Katolški cerkveni list.
M 4.%.
V četcrtik f>. listopada.
1S.it.
ljudske mestne «ole v Tcrsfu.
I I»i\ljc )
Vso pohvalo in posncmo zasluzi prizadevanje gosp. kateheta in gosp. učitelja v pelju, ktera sta ludi vpeljala, de otroci vsak teden enkrat v cerkvi novica s. Antona Padovanskiga pri sveti maši skupej po napeljevanju gosp. učenika pojii.
V saboto 30. vel. serpana so imeli fant in i p e r v i g a razred a n i ž j i g a o d d c 1 k a šolsko po-skušnjo, dopoldan v drugi, popoldan v pervi učilnici. Primerne vaje v govorjenju v laškim in nemškim jeziku so prav dobro dopadle, in gotovo svoj prid imajo, ker se otroci s tem prav govoriti in lepo sporekovati vadijo. Itačunilo (rajlalo) se je z denarji v srebru: s leni se otroci ne le računiti ali poštevati, ampak tudi ceno denarja in mnogotere rudstva spoznavati uče; je torej na več strani koristno. Pri popoldanskih pa se jc g. učitelj zraven tega še posebno v poduku navistovanja pridniga in modriga skazal, ker je z velikim trudam mnogotero orodje, priprave rokodclcov in druge lake reči izrisal, in je še daljej mnogoverstne živali i. t. d. izrisati namenjen, de po tacih podobah olroci potem vsako reč ali stvar precej spoznati in razso-soditi zamorejo; po skerlinini premišljevanju in po-skušanju je sam tudi poduk spisal, kako se to na-vistovanje, popisovanje in učenje s podobami nar bolje zgoditi utegne. To je v resnici pravi djanski, za življenje primerni poduk, ki*tudi za pojasnova-nje in razumenjc verskih reči, zgodeb sv. pisma in cerkvenih šeg Veliko koristiti zamore. Taki učitelji pač gotovo vso hvalo in podporo zaslužijo. Po dokončani poskušnji je bil dopoldan in popoldan zahvalni govor od otrok v laškim jeziku izrekovan.
Vpondelji ki. kimovca je bila poskušnja fan-tinov perviga razreda višjiga oddelka, dopoldan v drugi, popoldan v pervi učilnici. Prav dobro so se v keršanskim nauku skazali, in lepo, mirno in pametno zaderzali. IJrali so prav dobro že v laškim in nemškim jeziku, in iz slovnic trli obeli jezikov dobro odgovarjali. II koncu poskuš-njc je bil zahvalni govor, dopoldan v laškim, popoldan v nemškim jeziku od otrok zglasovan. V
teh govorili so hili dobri spodbadani, de naj v pridnosti stanovitni bojo — zanikerni pa, de naj izgled dobrih posnemajo; tudi jc bila zahvala izrečena do Njili Veličanstva našiga cesarja, do visokočastitiga skolijskiga konzistorja, do visoko čast. gosp. šol-skiga nadzornika, do čast. gosp. vodja in^katclicta, do gospodov učiteljev iu do staršev. Na slednji govor pa so gosp. vodja in katehet opominjali "k pridnosti, učenju, zvestimu obiskovanju šole, k branju in ponavljanju prejetih naukov o solskili praznikih ali vakancah, ter k molitvi, pobožnosti, bogaboječnosti, pokoršini i. t. d. vnemali.
V torek 2. kimovca dopoldan so imeli fa litin i druziga razreda šolsko poskušnjo, ktero so tudi visokočastiti milostljivi škof, čast. gosp. šolski nadzornik, in še drugi imenitni in slavni gospodje s svojo vpričnostjo počastili, in posebno nad dobrini razumenjcni in znanjem keršanskiga nauka in umne vaje nemškiga jezika svoje dopadajenjc skazali. Zahvalni govor je bil v nemškim jeziku.
