Izhaja rac e n nedelj in praznikov
*■■■» vaak da« opoldne. «=»
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., =—-- Učiteljska tiskarna,
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. ==
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Ste v. 41.
V Ljubljani, torek dne 19. februarja 1918.
Gonja proti boljševikom.
Naravnost romantične in tragične vesti Preplavljajo gospouje meščani po v s en aežeua o rušiti revoluciji, leuuiiarsKi vživaici zemeijSKin saaiauov ui sauov ueia, da si lajšajo svoja srca, in pri tem jim z vnemo pomagajo njih pračam pisaci.. Ce se nekouKo ozremo na pocetek vojne, teuaj se spomnnjaimck ua so taisrat prav taiko razuimjali izmišljene vojne grozovitosti, da so z njimi razvnemali strasti. Prav na poao-beu način pišejo seuaj o Rusiji. S preracunjemm namenom prinašajo grozovite bajke o socialni vojni, ki je zaaeia nesrečno Rusijo, in meščanstvo, kako jih s slastjo cita. Nince ne more dognati uanes resničnost teh vesti, ker so zaprli pot izvirnim poročilom iz kusije, in kdo bi imel tudi interes na tej resnici, saj gre venuar-ie za delavstvo, za socialne demokrate, za revolucionarje. Poročila poznajo le vznemirljive bajke, ne povedo pa, da tam trpi delavstvo vsied porušenja državnosti in narodnega gospodarstva na brezposelno>sti, da velik uei prebivalstva nima kaj jesti, da čete 'ne dobivajo preskrbe, ker je železniški promet domala pretrgan, da sta mesto in dežela popomonia ločena, da zlasti po mestih nimajo življanskih potrebščin, kar je vse povzročila dolgotrajna vojna še pod carjem in pozneje pod Kerjenskim, ki je nekaj časa vodil rusko Duržvazijo. Pozabljajo hote, da je absolutistični im birokratični carizem zapustil v deželi naj večjo anarnijo, ker je od nekdaj prepredal in zatiral vsakršno prosto organizacijo ruskega naroda. To pač ni krivda ruskega delavstva, ca je po katastrofi ostalo kot eaino organizirani razred v deželi ter da je proti svojemu pričakovanju kot manjšina v deželi, danes dejansko edino organizirana oblast, ki ji pripada naloga, da reši neraz-kosano domovino iz vojne bede. Pravi krivci delajo danes res hudo pokoro; car je v svojem pohlepu po svetovni nadvladi.in buržvazija v svojem stremljenju po povečanju države zatiral in zamoril svobodo v svoji lastni deželi.
Ruski delavski razred skuša rešiti Rusijo; to nalogo mu je naložila zgodovina razvoja. Toda kdor bi pričakoval, da bo ruski proletariat skušal rešiti to nalogo drugače nego po socialističnih metodah, in sicer po- onih metodah, h katerim ga je vzgojila -ruska zgodovina, ta bi bil krivičen. Ni nobena umetno-st zasmehovati ruske beljševike, -očitati jim same napake, med katerimi jih je -mogoče dokazati prav malo. Vemo tudi, da naše proletarske množice ne morejo umeti in morda tudi ne odobravati vse metode. Pričakovali so , da bo ruska proletarska vlada sklenila mir kakor hitro mogoče in potem delovala na to, da se po vseh deželah, pri vseh narodih izvede notranja svoboda, se u-rede pravično državne meje potom zmagujoče demokracije v Evropi. Proletariat srednje in zahodne Evrope presoja to vprašanje zara-ditega tako, ker že desetletja deluje legalnim potem, na zanesljivi'podlagi, dasi počasneje, za uresničitev svojih smotrov, vpoštevajoč realne razmere, tudi za mir. Metode ruskega proleta-■ riata je usilila zgodovina in izkušnja. Celo stoletje je politično gibanje na ruskem slonelo le na zarotah in individualni sili. V prvi demckra-tičneji dumi je skušal nastopiti ruski proletariat legalno delo, toda prišel je Stolypmov krvnik, poplačal to zaupanje delavstva s pregnanstvom, ječo in vislicami ter razgonom dume. Vero v drugo metodo nego v silo so iztrgali s tem blagemu ruskemu proletariatu naravnost iz srca ti krvniki, ne pa papirna doktrina Ljenina ali •Trockega. Krivci ruskih -razmer so torej tisti, ki so s knuto uničevali nade na uspehe, ki so ovirali praktično sclstvo, ki so mislili, da je dovolj, če pozna ruski narod le nauke njihovega evangelija, Ti so knvi, da je ostal socializem ruskemu proletariatu le mitična nada na tisočletno zlato dobo.
In sedaj pač nimajo pravice tisti, ki so, dokler je bil carizem mogočen, dokler jim je bil vzor zatiranja svobode, klečali pred njim, tisti, -ki ljudskim množicam še malce praktične šolske izobrazbe ne privoščijo in jih pitajo z bajkami, obsojati ali tudi le soditi ruski delavski razred, ki dela po svojih metodah in v ju-bezni do svobode za rešitev nesrečnega 'ruskega naroda. Tisti naj se nikar ne zgražajo, ki žrtvujejo milijone ljudi v bojih za imperializem, ki kličejo že policijo na pomoč, če jih kdo moti pri kosilcu. Ruski proletariat hoče ljudstvo rešiti, in ker sta glad in beda nastala med množicami, ne po njega krivdi, mora rabiti tudi silo.
