V središču Ptuj • Avtobusno postajališče obnavljajo, stranišč ne O Stran 6 m'\ M Aktualno Šikole • Odplake iz čistilne naprave Rače naplavi tudi v Kidričevo O Stran 3 H.' > 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Politika Podlehnik • Župan po dvanajstih letih jemlje slovo O Stran 5 Kronika Slovenija • Iz tujine nikar ne nosite domov rastlin O Stran 24 Ljudje in dogodki Markovci • Kako ob moških namakajo ženske O Stran 11 Podeželje Podravje • Zemlja še naprej v roke podjetij namesto kmetov O Strani 8 in 9 Aktualno Cirkulane • Zapora ceste zaradi sanacije borlske brežine O Stran 5 v Šport Mediteranske igre • Medalji še za Čeha in Korotajevo O Stran 15 Spodnje Podravje • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje Čez mejni prehod Gruškovje le z vinjeto! Avtocestni odsek med Drazenci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje smo dolgo čakali. A šele zdaj, ko smo ga skoraj že dočakali, je postalo jasno, da čez gruškovski mejni prehod brez vinjete sploh ne bomo smeli več. Pripravite 110 evrov letno! Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik V središču • V katerih termah so vstopnice najcenejše o Strani 6 in 7 Gorišnica • Je cona v Moškanjcih za vlagatelje nekonkurenčna? o Stran 7 Podravje • Novo avtocesto do Gruškovja so že morali popravljati o Strani 2 in 3 i____ www.tednik.si TEDNIK CAKA VAS NAGRADA Več na strani 22 'i 2 Štajerski V središču torek • 3- julija 2018 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 Cena din 2.- Spodnje Podravje • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje Čez mejni prehod Gruškovje le z Avtocestni odsek med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje smo dolgo čakali. A šele zdaj, ko smo da čez gruškovski mejni prehod brez vinjete sploh ne bomo smeli več. Pripravite 110 evrov letno! Dobrih 245 milijonov evrov (z DDV) vreden projekt izgradnje avtocestnega odseka med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje poleg gradnje dobrih 13 kilometrov avtoceste in potrebnih deviacij vključuje tudi gradnjo slabih 14 kilometrov vzporedne regionalne ceste. Slednja naj bi po pojasnilih investitorja, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), »vršila funkcijo povezovalne ceste med kraji ob trasi avtoceste in kot dostop do okoliških zemljišč ter nadomeščala staro glavno cesto G 1-9«. So pa na DARS pri projektiranju »spregledali« malenkost, za veliko večino udeležencev v prometu ključno; da je namreč stara glavna cesta vodila ne samo do (!) mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje, temveč tudi preko njega (!), na Hrvaško. Marjan Koler iz medijskega središča družbe DARS je povedal, da tudi na drugi etapi avtoceste, med Podlehnikom in mejo s Hrvaško, gradijo vzporedno cesto: »Z dograditvijo preostalega dela avtoceste bo zgrajen še en priključek, Zakl.« Pojasnil je, da bo vse do gruško-vskega mejnega prehoda potekala vzporedna cesta, po kateri bodo do svojega delovnega mesta dostopali tudi tam zaposleni, npr. policisti. Vendar pa je razkril: »Dejansko bo torej vzporedno avtocesti potekala še ena cesta, ki bo vodila do meje; prehod meje po tej cesti pa ne bo možen.« Najkasneje v Zaklu se bo torej treba vključiti na avtocesto in seveda plačati vinjeto. Zato gre pričakovati, da se bodo prometni tokovi po dokončanju avtoceste, predvidoma to jesen, v znatnem deležu preusmerili na le-skovško in/ali žetalsko regionalno cesto (mimogrede: na Direkciji RS za infrastrukturo so nedavno obe dali obnoviti). Koler je sicer opomnil, da mejni prehod Gruškovje ne bo nikakršna izjema, saj imamo t. i. avtocestnih mejnih prehodov v Sloveniji več: »To so na primer Obrežje, Karavanke in Vrtojba.« Novo avtocesto so že morali popravljati Prvo etapo nove podravske avtoceste, med Draženci in bencinskim servisom pri Podlehniku, je zgradil konzorcij domačih gradbincev pod vodstvom SGP Pomgrad. Nov asfalt so novembra lani slovesno predali prometu, zdaj pa so ga že morali popravljati. Na DARS so zagotovili, da se na avtocesti Draženci-Gruškovje ne dogaja nič alarmantnega oz. zaskrbljujočega: »Izvajalci so na svoje stroške odpravili še zadnje pomanjkljivosti, ki so bile pogoj za pridobitev potrdila o izvedbi. Popravila (na novo narejena obrabna plast asfalta na razdalji približno sto metrov) na prvi etapi so posledica ugotovljenih neravnosti in jih izva- Po podatkih Policije je lani mejni prehod Gruškovje prečkalo 8.963.240 