\ torek 2. kimovca popoldan, in v sredo li. kimovca dopoldan ste bile šolski poskušnji deklic perviga razreda nižjiga oddelka, narpred v drugi in potlej v pervi učilnici. Starši in drugi v obilnim številu pričujoči so bili z lepim vedenjem in dobrimi odgovori učenk prav zadovoljni. V vajo spomina so deklice tudi kratke pesmice iz glave dopovedovale. V zahvalnim govoru, ki je bil v laškim jeziku, se je mladost sadikam priličila. ki se od pridnih vertnarjev in vertnaric oskerbljujejo. Nato so vis. čast. gosp. šolski nadzornik svojo za-dovoljnost izrekli, in deklice še k daljejši pridnosti nagovorili.
V sredo 3. kimovca popoldan, in v četcrtik 4. kimovca dopoldan ste bile šolski poskušnji deklic perviga razreda višjiga oddelka, narpred v drugi in potlej v pervi učilnici. Učenke in učiteljce so sc v vsih rečeh prav dobro skazale. V vajo spomina so se tudi pri teh pesmice dopovedovale, in veliko iu prav lepili reči ženskiga dela je vidili bilo. Kako dobro pač jc, de sc deklice v šoli tudi marsikaj delati vadijo, kar posebno rev-nisim k mnogimii zaslužku, vsim pa k polajsanju njili življenja koristiti zamore! II koncu je bil
zahvalni govor v laškim jeziku, po kterim so gosp. vodja in katehet učenke še k pridnosti in lepimu zaderžanju opomnili.
V četertik 4. kimovca popoldan pa je bila po-skušnja učenk druziga razreda. Učenke in učiteljce zaslužijo očitno polivalo, ker se jeobdvo-jih prizadeva in pridnost lepo pokazala. K sklepu so gosp. vodja in kateliet učenke, zmed kterili jih je več ze pervo sv. obhajilo opravilo bilo, takrat storjene obljube opomnili, jih k pogostni vredni prejemi sv. zakramentov pudbudil, iu jih vse povabili. prihodno leto dan perviga sv. obhajila prav s častjo praznovati, in storjene obljube sprt ponoviti. Prav je in potrebno, de sc mladenči in deklice z mladiga navadijo, večkrat v letu svojo vest v zakramentu sv. pokore očistiti, in večkrat v letu po vredni prejemi sv. rešuj i ga Telesa z Jczusain Kristusam skleniti se —de se greha, ki je vir vse časuc in večne nesreče, zmiram skerbnejši varujejo. in čistost duše iu telesa ložeji in zvestejsi o-liranijo -de se njih mlade serca namesto posvetni-ga in spačeniga duha l jubezni	^	/.-
nji ga. ponižnosti, krotkosti in družili čednost na-vzamejo dc sc to nadiiaturno, nebeško pomočjo navdani zoper vs», zapeljivost in slepotijo sveta sercno vojskovati, ter mir serca iu pravo srečo, ki je edino le v Hogu najti, doseči in zav/.ivati zamorijo. Itlagor tori j mledeneem in deklicam, ki sc te svete in pobo/.nc navadr poprimejo. in v zvesti pokoršiui do svojih spovednikov iu učenikov z.ive in sianoviioi ostanejo !
( Kunfi' >l<?iti. i
Pi^iiiu £<>*l>* misjonarju Hai liiiit llovjaktt.
!>ii'ak |»»i Ivan »i na i »/cikiau-k » n »j • t c tj •» t -».»t.