Kdor hoče obvarovati svojo deželo pred to tragiko, m-o-ra predvsem dati množicam potrebne pomočke, urejevati razmere na demokratični podlagi in dokazati, da so zakoni, ki se naj izpolnjujejo, veljavni tudi za buržvazijo. V vseh teh vprašanjih tudi naša buržvazija v vojni ni dajala dobrega zgleda.
Rusija si more opomoči le sama, ni ji potreba naukov in ne pretenj s kaznijo. 1 oda za-smeho-valcem in obrekovalcem ne gre za rusko delavsko gibanje, gre jim le za nje same. Kdo se ne spominja laži, ki so jih razširjali meščanski časopisi leta 1871 proti pariški komuni? Pisali so, da je pariška komuna, ki je bila potrebna, zločinska norost. Berite danes poročila o njej in videli boste, da je danes šla nemška državna vlada v »socializmu« mnogo dalje nege takrat pariška komuna. Skoro bi smeli
trditi, da j* nemška vlada uredila svoje razmere po vzoru komune; zakaj tudi Nemčija je danes takorekoč oblegana trdnjava. Imajo menda zopet namen pospeševati državam in narodom škodljiv« kapitalistiške interese s potvarjanjem vesti o ruskih dogodkih. Toda eno jim lahko povemo. Danes je ljudstvo razburjeno,
duhov ne bodo z njimi krotili, marveč doživeti utegnejo razočaranje, ki ni potrebno. Peščica vojnih pijavk in njih časopisje bi storili -mnogo bolje, če ne bi bili preglasni. Svetovni proletariat sicer ni na tisti poti -kakor ruski, toda ljubezni do njega in čutil solidarnosti z njim mn ne odvzamo nihče.	Po	K »R*
Velik uspeh puljskih delavcev.
Pri pogajanjih med zvezo kovinarjev ia vojnim ministrstvom (mornariški oddelek) so se dosegli sledeči pcboljiki za delavce v puljskem vojnem srsenalu •
Uspeh je razviden iz sledeče tabele:
Razred
Dosedanje pbče
na
dan
Delavec-voditelj I. r.
» Ur „	Ul. r.
Delavec - specialist . DelavtcI. r. velikega Delavecl r.manjšega .	II.	r	„
„	HI.	r,	„
»	IV.	r.	.
Pomožni deiavre . Mornar ladjedel. V. r. Težak , . 4 . .
6,— 5 68 5 36 5 12 4 80 432 3 92 3 36 2 96 2 72 2 —
n«
uro
na
tede
Sedanje plače s doseženim povišanjem
■O
o
n
Z.
.75
-71
-.67
-64
-.60
-54
-.49
-.42
-37
-34
-.25
36 -34 08 32 16 3072 28 80 25 97 23 52 20 16 17 76 1632 12-
K c«
C -*
C r fl > trr-u
o oj <5
a!°-
t* **
§.!■? 3 u-J* *D O. C/} *J
** o ^
ec CčC •O to 5
g
-* Si w 5 o. °-D ^
CI Irt CQ
■s « N 2
J; »y A C - «■§ £ 5 acaj: c. w
3 ^ O O. <A *0 it/} _____________
O
>
1
1 60 1.14 1.08 1 02
—	96 —.90
—	87
—	74 -.64 -56 -.52 —.38
81 60 5814 5508 52 02 48 96 45 90 41 82 o7 74 32 64 28 56 26 52 19 39
13 60 9 69 9 18 8 67 8 16 7 65 6 97 6 29 5 44 4 76 4 4? 323
105.20 67 83 64.27 60 69 57.12 53.55 48.79 44 03 38 08 33.32 30.9 4 22 61
3507 3507 35 07 35 07 35 07 35 07 3507 35 07 3507 35 07 35 07 3507
140.27!
102 90: 99 34 9576 92 19 88 62 83.86 79.(0 73.15 68 39 66.01 57.68
2 75 202 195 1 88 1 81 1 74 1.64 1 55 1 43 1 34 129 1.13
Razen teh priboljškov go se dosegle družinske doklade po K 3 — za ženo m po K 2 — za vsakega otroka, ki ni nad 14 kt star, do najvišjega zneska K 13 — na teden Deiavci-črnovojmki so enakopravni s civilnimi delavci glede plače ia glede prenočišča, da lahko stanujejo izven vojašnice. O um U3pehu bomo ie poročali.
Politični pregled.
— Kriti en dan v avstrijskem parlamentu.
Poslanska zbornica se sestane danes na p linarno sejo, ki bo najbiže velikega pomena nadahni razvoj naše notranje politike. Dmes padejo tudi ioimalne odločitve posameznih stiank. Pied sejo posiauske zbormce se zbciejo skoraj vsi državno zborski klubi k posebnim sejam, da določijo svoje taktično postopanje. Nato se vrši konferenca načelnikov strank, ki določi, kako naj :.c vršijo nadaljne razprave v zbornici. Na dnevnem redu je gmeralna debata o rednem proračunu. Viada namerava proračunsko predlogo pr c klicati in vložni mesto nje predlogo o proračunskem piovizuriju. Po konferenci načelnikov strank si; vrši ministrski svet, ki bo sklepal o nadaljrah korakih vlade. Potek današnje seje poslanske zbornice se pričakuie z naptto pozornost,o.
