je bil Vide Vavpetič tretji in se s tem uvrstil na polfinalno prvenstvo Slovenije, kjer si je delil prvo mesto in si pridobil naziv mojstrskega kandidata. Na mladinskem prvenstvu Gorenjske v Kranju je Stane Laznik delil tretje mesto.
Šahovska sekcija pri Fizkulturnem društvu in Gimnazijski šahovski aktiv sta v prvem povojnem obdobju vsekakor uspešno opravila svoje poslanstvo pri popularizaciji šaha v naši občini. Z razvojem šahovske dejavnosti pa so šahisti potrebovali enotno in samostojno organizacijo. Zato so domžalski šahisti oktobra 1954 ustanovili šahovsko sekcijo pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Domžale. Sekcija, katere pobudnik in prvi predsednik je bil Ivo Sonc, je v začetku štela 20 aktivnih igralcev, ki so uspešno nadaljevali delo prvih domžalskih »šahovskih pionirjev«.
PRIHODNJIČ: OBDOBJE 1957—1966-
»Temeljno sodišče v Ljubljani objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. Za skupne službe
tajnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, za nedoločen čas Pogoji:
VII. zahtevnostna stopnja (pravna fakulteta s pravosodnim izpitom), 3 leta delovnih izkušenj Osebni dohodek235.000.- din; 3-mesečno poskusno delo; Referenta za obračunavanje osebnih dohodkov, za določen čas
Pogoji: V. zahtevnostna stopnja (program srednjega izobraževanja ekonomske smeri) 2 leti delovnih izkušenj Osebni dohodek 145.500.- din; 2-mesečno poskusno delo.
2. Za enoto v Ljubljani
5 strojepisk — zapisnikarje za nedoločen čas in
5 strojepisk — zapisnikarje za določen čas
Pogoji: V. zahtevnostna stopnja (program srednjega
izobraževanja administrativne smeri) 6 mesecev delovnih
izkušenj, 2-mesečno poskusno delo,
Osebni dohodek 120.000.- din.
TEKSTIL Ljubljana n.sol.o. TOZD FILC Mengeš, o.sol.o. Blejčeva 4 Mengeš
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. KLJUČAVNIČAR Pogoji:
— KV ključavničar
— 1 leto delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
2. KURJAČ — visokotlačnega kotla Pogoji:
— KV ključavničar
— izpit za kurjača visokotlačnih kotlov
— 1 leto delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov TEKSTIL TOZD FILC Mengeš, Blejčeva 4, Mengeš v 8. dneh po objavi.
KOMUNALNO PODJETJE OBVEŠČA:
Komunalno podjetje Domžale obvešča uporabnike komunalnih storitev na območju občine Domžal, da bo odvoz med novoletnimi prazniki potekal po naslednjem razporedu:
Odvoz odpadkov bo namesto četrtka 1.1.1987 že v torek 30.12 1986, namesto petka 2.1.1986 pa bo odvoz organiziran v ponedeljek 5.1.1987.
Uporabnike prosimo, naj v omenjenih dnevih postavijo smetnjake na odvozna mesta do 6. ure zjutraj.
Poleg omenjenega obveščamo uporabnike o delovnim času odlagališča odpadkov Dob:
Ob delavnikih je odlagališče odprto od 6.00—18.00 ure
Ob sobotah od 6.00—14.00 ure
Ob nedeljah je zaprto.
Uporabnike tudi prosimo, da v primerih, ko sami vozijo odpadke na odlagališče, naj jih stresajo na čelo odlagališča in ne po poteh in grmovju, saj z navedenim le povečujejo slab zgled smetišč, poleg tega pa dokazujejo svoj slab čut do čiste okolice.
Športniki motociklisti vabijo: MOTO PLES 86
Člani društva AMD Domžale vabijo vse občane, da se udeležijo moto plesa, ki bo že tretji po vrsti in postaja tradicionalna oblika družabnega življenja v prednovoletnih decemberskih dneh.
Moto ples 86 bo letos: 13. DECEMBRA 1986 OB 20. URI V HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH.
Nastopal bo ansambel MARELA iz Mengša, povezovalec programa pa bo Boris Kopitar.
Predprodaja vstopnic je zagotovljena v AMD Domžale, tel. 723-584.
Na prireditvi se bodo predstavili tekmovalci državni prvaki, poskrbljeno bo za družabne igre, zabavo, prireditelji pa opozarjajo tudi na presenečenje večera.
Vljudno ste vabljeni!
OBVESTILO!
Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil v nove poslovne prostore v Domžale, Ljubljanska c. št. 34, kjer sedaj že redno poslujem.
Uradne ure so: vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 17.30 do 20. ure.
.   Se priporočam, odvetnik Ingo Paš
Vse krvodajalce obveščamo, da bo krvodajalska akcija v letu 1987 že januarja in to 5., 6., 7., 8., 12. in 13. januarja 1987.
Občinska organizacija Rdečega križa
STRAN 8