I.c malo dni je minulo, kar sim poslcdii|ič pisal, in zopet pritlični pero n.ivt naznanila popisovati. Poslednjič «1111 bil povedal, kako nno hili v Kairo peršli, ter sim omenil pogovora med našim prečast. g narnest-nikain i piov.karjrm) iti namestniiii kraljem; dans ti /a-morem novih vmes tudi iineiiitnih reči pisati. Ko v Kairo pridemo, -o piccast. ^ uaiuesiiiik šli iskat av-strian-kiga velikima konzula viteza /\ lluberja. ki jc bil dva dni pred nami iz Alcksandrije v Kairo o<lšel, in so se v kratkim vemili. sprcmljeiii od \cl. konzula in konzulat.~kiga »ktrboik* v Kairu g. Bratiča. na ladij«. s ktere se je avstriansko bandero vilo. To bandero je bilu neka uv«trian-ka douiorodkinja v Terstu prečast g. namestniku darovala. Ilcčeui veliki konzul iz Alcklandrijc je bil prtča*t. g namestnika namestnimu kralju skazal. in je povsod goreče poskerbel za našo rec Pred -.vojim odhiolam v Mcksaudrijo nas je šc enkrat obiskal, in tu je pokazal, kakšniga duha je: njegovo seree se jc izlilo v Ijubeznjivc besede, s kte-rimi nas jc k serčnosti in stanovitnosti spodbud ival, in in po prijaznim ku-ljeju z naši.o g. oamestnikam sc je podal naslednji dan na soparno, ki ga jc prepeljala v Aleksandrijo. Božji blagoslov ga spremljaj ! —
Pri ti priložnosti zamorem v misel vzeti, kako priljudno so l ili povsod na^ prirast, g. namestnik sprejeti. V Teistu jih je g l.ugiiani vodja pomorske šole v čeliiu k parobrodu spremil, iu ljube/njiv i sredafrikan-skiniu misjonu dobro naklonjeni g.Ceinik poglavar mornarske uradnije, jfh je -e obiskal ravno prejden je soparna ladija odrinila. V Alcksaudiijo dospevšiin jim je bil precej voz poprej Mucnovaniga včlikiga kon/ula na ponudbo, in v Kairu «o bili od nar vikših uradnij do-brovoljno »prejeti Ako v-e to iz vikšiga ozira pre-
mišljujemo, moramo molili previdnost božjo, ki ve serca velicih in malih voditi, kadar hoče svoj namen doseči.
Prečast. gosp. namestnik imajo tukej, kakor v Aleksandrii, opraviti z naročevanjem in nakupovanjem potrebnih reči. Eno ladijo so že kupili, minister Heir el Din-paša jim je svojo novo po evropejsko napravljeno železno ladijo odstopil za 6000 gold , kar se sploh prav dobri kup ceni, iu res je bil minister pozabil neki spis svojih stroškov, ki je znesel 2000 gold., pri prodajanji v število vzeti; ko je bila pa kupčija že storjena in je bil tega opomnjen, se je na svčt namest-niga kralja velikoserčno odrekel temu znesku. in gospodu namestniku še v misel vzel ni. To je tedaj perva naša ladija, in bo o priliki po katoliški šegi blagoslovljena ter bo dobila ime „Stella matutina" — Zgodnja dauica. Prečastiti gosp. namestnik so to ime z modrim preudarkam vzeli iz namena, kteriga ladija ima : naj se bo pod Mariiuo obrambo peljala tje k nevernim Ijud-stvam in kakor zgodnja dauica narodani veselo oznanilo razglasovala. de zdaj žc izhaja pri njih luč sv. vere, debele teme nejeverstva pa de morajo odjenjevati. V podobo teg# se bo spredej na ladii sveta zvezda s sedmerimi žarki, 1 4 paleov v premeru, narejena po Antouu Ituavs-u, belim Krajucu iz Osivniškc fare, ki jc dozdaj v Kairu službo imel kakor hlapec ^kscl) pri kovaškim rokodelstvu in nas bo na tri leta v Kartuui spremil. IMuga ladija za našo rabo je najeta. S pospravljanjem t«:li reči so naš g. namestnik od zora do mraka vsi oh-suii, vsaciga dela se primejo in nas tako » svojim/.gledam k delu spodbu lujcjo, in mi pomagamo po svoji moči, Velikrat morajo od dela poklicani biti, de gredo gospode pazdravit, ki jih pridejo obiskat — in take obiskovanja so zlo pogosto, t rio saboto jih je bil obiskal zdravnik namestniga kralja, g. Gricsingcr, nerncc, ki jim je obljubil zdravila za navadne jutrodeželske bolezni in vodila kako jih obračati. Iu poprej enkrat sla jih obiskala katoliški koptiški iu katoliški greški škof. dc ne jemljem v misel polkovnikov (obristov ) poprej ime-uovaipga lleir el Diu-pašata, ki so jih bili s svojim obiskanjem počastili.