= Poljaki v opoziciji. Poljski klub je v soboto na svoji plenarni seji soglasno sprejel dve resoluciji, ki naj odločnejše protestirata proti združenju holmske gubernije z ukrajinsko republiko. Prva resolucija, katero je sestavil bivši gališki namestnik grof Pininski, očita grofu Czerninu, da je prelomil dano besedo. Poljski poslanci se bodo s posebnim manifestom obrnili do poljskega naroda. Parlamentarne »Pol-nische Nachrichten«, ki so objavile sprejeti resoluciji, so bile konfiscirane. Glede svoje bodoče taktike se bo Poljski klub posvetoval na posebni seji. Poslanec Daszynsiki, 'ki je prejel od grofa Czernina povabilo za razgovor, je konferenco z vnanjim ministrom odkletnii, češ da je politika grofa Czerniina ustvarila položaj, ki mu onemogočuje odzvati se povabilu. Vse visoke šole v Galiciji, vsi avtonomni uradi in zavodi so sklenili enodnevno stavko v znak protesta proti krivici, ki se je zgodila poljskemu narodu.
» CUeruiu uUguvuri Wi»»o<*u. Z Dunaju se poroča, da se snidejo delegac je prihodnji tedin na plenarno sejo. Minister vnanjih zadev gtof Cztrmn bo podal v delegacijah obširno izjavo o mirovnih pogajanjih v Biesiu Litovskem ter bo o prvi primerni priliki odgovoril na W l-sonov gimr z dne 12 febiuarja p vojnih ciljih Centralnih dižav.
— Mirovno razpoloženje nemškega ljudstva. V Koblencu se je vršila v petek nadomestna volitev za nemški rajhstag. Za mandat sta kandidirala dva člana centroma: oficielni kandidat vpokojeni general Steinaeaker je podlegel nasproti župniku Grobarju. General je zastopal aneksiondstiono politiko, dočlm se je župnik izjavil za sporazumen mdr.
= Razredna justlca v Nemčiji. V četrtek je stalo pred izrednim vojnim sodiščem v Berlinu več delavcev in delavk, ki so se bili udeležili zadnje stavke v Berlinu. Sodbe vojnega sodišča so ostre. Najprej je sodilo vojno sodišče 12 delavcev iz Daimlerjevih motornih tovarn, ker niso pnišli v ta vojni obrat 1. februarja na delo, kakor je bilo ukazano. Od teh dvanajstih delavcev je le eden mladostni delavec, vsi drugi so starejši in družinski očetje. Eden je bil oproščen, vsi ostali so dobili po 3 mesece zapora. — Zaradi poizkušene veleizdaje in dejanskega odpora je bil obtožen 23 letni delavec Baldha-uer. Osumljen je bil, da je stal na straži pri neki tovarni. Ko so ga hoteli policaji odstraniti, se je uprl. Veleizdaje mu sodišče ni moglo dokazati, pač pa je bil obsojen zaradi dejanskega odpora na 6 mesecev ječe. — Gluhonemi delavec Sti-riius je šel 31, januarja * svojo delavnico. Med
potjo je naletel na veliko množico, katerej je pomagal, da je prevrnila voz cestne železnice. Upoštevajoč njegovo duševno zaostalost, ga je obsodilo sodišče na 1 leto ječe. — 19 letni delavec Haase je prerezal 1. februarja pri električni cestni železnici kontaktno žico. Obsojen je bil na dve leti ječe. — Ana Kramejeva je bila 31. januarja med množico stavkajočih, kd so jo razganjati stražniki. Množica se je razlila po bližnjih cestah in se razšla, Kramejeva je pa obstala, ker je čakala na cestno železnico. Ko so jo hoteli odpeljati zato na policijsko stražnico, se je uprla. Obsojena je bila z ozirom na to, da je bolna, na tri mesece zapora. — Municij-ska delavka Schiekjeva je prišla v konflikt z nekim policijskim stražnikom. Udarila ga je s torbo po obrazu. Obsojena je bila na tri mesece zapora. — Delavka Scherwathova ni ubogala stražnika, ki je pozval množico, naj se razide. Dobila je šest mesecev zapora. — Dva delavca v letalskih delavnicah nista po končani stavki izvršila v polni meri njima odkazanega dela. Vsak je bul obsojen na tri mesece zapora.
— Srbija in kriški pakt. Pretečeni torek se je na otoku Krfu otverilo zasedanje srbske skupščine. Skupščina se bo bavila z zadnjimi dogodki v internacionalni politiki, v prvi vrsti pa s krfskim paktom, ki ga je Sklenil Pašič v imenu srbske vlade z dr. Tnumbičem v 'imenu jugoslovanskega odbora. »Secolo« poroča, da je prišlo v Rim na potu iz Pariza v Krf 52 srbskih poslancev. V Rimu se niso nič mudili.