potnikov oz. več kot 14 % vseh potnikov na vseh kopenskih slovenskih mejnih prehodih skupaj. Se bo zaradi obvezne uporabe vinjete ta številka zmanjšala? Foto: EM Gorišnica • Parcela ob glavni prometnici še sameva Kdaj bodo začeli graditi Na nekdanjem mestu zadružnega doma ob glavni cesti Ptuj-Ormož v Gorišnici, kjer naj bi zrastel nov poslovno-stanovanjski objekt, ptujsko cestno podjetje z deli še danes ni začelo. Številni, ki se dnevno vozijo mimo lokacije, kjer naj bi postavili nov po-slovno-stanovanjski objekt, se sprašujejo, zakaj se dela še vedno niso začela. Kot smo poročali v našem časopisu, je občina že v lanskem letu na podlagi konkurenčnega postopa s pogajanji posel oddala Cestnemu podjetju Ptuj, ki je bilo najugodnejši ponudnik. Kmalu za tem so na lokaciji, kjer nameravajo zgraditi omenjeni objekt, stari krajevni dom porušili, od takrat pa izpraznjeno zemljišče sameva. Ptujski gradbinec namreč še do danes gradnje ni začel. Župan Jožef Kokot je sicer dejal, da so mu na omenjenem podjetju pred časom zatrdili, da naj bi začeli graditi že v drugi polovici junija. »Dva dni že kli- Izpraznjeno zemljišče, predvideno za začetek izgradnje novega poslovno--stanovanjskega objekta, že lep čas sameva. čem direktorja Cestnega podjetja, a se še nama do zdaj ni uspelo dobiti. Verjamem pa, da bodo v kratkem začeli graditi. Vsesplošni problem slovenskih gradbenih podjetij je, da nimajo ljudi ...,« je dejal Kokot. ■■■ 11 |»tvv V I Tudi zemljišče se ni odkupljeno ... Zakaj se izgradnja omenjenega objekta še ni začela, smo tudi sami poizvedovali na cestnem podjetju. Izvršni direktor Martin Turk nam je zagotovil, da bodo začeli, takoj ko bo mogoče. Kdaj točno, nam ni znal povedati, saj kot je dejal, v tem trenutku izvajajo ureditev mej in parcelacijo. Največja gradbena družba v Podravju je sicer občini za odkup zemljišča ponudila 61 evrov za kvadratni meter (z DDV), po zaključeni investiciji pa bo Cestno podjetje občini ponudilo dve stanovanji naprodaj po ceni 1.260 evrov za kvadratni meter (z DDV). Po besedah župana pa omenjeno podjetje zemljišča še vedno ni odkupilo. Monika Levanic Cirkulane • Sanacija brežine pod gradom Borl Po šestih letih čakanja se bodo Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so prejšnji mesec izbrali izvajalca sanacije brežine, Odločitev je zdaj dokončna, pogodba je podpisana. Dela bo za 1.408.941 evrov z DDV opravila družba za svetovanje, inženiring in druge poslovne storitve Pondus iz Kamnice. Sanacija bo nekoliko cenejša, kot so predvidevali na DRSI: začetna skupna ocenjena vrednost javnega naročila brez DDV je znašala 1.344.262 evrov, pogodbena vrednost brez DDV znaša 1.154.869 evrov. Kot podizvajalci bodo pri delih sodelovali podjetje H. S. Nizke gradnje iz Meljskega Dola, koprsko podjetje Adriaing, ljubljansko GRAS in podjetje Monterra z Reke na Hrvaškem; za domače gradbince kruha pod Borlom torej ne bo. Sanacijo borlske brežine, zidu in terase gradu bo v celoti plačala država; večidel DRSI (1.129.824 evrov z DDV), preostanek pa Ministrstvo za kulturo. Izvajalce bodo v delo uvedli že v teh dneh, kdaj natanko bodo začeli z gradbenimi deli, pa še ni znano. V skladu s terminskim planom naj bi vsa dela zaključili do 30. novembra prihodnje leto, a bi se rok v določenih primerih lahko tudi podaljšal. Do tega bi lahko prišlo tudi zato, ker se bodo na gradbišču gradbinci izmenjevali z arheologi, ki bi lahko naleteli na pomembne najdbe. Poleg sanacije brežine, na kateri se je poleti 2012 sprožil podor skale, bodo dela zajemala tudi postavitev kovinske razgledne plo- ščadi na mestu sedanje grajske terase s pogledom na Dravo. Garancijska doba za izvedena dela bo tri leta od prevzema del. Prvo povabilo k oddaji ponudb so na DRSI objavili lani poleti, odzvali so se v Cestnem podjetju Ptuj in slo- J, Sanacija brežine pod Borlom bo zaradi višine, strmine in oteženega dostopa (v grad od leta 2010 zaradi nevarnosti ni mogoče vstopiti) tehnično izjemno zahtevna. Foto: EM Foto: ML torek • 3- julija 2018 Aktualno Štajrnki 3 z jijsi* SZDL jtujsdtitč >*raia — UDravn ITj Ptuj Prefer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik Vin. Ptuj, 26. avgusta 1955 U«?)ujt jreo n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Tiitk® Maribor^ir ttskarxw — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna din Na pedroč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski vinjeto! ga skoraj že dočakali, je postalo jasno, jalci izvajajo na zahtevo nadzora na svoje stroške. Ne gre za dela v garancijski dobi, ampak za odpravo napak pred izdajo potrdila o izvedbi. DARS torej nima s tem nobenih stroškov.