Cez nekaj dni smo obiskali tudi zmed nas nekteri inadva škofa, kterih prijazna ponižuost nam je zlo do-pa lla. Pri ti priložnosti smo tudi njih cerkve ogledali, in smo jih našli lepo napravljene. S katolškiiu kopli-škini škofam smo govorili laško, ker ta jezik on spretno govori, izučil se jc bil namreč v Rimski propagandi ali vesoljnim semeuišu; s katoliškim greškim smo se mogli pa po tolmaču razumeti. Zdaj mi dobro pomaga malo laškiga, kar znam, in le to si vošim, de bi bolje znal, ker sc v Aleksandru in v Kairi veči del Ic arabsko iu laško razume in govori, težko bo kdo komu kej dopovedal, ako kteriga teh dveh jezikov nc zua. Tc dni so dobili prečast g. namestnik pisino iz Rima, v kteriin se žene .lezusoviga serca ponudijo, za njimi v inisjon v Kartum priti. Koso bili g. namestnik v Rimu, so se v gorečih željah, dc bi tudi uboge Zamorke verno odrejo dobile, zaupljivo na tc žene obernili in jih po-prašali, ce bi bile pcrpravljenc ta niisjon prevzeti. Mogle so pa, prejden so zamoglc odgovoriti, na svojo veliko sprednico v Pariz pisati. I.e-ta je bila močno vesela nad takim sklepam in jc v vse pervolila, jc naročila sprednici žen .lezusoviga Serca alla Trinita dci monti v Rimu, dc naj iu ktere za misjou odmeni, in je rekla, dc tudi i/ avstriariskiga device sprejme , ktere bi v sebi poklic čutile, tudi v vročih deželeh se Gospodu posvetiti in darovati, ter mladost učiti. V tem času si upajo prečast. g. namestnik inisjonsko poslopje napraviti, in v enim letu, ako Bog da, bomo ze nune v llar-tumu imeli. I.epo pcrložnost imajo tukaj tudi avstrian-ske device, svojo sveto ecrčnost in ljubezin do bližujiga
12528670
razodeti. V Rimu Li se zamogle na misjon perprav-Ijati, kjer bi se ob enim vročine pervadile. Ktera bi se hotla v to podati, bi ne bilo nič druziga treba, kakor do sredafrikanskiga odbora na Dunaju ali pa naravnost do poprej imenovane sprednice v Rim pisati.
Še moram nektere znamenitno.sti v Kairu in okoli Kaira naznaniti. Kaki dve uri od mesta so tisučletni pili ali piramide, ki jih lahko vsak dan z okna vidimo. Nekako eno uro od tod, v starim Kairu, je duplina, v kteri, kakor terdi zročilo, je naš Gospod prebival. Spro-sili smo od Frančiškanov v Kairu pervoljenje, na tem kraji maševati, iu se tje podamo, g. Milharčič, Možgan, jest in še en drugi neduhoven 26. kiniovca. G. Trabant je ta kraj ene dni potlej obiskal. Tukaj smo vse pregledali, smo llogu nar svetejši Dar darovali za vse pri-jatlc, znance iu dobrotnike, in smo prosili Zvcličarja milosti za vse — na tem mestu, ki slovi, de ga jc bil On nekdaj s svojo pričujočnostjo posvetil. Milo pa se nam je storilo, ko smo vidili, kako revno jc ta posvečeni kraj opravljen. Naj pred sc pride v staro visoko poslopje, rekli so, de bi bila to cerkev ločenih Koptov; v ti ccrkvi spredej je 12 kamnitnih štapcl, po kterih hc doli stopa v sveto duplino. Sli smo doli, — ali, vso smo vidili zapušeno, revno, nizko, mokrotno, bolj podobno razvalini. kot posvečenimi! kraju. Tri ločine so, ob levici vzvišen zid, ki slovi za nekdanjo Zveličarjcvo posteljo, v sredi altar , na kterim se sveta maša bere, na desni pa je kamniten kntcl. ki so nam pravili . de je bil Koptiški kerstni kamen. Mislil sim si, ko bi bilo kej taciga v F.vropi, zares bi evropejci kraja tako svetiga spomina nc mogli v taki revšini pustiti. Od tod gremo v malim ovinku in pridemo k novimu veličansko in s silnimi stroški zidaniinu, pa še nc prav dozidanimu inctčitu (turški cerkvi), ga ogledamo iu se podamo skoz mesto proti domu — in to so bile prave kertove pota od ceste do ulic okoli. kterih je bila ena nesnažuiši, tesnejši in krajši od druge. Pri tem takim nas jc kmalo minnlo niikanjc mesto dalje ogledovati. iu smo bili veseli , de smo v svoje stanovanje v Hulak spet peršli. Ta Hulak sprchajališe od mesta loči. skoz to sprehajalne gred*« nekteri zmed nas vsak dan v mesto maševat, drugi pa mašujejo v neki kapeli Occtov Fiaučiškaiiov tukaj v llulaku.