■= Londonska pogodba z Italijo. Povodom politične debate v italijanski zbornici objavlja »Manchester Guardian« londonsko pogodbo, sklenjeno meseca apnila 1915 med Italijo in en-tento. Glasom te pogodbe garantirajo Anglija in njene zaveznice Italiji posest Tirolske do Brennerja, Trsta, Goriške, lstrije, velikega dela Dalmacije do Trogira ter končno posest južne Albanije z Val ono. V vzhodnem Sredozemskem morju ima dobiti Italija glasom pogodbe dvanajst otokov in primeren delež pri razdelitvi Male Azije. Italiji je zaaiguran tudi primeren delež vejne odškodnine in gotov del kolonialne posesti v Afriki, če bi se nemške kolonije 'razdelile. Razen tega je ententa zagotovila Italiji diplomatično podporo proti Vatikanu in Anglija še posebej posojilo v znesku najmanj petdeset miljonov funtov sterlinrov.
—Iz italijanskega parlamenta. Na sobotni seji italijanske poslanske zbornice so govorili trije socialistični poslanci, ki so v svojih govorih zlasti naglašali, da uganja italijanska vlada imperialistično politiko in da je glede revizije vojnih ciljev ravno tako neiskrena, kakor sta angleška in francoska vlada. Odgovarjajoč ■na interpelacijo poslanca Longinotija glede londonske pogodbe je minister vnanjih zadev Son-nino protestiral proti objavi tajnih pogodeb po ruski vladi ter izjavil, da v tern oziru ne more dati parlamentu pojasnil. Glede Svete stolice bo Italija postopala v zmislu garancijskega zakona, ugovarjala pa bo proti temu, da se zastopniki Svete stolice udeleže bodoče splošne mirovne konference.
= Prostovoljna civilna služba v Italiji. Kakor italijansko časopisje poroča, je italijanska vlada izdala naredbo glede organizacije prostovoljne civilne službe, ki ima nalogo, da pridobi za vojno industrijo in za kmetijsko delo ter za javno službo prostovoljnih močij. Na ta način naj postanejo tudi vojaške osebe, ki' so za vojno službo sposobne, razpoložljive za ar
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Leto II.
mado. V poštev pridejo moški in ženske od 15. do 60. leta.
=c Socialistična konferenca. Iz Pariza se dne 15. februarja brzojavno poroča: Zbornična skupina združenih socialistov je sprejela dopoldne angleške in belgijske delegate, ki so prišla, da se dogovore s francoskimi poslanci o inteir-aiiirani konferenci. Henderson in Ramsay Mac-donald sta povabila francoske tovariše, da se udeleže te prve konference, ki se bo vršila v Londonu in na kateri se naj doseže sporazum o splošnih načelih demokratičnega miru. Mac-donald je izrazil mnenje, da se ni mogoče zadovoljiti s krevljajočim mirom, da je marveč potrebno, pred sestankom mednarodne konference doseči popolen sporazum med vsemd socialisti zveznih narodov. Belgijska delegata Iiuysmans in Broukere sta izjavi pritrdila ter izrekla zaupanje, da se tak sporazum doseže na londonski konferenci.
= Clemenceau stavi kabinetno vprašanje. »Potit Journal« poroča, da je francoski ministrski predsednik Clemenceau odklonil od socialistov zahtevano objavo versajlskih sklepov vrhovnega vojnega sveta. Ministrstvo izjavlja, da bo zahteva socialistov provzročila kabinetno vprašanje.
= Z zapadne fronte. Po zanesljivih poročilih sta se po novem letu izkrcali na francoskem dve amerikanski diviziji ter sta že odišli na fronto: ena divizija je na fronti Verdun-Tcul, druga pa tvori rezervo v Champagni. Nadaljnji dve diviziji se prevažata v Francijo. To je skupaj približno 100.000 mož, ki pa zamoreja nastopiti v bojni črti še le koncem aprila. Položaj na zapadni fronti je neizpremenjeu. Nervozna napetost na francoski in angleški strani narašča, ker so namere nemškega vojnega vodstva še popolnoma tajne in nejasne.
= Kongres ruskih sovjetov je sklenil, da ostane v permanenci, dokler ne sklene Rusija z vsemi vojskujočimi se državama mir.
= Kaos na vzhodu. Berlinski »Vorvvdrts« piše pod tem naslovom: Poljska, včeraj prijatelj, danes sovražnik in osumljena prijateljstva z entemto, se ni tako hitro izpremeurla le zaradi odstopa Hdma. Tudi nemški aneksionistični načrti so vplivali pri tej izpremembi. Znano je, da sta se do zadnjega časa borili v Berlinu dve struji druga prod drugi: ena stroja hoče »nasloniti« vso Poljsko na centralne države, druga pa hoče iz vojaških ozirov kos Poljske s približno 2 miljonskim prebivalstvom, a ostali ded naj bo prepuščen usodi. Izgled, da bi Poljska postala sovražnik, jači to drugo strujo. Obenem se oglašajo nekateri, da je treba ustvariti v baltskih provincah trdna dejstva. Sedaj zatrjuje »Lokalanzeiger«, da zahteva ogroženi položaj Nemcev . v onih delih baltskih provinc, ki so ostali ruski, »rešitev v zadnji uri«, to se seveda pravi, naj Nemčija anektira te dele. Tudi tukaj prevladuje misel, da se raztegne nemška nadvlada tako daleč proti vzhodu kakor najbolj mogoče in da se ustvari proti Poljski močna obramba. Nemška vlada bo morala dati rajhs- ' tagu pojasniilo, ali res namerava anektirati vso Poljsko in ves Baltikum, ali pa hoče dovoliti obmeinim narodom, ne da bi zopet izvršila samovoljno delitev, -resnično pravico za samo-odločevanje. 17. februarja poteče premirje z Rusijo in na njegovo mesto naj stopi po ruskih namenih brezpogodbenio mirovno stanje. O posledicah teh izprememb so obravnavali v velikem glavnem stanu, in kakoT poročajo oficiei-no je bilo doseženo »popolno sporazumijenje«• To sporazumijenje pa naj obstoji v tem, da nastopi po preteku roka za premirje, ne da bd se bila sklenila mirovna pogodba, vojno stanje. Odveč bi biilo, če poudarjamo, da bodo sprejele široke plasti ljudstva tako pojmovanje s prav majhno simpatijo in da bo ententa izrabljala to pojmovanje na način, ki se jej zdi koristen.