Jutri se verne naša kupljena ladija iz Alcksandrije, kamor jc bila odpravljena, prejden jc bila nam zročena Seboj bo perpcljala Alcksandijskiga škofa in nekterc nune ,.dobriga Pastirja" za Kairo. Berž ko pride, bo z našo robo otovorjena , in upamo potlej po vsaki ccni O. ali 10. t. m. dalje odriniti, dc enkrat s pomočjo Božjo kraj svojiga namena dosežemo. Perjatel! moli za nas, de sc to dopolni — tudi mi Vas nikoli nc bomo pozabili.
Mojc pismo je že precej dolgo , nc morem pa jc-njati, de bi še ene želje nc razodel Nas je s prečast. g. namestnikam vred šest duhovnov . vsi Slovenci, iu nimamo nobenih slovenskih novic Morebiti bi sc na Krajnskim kak dobrotnik najdel, kteri bi nain ljubljena časuika .,Zgodnja Danica" in „Xovice" dajal. Napis bi se naredil: „An dic Mission von Ccutial-Afrika zu Chartuiii via per Trieste cd Alciandria", pod tem napisani svčsto vsak list do nas pride.
II koncu ti zamorem naznaniti, de smo vsi zdravi in serčni — bodi Hog zali voljen ! — Ponovim vse pozdravila iz poslednjiga pisma, sc Ti pei poročim v molitev in ostanem tvoj resnični prijatel v Kristusu
Martin Dovjak m. p.
Pcrpisk pismu. Veseli bi bili, ako bi kak odgovor dobili — pišite nam staric in novic iz Krajnskiga. — 12. kozop. Naša ladija jc peršia še le predvčera-njim iz Alcksandrije , in pernesla jc samo Alcksandrij-skiga škofa in nc nun za Kairo, ktere bi utegnile pa
v kratkim priti. Zdaj še le bo z našim daljnim popotovanjem resnica, morebiti bomo jutri že na ladii spali. Bog daj, de bi se vse po sreči izšlo! — 18. kozop. Gg. Milharčič in Trabant sta se 13. na najeti ladii odpeljala. — 15. je bila naša ladija blagoslovljena — dans odidemo — kej več drujikrat. —
D O II I S.
Od Savine 27. oktobra. Iz krone pobožniga diviškiga ženstva na Slovenskim uam je nemila smert v začetku tega mesca zopet en;ga nar drajših biserov vzela: prcblago gospodičino Anali« II a gena u, ktera je veliko let per svojim sorodniku in posestniku Mislinske grajsine iu ondašujih rudarij p. n. gospodu bi. Bor.azza živela in ga vdovca gospodiuila, ter po kratki dvadnevni bolezni okoli 50 let stara v Gospodu zaspala. Na njo sedajo po vsi pravici oberniti besede sv. pisma: .,Kdo bo našel serčno ženo ? Več kakor dragi kamni ona velja. Zgodej vstane, ko je šc noč in razdeli jed med domače in delo med dekle; ter do noči od dela nc jenja. Svojo roko odpira ubogim in svoje roke steguje revnim." Taka jc bila od besede do b»sedc rajna prcblaga Amalia. visoko spo>tovana od vsakiga , kteri jo je poznal. Bila je zares serčna in brez vsira strahu, bolj kakor marskteri mož. Na tanjko ziveca po vsih božjih zapovedih in cerkvenih je brez vse nap-čine sramljivosti in brez vsiga strahu očitno pred vsimi ljudmi spoznala svojo vero. bodi si vpričo pob ižirh ljudi, bodi si vpričo zaničevavcov sv. vere in sedanjih novih ajdov, na ktere je v svojih okolišinah pogosto naletela, iu jim take pravila, dc so vsi osramoteui umolknili. Resnico je povedala v lice vsakiuiu, ali se je s tem per-kupila, ali nc. Rad: je brala učene bogoslovne knjige, pisane ali v nemškim ali v francoskim jeziku, in ker je bila bistre glave in vsa gore«a za čast božjo, jc vcdila tudi učenim besedo tako postaviti, dc ji je niso lahko overgli Daleč okrog je >azpo«ojcvala svete iu učene knjige, iu sama prijatclica učenosti si tako dolgo per-za de vala in pomagala, da je bila per tamošnji lari !cpa duhovna knjigarna za dušne pastirje vtemcljena. V svoji okolici je bila pravi apostcl. Podpirala je vse dobro, karkoli seje začelo: bratovšinc, pobo/.nc dru.be. misioue, novo vpeljane mini-kc in nunske rede, v čemur jo je bi. gosp llonazza s svojo lastno nikdar utrudeno milodarnostjo podpiral in jo še bolj iiaduševal. Akoravno pa učena in imenitna in od vsih češena jc bila vendar, ko violiea med rožicami, vsa ponižna, ter je dobro poznala meje, ktcrc je Bog delavnosti /enskigu spola odločil, in se ravno zavolj tega, kakor gospodinja, tudi naj nižjih opravil v hiši sramovala ni, prijatclica poniževanja iu zatajevanja same sebe. Perva jc vstajala, poslednja hodila k pokoju, in dc jc vcdila, dc je v gradu vse v lepim redu in miru, jc ključe grajskih vrat sama imela, ter na večer saina zapcrla iu v jutro na vse zgodaj sama odperla. Predin so šli ljudje v jutro na delo, je vse skupej poklicala v domačo lepo okinčano kapelico, in jim juterno molitev sama naprej molila, ravno (ako tudi na večer večerno molitev. Ilavno tako je tudi per mizi, naj sije k obedu povabljen, kdor hoče, sama vselej na glas naprej molila, in domači, grajšinski mašniki in ptuji so lepo na glas za njo molili. Bila je prijatclica službe božje, let rada hodila v cerkev, in k temu vse domače, tudi uradnike nc iz-vzcinši, lepo napeljevala, pa tudi ojstro pcrsanjala. Svete zakramente je prejemala pogosto, in ravno nato tudi per domačih gledala. De hi se ji pa ljubezin božja v sercu nc ohladila iu oginj poboznosti ne ugasnil, jc skerbno vpotrebovala vse pomocke, kakor jih sv. cerkveni učeniki svetijejo in sc ccl«» večkrat v Grade k
duhovskim vajam v nunske samostane podala. Bila je tako živ zgled pobožnosti za celo okolico — še več: za eelo Štajersko; saj so jo povsod poznali in častili. Vedila je pa, de je ljubezin do Boga in vsa pobožnost mertva, in brez vse vrednosti, ako ni sklenjena s pravo ljubeznijo do bližnjiga. In tudi v tej je bila rajna Amalia prava junakirja. Mati zapušenih, reditelica ubogih, to-la/nica tcrpečih, ^alomnih in skušanih. je bila pravi angel v Sloveuogra-«-5 dolini, in solze vsih tistih, ki v njej svojo nater Ijokuiru pričajo glasnejši od velike vreii.iofti njeniga žiJj.i j. kakor naše slabo pero zamore. Kden njenih prija >y piše od i.j«nc smerti: „Za-uparno, de so so rad n",iiin prihoda .1 nebeški prebi-vtivi ravno rak i razve-aMli, kakor nad njenim odhodom med nas vsi '.alirei>. I teri so jo poznali. Srečo ji simo do je jhči'3 /.r . oje dobre dula prejela, ža-'ujem* pa de nan ie . rli zgled J eršanskiga življenja «prtd o(i vzor	akih gospouinj veliko, iu kmalo ho svet novo lice im "
Ker želimo in sc naijamc, kedaj obširniši popis njeniga r.ivijTjfc v rDrobtincah~ brati, kjer sc bo naj lepšim 00 zdaj pernešenim življenjopisam vredno per-verstil, naj bo s eini versticami tukej zadosti, tudi v „Daniciu tej pobožni junaški devici častiven spomi-nik postaviti in jo pobr/. iimu spominu vsih tistih per-poročiti , kteri so jo poznali in v Jezusu Kristusu ljubili.	K—.