Dnevne beležke.
— Pomanjkanje mesa v Ljubljani tako poroča »Slovenec«, je postalo že neznosno, posebno ker tudi drugih živil ni. Ubogi ljudje prihajajo na trg že v zgodnjih urah, se postavijo pred mesarskimi lopami in čakajo ure in ure. da dobe košček mesa. Danes ponoči je zavladal hud mraz z burjo in snežnim metežem. Kljub temu so prišli, kakor se nam poroča, ljudje že ob prvih jutranjih urah na trg čakat na meso. Neka mati, ki mora preživljati 11 oseb in ki ima štiri sinove pri vojakih, je čakala od 2. ure naprej. Ker je brila mrzla bur.ia, so si nekateri poiskali zavetja v stolnici, drugi so pa na Vodnikovem trgu zakurili in se greli okolo ognja. Ko so mesarji pričeli sekati meso, je pri vsaki lopi stalo in čakalo obilo ljudi. Ob tri četrt na 7. uro pa pride k neki mesarski lopi neika kuharica, govori z mesarico in dobi takoj 3 kg telečjega stegna. Ljudi se je polastilo veliko razburjenje. Culi so se ogorčeni klici in preldi-njevanje. Mesarica se je izgovarjala, da ne more pomagati, da ima tak ukaz. Bila je to namreč kuharica g. dež. predsednika. Brez komentarja.
— Tatovi v aprovizačnem skladišču. Iz aprovizačnega skladišča občine Koroška Bela je bilo te dni ukradenih 30 kilogramov sladkorja in 35 kilogramov svinske masti. Tatovi so skladišče z vetrihom odprli.
— Podružnica »Unije« rudarjev v Idriji priredi v nedeljo, 24. L m. ob 9. dopoldne v pivami pri »Crnetn orlu* v Idriji javen ljudski
shodi z dnevnim redoim: »Politični položaj in delavske razmere«. Glavni poročevalec na shodu bo sodr. Josip Petejan iz Ljubljane. Pridite vsi!
— Tihotapstvo s slanino. Vsled ovadbe nadzorstva živil je državno pravdništvo v Gradcu proti večjemu številu graških mesarjev uvedlo sodno postopanje, ker so meso in slanino, katero so prejemali izključno za prodajo v Gradcu, izvažali v južne kraje, zlasti v Trst in na Reko. Državno pravdništvo je doslej dognalo, da se je na ta način graškemu konzumu odtegnilo čez 400.000 kilogramov slanine. Meso se je oddajalo na kolodvoru v Puntigamu. V afero so zapletene -tvrdke Maschowitzer, Bon-dy, Franc Binder, Julija VVoletz in Rudolf Ni-naus v Gradcu, tvrdka Sackl & Engeihart v Mariboru ter tvrdka Osterer, ki s« je posluževala imena Singer.
— Iz sedanjih dni. Graški »Arbeiterwille« poroča: Pretresljivo vest nam poročajo iz Voits-berga, ki razsvetljuje bedo delavskih družin, kjer primanjkuje vsega, kjer goni skrb za svojce očeta, da išče ohole živila, med tem ko dela mati v rudniku in ostanejo otroci brez nadzorstva doma. 14. februarja okolo pol osmih zvečer je izbruhnil ogenj v stanovanju rudarja Rudolfa Guggija v Tregistu. Žrtvi požara sta postala oba njegova otroka, eden star poltretje leto, drugi polčetrto. Mlajšemu otroku je popolnoma zogljenela desna stran telesa, ena roka in ena noga sta bili odžgani. Starejši otrok ima opekline le po obrazu. Preden je še mati videla otroka, so ju odnesli v mrtvašnico. Oče, ki je šel iskat živila, se je tudi vrnil šele po nesreči. Mati je bila odšla ob treh popoldne na delo. Tudi oče bi bil moral iti. Ker pa lružina /e ves dan ni imela kaj jesti, je moral prevarati svoje predpostavljene s tem, da ima opravek pri sodišču, da je šel potem lehko po živila. Pustiti je moral otroke same — bili so že večkrat sami doma — ker bi drugače ne imeli nič jesti. Oče teh otrok dela kot črnovojnik v Zangtalu. Čeprav je v skladišču spravljenih mnogo vreč kave, ne dobe rudarji niti enega zrna.