Lcpn permera.
Med mnogimi govorniki, ki so per petim vesoljnim zbora, ki ga jc katoliška družba na Nemškim mesca Oktobra t. I. v Majncu obhajala, s svojo učeno in pobožno besedo poslušavce razveseljevali, jc besedo povzel tudi za blagor svete cerkve ves goreči katoliški duhoven Lan g, kteri je s tako krepko in živo besedo prelepo permero izpeljal, kako so glasovi narodov, ki iz raznih katoliških krajev naše hudo zmajane Kvrope proti ricbesam donijo, skoz iu skoz permerni raznim glasovam per petju sv. maše, de mu je neprenehama od vsih strani glasna pohvala gromela, ko jc takole govoril: „Kiric eleison" poje hudo tlačeno, koperneče katoliško ljudstvo na Svajcarskim; rGlorioa prepevajo katoličani na Angleškim, v veselji Boga hvalivši. de jc škofijsko oblast zopet med njimi uterdil, vkljub vsimu protivenju besnih anglikanov; rKredow doni iz ust hra-briga, v svojim jedru še vedno čversto verniga fran-coskiga ljudstva, kteriga v vojski zoper nevero slavni grof Montalembcrt vodi; „Sanetus" v stoternih glasih odmeva iz Laškiga, kjer stol sv. Petra stoji, od kodar blagoslov božji vsemu svetu perhaja. in med tem ko se na tem sv. stolu kralju nebes in zemlje veselo rIIosan-nahJ prepeva, se namestniku Kristusovimu od vsih strani katoliškiga »veta miloglasno „Bcnedietusu odpeva. Zgodovina sv. stola je zgodovina vse zemlje, ktero veliko resnico jc že protestantovski zgodovinar Dalman priznav pisal: Angleško ima dve hiši. Francosko svoje zbornice, Rusko svoj kabinet, Turško svoj divan. Laško le — en stol, pa ta stol deli blagoslov nad ves svet, in jc mogočniši kakor hiše, zbornice in kabineti. Milo zdihajoči „Agnu* l)eiM poslednič je delež katoličanov na Nemškim, kteri že skoz tri leta po miru tako milo zdi-hujejo iu koperne K tema božjimu Jagnjetu hočemo todi mi moliti, dc bi nam tisti mir dal, ki nam ga diplomati dati ne morejo. Mašo iz takih glasov bi hotel on v muziko postavljeno imeli; tudi to je politika, pa ne kakor una časnikarjev, ktera sc ve dc ne zasluži, v muziko postavljena biti. Svoj prekrasni govor jc sklenil z glasno zarotbo katoliškiga ljudstva, terdno kakor skala
stati v veri, in stanovitno biti v vojski za sv. križ zoper prekucijo. Le edino sv. križ zamore zmagati in bo tudi zmagal prekucijo. Z nami je Bog; kardelo malo, ki pod Njegovo obrambo stoji in se vojskuje,— stoji vsikdar, in zmaga vsikdar in ne pade nikdar!
Globoko in perserčno pa tudi zares zdihujejo katoličani na Nemškim po miru, — po miru zvunanjim in znotranjim, in se v vedno večim številu plameneči od ognja božje ljubezni k sveti vojski zbirajo okoli ban-dera sv. križa. To nam priča mala novičica, ki sta jo dva slovenska gospoda pernesla, ktera sta preteklo poletje veliko po Nemškim popotvala. Pravila sta namreč, kako sta osupnjena gledalu, ccrkve vernih vedno napolnjene, in mize sv. obhajila nikdar prazne. Zlasti pa sta komej svojim očem verjela, ko sta vidila, kako per mizi Gospodovi niso klečale kar večidel ženske, kakor per nas po Slovenskim, ampak večidel moški, in ne kar mladenči in možje nizkih stanov, ampak tudi mladenči in možje tako imenovanih omikanih, imenitnih in visokih stanov; in kako so v razne pobožne družbo in bratovšine zbrani očitno pred vsim ljudstva tu eni per enim, drugi per drugim altarju svoje pobožnosti opravljali. —- Katoliški Slovenci! — slovenski mladenči iu možje! — slovenski gospodje! nikar po sili zapertih ne deržimo svojih oči in ušes, temuč odprimo jih, poslušajmo in poglejmo okeli sebe. Ves katoliški svet od zmagovavniga krika sovražnikov Kristusovih prestrašen se berzno dviga iz predolgiga spanja, stopa krepko na noge in sc zbira v neštevilnih trumah k sveti vojski zoper sovražnike sv. križa, ter čuteč svojo slabost, željno teka k studencu vse moči, kteri je Kristus v presvetim Zakramentu. Kako ali bomo mi sami zaostali, še dalej dremali ter sramote učakali, do se bo v sveti vojski edini Slovanski narod pogrešal, in de bo čast sveto neveste Kristusove, ki je rimskokatoliška cerkev, rešena in oteta brez pomoči slovanskih junakov? — Ako hočemo pa tudi mi h svojimi katolisk i m i brati v sveto vojsko, kam bomo šli, svetiga ognja in junaškiga duha sc navdat, kakor tje, ker sc edino prejema, k Jezusu Kristusu v presvetim Zakramentu, dc med tem, ko k sv. obhajilu gremo vsi slabi in boječi, se od ondi vernemo močni in plameneči kakor levi, kteri nevarnosti ne poznajo? Dobro to pomislimo, in gotovo se bo potcin zgodilo, de sc bo tudi v slovenskih cerkvah več moških per mizi Gospodovi v letu vidilo, in dc bomo saj ( ! ) o velikonočnim času več gospodov per sv. obhajilu zagledali, kar nam dobri Bog še pred smertjo daj učakati! — Iti zares komu so bolj spodobi, nentškimu narodu perdružiti se in z njim vred „Agnus Dei" zapeti, in za ljubi mir klicati k božjimu Jagnjetu, kakor nam Slovanom, dc kakor smo vsi otroci ene matere po kervi, postanemo tudi zopet vsi otroci ene matere po veri. ter po nesrečui zgodi od naročja katoliške cerkve ločeni staroverci svoj nečimur-ni serd in gnjus do nas katoličanov, svojih odkritoserč-nih bratov, zadušijo in stoletnimu razpertju konec sto-rivši sc zopet povernejo v edinost svete katoliško cerkve, ktera je človeških otrok edina prava mati. De se bo pa to hitreje zgodilo, si v zgled vzemimo družbo sv Bonifacja na Nemškim, in sc terdno poprimirno moli-tevske družbe, ki se je ravnokar v čast slovanskih a-postelnov ss. Cirila in Metoda med nami vtemelila in jo povzdignimo visoko. Potlej kadar se bo vesoljni zbor katoliške dražbe na Nemškim zopet sošel, bodo vedili častiti govorniki tudi od prelepih glasov kaj povedati, ki iz prostranih slovanskih dežel proti nebu donijo, in in se vreduo, perdružijo pobožni molitvi vse katoliške Kvrope !	K—.