— Za obnovitev Goriške. Iz Trsta se dne 17. februarja poroča: Prihodnji pondeljek se prične pri namestništvu v Trstu posvetovanje deželnega sveta za obnovitev Goriške. Predsedoval bo posvetovanju minister za javna dela, ki je v petek dospel v Trst ter sprejel včeraj razna odposlanstva, med drugimi tudi deputa-cijo komisije za preskrbo Trsta s premogom. Minister je deputaciji zagotovil, da bo takoj vse potrebno ukrenil, da se odpomore. občutnemu pomanjkanju premoga. Danes se je minister v spremstvu tržaškega namestnika podal na Goriško, da si ogleda kraje, ki so vsled vojne največ trpeli.
— Mrtvec v vodnjaku. V nekem nad 20 metrov globokem rimskem vodjaku v Trstu so našli v petek mrtvo truplo približno 40 let starega moža. Ko so potegnili z vodo napolnjeno vedro kvišku, je obvisel mrtvec na vedru ter so ga le s težavo potegnili na suho. Na vratu je imel mrtvec privezano težko železo, na nogah pa velik kamen. Sodni zdravnik je izjavil, da je bilo truplo že mesec dni v vodi. Identiteta mrtveca še ni dognana.
— Puljski trdnjavski komisar je Izdai oklic, v katerem navaja, da se bo sedaj vrnilo mnogo civilnega prebivalstva ter da nima dovelj vojaških pribežališč za slučaj zračnih napadov na Pulj. Ljudstvo naj si za tak slučaj samo preskrbi zavetišča, da ne bo prevelikih zmešnjav ob taki priliki.
— Kikelj obsojen na tri leta težke ieče. Ljubljansko por tno sodišče je sodilo včeraj Franca Kikelja, ki je bil 28. septembra lanskega leta zabodel gostilmčarievo hčerko Fani D maje-vo. P rotniki so z devetimi glasovi proti trem gla'om izrekli, da ni izvršil Kikelj umora. Soglasno so pa potrdili vprašanje uboja Ki bel j je bil obsojen zato na tri leta težke ieče. Vsako leto 28. septembra dobi še zapor v temnic, ti do ležišče in post.
Vprašanje maščobe.
Najbolj čudne stvari se dogajajo. Celo v deželi presičev im svinj — to je na Hrvaškem — je vprašanje maščobe na dnevnem redu. Mestna aprovizacija v Zagrebu je povišala maksimalno ceno masti od 18 kron za kilo na 26 kron... Socialistično glasilo »Pravda« piše, da so bili že sedaj v delavskih družinah slabo belili svoje jedi, odslej pa bo še mnogo, mnogo slabše.
Kaj je vzrok, da ni masti na Hrvaškem za siromašnega človeka? »Pravda« piše, da so prejšnje leto izvozili preveč debelih presičev iz Hrvaške. Obče znano je, da se je lani razvila cveteča trgovina z izvoznimi dovoljenji za izvoz masti iz Hrvaške. Lani je tako izvozno dovoljenje veljalo le — 10.000 kron, letos stane — 60.000 kron. Prejšni soc. list »Sloboda« je lani hudo napadal špekulante zaradi tega, ali vse meščansko časopisje je branilo te poštenjake, ki so ke v dolgih »Poslanih« branili..TTa »Poslana« so seve dobro plačali upravam listov.
Letos ni masti dovolj; obetajo sicer da pridejo iz Slavonije v Zagreb po 15. februarju
oni presiči, ki so jih pitali s koruzo, ki je bila v ta namen dovoljena. Govorice so pa precej, da so špekulanti tudi to koruzo naprej prodali — vlada oporeka temu...
Osjecki »Jug« poroča, da zato manjka masti na Hrvaškem, ker so jo nevestni ljudje toliko in toliko vagonov izvozili. Izyozna dovoljenja so potvorili oz. jih precej pokradli. Tako navajajo, da so ukradena naslednja dovoljenja: št. 42.095, 42.099, 42.100, 62.095, 62.096, 62.097, 62.133, 62.138, 62.135, 62.140 in 62.142. Sedaj je sam ban vzel v roke razdelitev izkaznic za mast in slanino...
Ni čuda, da se je to zgodijo, saj se je zadnje čase čulo, da velja izvozno dovodjenje za vagon masti do 100.000 kron...
Vodijo se preiskave. Več ljudij Jo aretiranih
V deželi, kjer je presičev in svinj dovolj — tarnajo - o visoki ceni in pomanjkanju blaga. Vzrok je na dlani — izvozilo se je preveč, in sicer zato, ker so špekulanti zaslužili ogromne vsote, ker so Avstrijci plačevali vsako ceno.
Vprašanje maščobe je zato pri nas tako, da ga ni -moči rešiti. Cena one masti, ki pride z ukradenimi izkaznicami ali na kak drugačen tihotapski način v naše kraje — presega že najbujnejšo domišljijo. Vprašanja maščobe je zato vprašanje razmerja med Avstrijo in Ogrsko. Merodajni činitelji se bodo morali tega vprašanja lotiti z vso vnemo, ker cene masti niso v ničem drugem- utemeljene kot v neverjetnem gospodarskem razmerju med nami in Ogrsko. Ako bi postavnim potom dobili primerno 'množino masti k nam, ne bi bilo treba milijonov žrtvovati za podkupovalce, tatove in nepoštenjake. Seve: Kdo plačuje in vzdržuje vse to? Ti so: Pohlevni avstrijski k o n s u m e n t!
Vprašanje maščobe je naše nerešeno vprašanje.	—.—
Vojna.
Prodiranje v Rusijo in v Ukrajino.
Dunaj, 18. februarja. (Kor. ur.) Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 18. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Na mnogih mestih fronte proti večeru artiljerijski boji. Infanterija se je omejevala na izvidno delovanje. Ob jasnem in mrzlem vremenu je bilo delovanje letalcev zelo živahno. Vojaške naprave za sovražno fronto smo v velikem obsegu z bombami napadli. Eden letalec je bombardiral London. V zadnjih dveh dneh smo sestrelili 16 sovražnih letal in 2 privezna balona.
Nemško večerno poročila
Berlin, 18. februarja. Wolffov urad poroča: Na velikoruski fronti so se danes o poldne pričele sovražnosti. Prodirajoč proti Dvin-sku so naše čete brez boja prispele do Dvine. Ker so nas Ukrajinci v težkem boju z VeHko-rusi poklicali na pomoč, so naše čete iz Hoveia začele predirati v Ukrajino. — Ludendorff.
Nemška pomoč Ukrajini.
Dunaj, 18. februarja. Iz vojnoporočevai-skega stana se poroča: Danes opoldne so se sovražnosti na nemški vzhodni fronti zopet pričele. S tem pa ne, bodo ovirane nemške operacije proti Angležem in Francozom. Kaj za-more rusko vojno vodstvo pri sedanjih kaotičnih razmerah ruske armade ukreniti, je težko povedati. Tudi ob nemški vzhodni fronti je razkroj ruskih vojaških oddelkov že tako napredoval, da je uspešen odpor proti organiziranemu napadu postal skoraj nemogoč. Pričakovati je, da bo nemško prodiranje prisililo one oddelke rdeče garde, ki operirajo v Ukrajini ter po angleškem navodilu uničujejo žitne zaloge, da se umaknejo iz Ukrajine. Kijevski vladi bo s tem omogočeno, da vpostavi zopet red v notranjosti republike. Nemških operacij proti Veliki Rusiji se avstro-ogrske čete ne udeležujejo.
/
Zadnje vesti!
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 18. februarja. Ministrskemu predsedniku se je baje posrečilo, da je pridobil neznatno večino za proračunski provizorij. Na jutrišnji seji poslanske zbornice predloži vlada namesto redne proračunske predloge le štiri mesečni provizorij. Seidler je dobil večino na ta način: Nemške meščanske stranke, nemški socialni demokratje se popolnoma vzdrže glasovanja, nekaj pobeglih Jugoslovanov in Poljakov ter divjaki. S to večino bi rešil Seidler seveda le trenotni položaj, zanesljiva pa ta večina ni . Baje predloži vlada ves • kompleks vprašanj, ki so v zvezi z reformo ustave in uprave. V prvi vrsti nacionalno obmejitev ne i le za Češko, temveč tudi za vse druge mešane pokrajine. Vlada se bo na jutrišnji seji izrekla za osnovanje okrožnega sodišča v Trutnovu in bo načela hkratu ves problem ustavne reforme. 2e od poletja sem izdeluje posebna komisija v predsedstvu ministrskega sveta vodilna načela za reformo, ki naj bodo podlaga za po-
svetovanje strank. S temi vodilnimi načeli naj bi se v prvi vrsti bavil ustavni odsek poslanske zbornice.
Dunaj, 18. februarja. Cesar je sprejel ob pol šestih zvečer nemškega poslanca irja. Waldnerja v posebni avdijenci. Seja načelnikov strank je sklenila, naj bo seja poslanske zbornice kratka. Vlada bo predložila proračunski provizorij, nato pridejo do besede Poljaki. Debata o proračunu se prične v sredo. Za Poljaki bo govoril ministrski predsednik. Podal bo poročilo e vsem položaju in raztolmačil § 2. mirovne pogodbe z Ukrajino tako, da bo imela komisija pravice, da gre tudi preko črte Bilge-raj proti vzhodu. V komisiji bode zastopane zvezne države z enakim številom, zastopstvo bosta imeli tudi Ukrajina in Poljska. Na Dunaj je prišel načelnik ukrajinske mirovne delegacije Sewriuk, da se udeleži konference, ki 99 bo baviia z interpretacijo mirovne pogodbe. Vlade centralnih držav bodo baje predlagale, naj se ugodi željam Poljakov pri določitvi mej okrožja Bilgeraj. Na ta način upa vlada pripraviti Poljake do tega, da omilijo svoje ostro opo-zicionelno stališče. Danes je bil sprejel ministrski predsednik tudi načelnika Jugoslovanskega kluba drja. Koroša.
Dunaj, 18. februarja. Oba poljska ministra v Seidlerjevem kabinetu dr. TvardovskJ in dr. Cviklinski sta demisionirala.
Demonstracije v Galiciji.
Dunaj 19. februarja. Listi poročajo, da so bile včeraj v Lvovu Krakovu in drugih gahških mestih veMke demonstracije pri ti priklopitvi Holma k Unrajini. Puvsod je vladal mir.
Ministrski posvet.
Dunaj, 19. f bruarja. Včeraj rvečer je bil
pod predsedstvom m nistrskega predsednika ministri p"Siet, ki so se gi udeležili razen nau-čnega ministrstva in poljsiuh ministrov hrajanov vsi člani kab neta.
Oklic Poljskega kluba.
Dunaj, 19. februarja. Puljski klub je sklenil, da izda na avstrijske Poljake oklic, v katerem svečano prote^tra proti mirovni pogodoi, sklenjene v Bo »tu L tovskem.
Ruska demobilizacija ustavljena.
Ro te rd a m 18 januaija. »Morning Post« poroča iz Petrograda: Kongres sovjetov je sklenil, da se splošna demobilizacija ruske armade začasno Ustavi.
General Kusmanek v domovini
Dunaj, 18. februarja. General Kusmanek, ki je bil povodom osvojitve trdnjave Pr-zemysl prišel v rusko ujetništvo, se je vrnil v domovino ter je prispel danes na Dunaj.
Socialisti proti sovražnostim z Rusijo.
Berlin, 18. februarja. Glasilo socialistične stranke »Varwarts« odločno protestuje proti nemškemu nastopu glede Rusije ter piše: »Isikali smo mir, a našli smo tri nove vojne: v Livomiji, na Finskem in v Ukrajini. Naloga večine rajhstaga je. da zahteva od vlade račun o njeni politiki«.
Boji v Rusiji,
Petrograd 18 februarja. (Agentura.) Podjetja generala Aekseje‘a v oztmuu Taganrog tiapriduiejo. Mi d rdečo gaido in njenimi nas protniki se vrše ljuti spopadi Na treh trčkah je prišlo do vojaških operacij. General Erdelj se bojuje pri Rostovu general A eksejev pri Vi ro-nežu. V srditih bo ih pri Votoriežu so bile čtte sovjetov td vseh strani obkoljene. A eksejev je izde'al stratrgičen načrt da revoluci« narne čete r bkoli. Če dr aeže uspeh, bo preko Vuroneža in Haikova ii-išil pohod proti Moskvi in Petrogradu.
Mirovna pogajanja z Romunijo.
Berlin 18. f< bruarja. Nekateri listi objav-Ijajo poročilo, da se pogajanja z Romunijo še mso pričela. Prično se najniže dne 22. f bruarja. Državni tajnik pl. Ktlhlrmnn 8e pod« v Bogdani. — .SeCulo* poroča, da se v Londonu in Parizu ;:a bližnje dni pričakujejo odločilni dogodki v Jaša in BukartiU. Kralj Ferdinand odstopi.
Položaj na Finskem.
W a 9 a, 18. februarja. Generalni štab bele garde poroča: Naše maloštevilne postojanke pri Laenkipohja so se spričo zbiranja močnih sovražnih oddelkov umaknile. Sovražnik zbira tudi severno Tamrnerforsa močne čete z arti-ljerijo. Z ostalih odsekov nič posebnega.
Aprovizacifa*
Krompir za VII. okraj dobe stranke v sredo, 20. t. m. in v četrtek, 21. t. m. pri Miihl-eisnu. Določen je ta-le red: V sredo popoldne od 2. do 3.' št. 1 do 100, od 3. do 4. št. 101 do 200, od 4. do 5. št. 201 do 300. V četrtek, dop. od 8. do 9. št. 301 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 500, od 10. do 11. št. 501 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 700, od 3. do 4. št. 701 do 800, od 4. do 5. št. 801 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg. Kilogram stane 30 vinarjev.
Izdajate!) in odgovorni utednik:
Josip P e t e j » n.
Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
islama
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
raglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovino za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za
tiskanje listov, knjig, bro-sur, muzikali! itd.
Stereotipi!«^	Litografija.
i r.r.   a
Najbolj zanimiv In najboljši slov. iiustrovani tednik so:
TIH! Sit
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč n o drugih važ- j nih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti,
jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
.TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
.TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte .TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
.TEDENSKE SLIKE* stanejo četrt leta K 3 80 pol leta K 7'50 in celo leto 15-— K. Naročite si .TEDENSKE SLIKE* takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 'številko .TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista ..TEDENSKE SLIKE“
Ljubljana, Frančiškanska nlica 10,L
  ............................  n
Išče se za Trst
spretnega delavca za izdelovanj®
= ženskih =
slamnikov.
Delo zagotovljeno za tri mesece. Naslov se izve v upravi „NAPREJA*.
Pomožni urad
za družine odpokiicancev in begunce v Gorici, ulica Municipio 12.
Izvrševalni odbor deželne politične organizacije jugoslov. soc. dem. stranke na Goriškem je otvoril s 1. februarjem t. 1, v Gorici, ulica Municipio št. 12, pomožni urad za družine odpokiicancev in begunce, kateri posluje vsaki dan — razun nedelj -in praznikov — od 9. do 12. dopoldne. Urad posluje pismeno in ustmeno ter je na razpolago strankam v vseh zadevah tičočih se vojaške ali begunske podpore, izvršuje tozadevne prošnje ali pritožbe, izemši prošnje za vojaške dopuste.
En ali dva
- čevljarska pomočnika -
se takoj sprejmeta ca novo delo. Za hrano je preskrbljen«.
Josip Prešern čevlj. mojster, Sp. Šiška št, 8‘2 (Ljubljana).
— Dctnllka glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju.
Rezarvr3 iandi okrogla (C £00.000,,
Kupuje in prodaja vao vrata vrcdnustnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje —~ aDri>vl»ap.iiske Ureilite —*
		TirrrrftrrrTttrm-r-irr		a.. —T* ■ HK*T~**T			
	Hi	llUli