« Direktor projekta gradnje avtocestnega odseka med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje Bogdan Vrezner je povedal, da so neravnine na asfaltni površini ugotovili šele z naknadnimi meritvami: »Take pač niso mogle ostati.« Pojasnil je še, da je izvajalec ob zaključku del naročniku, torej M 1:25.000 Na pol leta starem asfaltu avtoceste so se pokazale neravnine. Avtocesti vzporedna regionalna cesta bo vodila vse do državne meje z Republiko Hrvaško. Po predstavljeni projektni dokumentaciji je večina zato sklepala, da bo vodila tudi čez usodno schengensko črto ... DARS, izročil garancijo za odpravo napak: »Garancijska doba traja od enega do dveh let za prometno signalizacijo, tri do pet let za cestna dela in deset let za premostitvene objekte. Če se v tem času ugotovi kakšne poškodbe oz. napake, jih je izvajalec dolžan odpraviti na svoje stroške. V nasprotnem primeru bi naročnik lahko unovčil bančno garancijo (ta znaša 5 % vrednosti pogodbenih del) in napake odstranil v lastni režiji.« Kmalu prvič v zgodovini skozi haloški breg Prva etapa avtoceste, dolga dobrih sedem kilometrov, je skupaj z vzporednimi cestami in priključki že povsem dokončana. Tudi dela na drugi etapi, dolgi slabih šest kilometrov, hitro napredujejo, so povedali na DARS: »Promet od Podlehnika proti Gruškovju na razdalji približno štiri kilometre in pol že poteka po polovici novozgrajene avtoceste, torej po enem pasu v vsako smer vožnje.« Napovedali so, da bo še ta mesec promet stekel po polovici novozgrajene avtoceste (dvosmerno) vse do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje: »Predvidoma sredi julija bo dograjenih še nekaj več kot 1,2 kilometra smernega vozišča avtoceste, katerega del bo tudi desna (gledano v smeri Gru-škovja) cev predora Log.« Vrezner je podrobneje pojasnil, da dela trenutno potekajo predvsem v okolici edinega predora na podravski avtocesti: »Končana so vsa prečenja avtoceste, na zadnjem delu ceste severno od tunela moramo še porušiti del sedanje glavne ceste. Na območju, kjer je bil prej most čez Maceljščico, moramo zgraditi še zadnji konec regionalne ceste.« Napovedal je, da naj bi glede na načrt izvajalca del na drugi etapi avtocestnega odseka, sarajevskega podjetja Euro-Asfalt, večino gradbenih del končali do začetka septembra: »Potem bi sledil še tehnični pregled. Tako bi drugo etapo avtoceste Draženci-Gruškovje lahko odprli oktobra.« Uradni oz. zavezujoč rok za zaključek del je sicer konec tega leta. 33 kilometrov dolga pod-ravska avtocesta A4 med Slivnico (Mariborom) in Gruškovjem bo s tem v celoti dokončana, z njo bo vzpostavljena avtocestna povezava vse od naše meje z Avstrijo do meje s Hrvaško. Eva Milošič Foto: CG dela vendarle začela zidu in terase gradu Borl ob regionalni cesti Spuhlja-Zavrč. Težave to poletje pričakujte pri kar petih mejnih prehodih Zaradi sanacije borlske brežine bodo na izjemno nevarnem odseku regionalne ceste Spuhlja-Zavrč najbrž potrebne zapore, a bodo predvidoma uredili in označili obvoze. Tako bo najbrž to že četrta cesta proti hrvaški obali (prek mejnega prehoda Zavrč), kjer bodo zaradi del nastajali dodatni zastoji. Spomnimo: avtocesta proti mednarodnemu mejnemu prehodu Gruškovje je v drugi polovici še gradbišče, gradbena dela z delnimi zaporami pravkar tečejo na regionalni cesti proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec, kmalu se bodo začela še dela na regionalni cesti proti mejnima prehodoma Dobovec in Rogatec. Tako bo v Spodnjem Podravju dostop neoviran le do mejnih prehodov Drenovec, Ormož in Središče ob Dravi... venjebistriškem podjetju Map-Trade, a je oktobra zaradi neporavnanih obveznosti enega od podizvajalcev naročilo padlo v vodo. Na DRSI nato niso izbrali drugega ponudnika, temveč so objavili povsem novo naročilo. Zaradi izjemne tehnične zahtevnosti del so potencialni izvajalci zaprosili še za dodatna pojasnila, kar je postopek še nekoliko zavleklo. Vse štiri prispele ponudbe so na DRSI odprli že konec januarja, nato pa tri mesece preverjali, ali najugodnejša med njimi zadošča vsem razpisnim pogojem in zahtevam. Eva Milošič Kidričevo • Krajani Šikol opozarjajo na smrad iz potoka Odplake iz čistilne naprave Rače naplavi tudi v Kidričevo Občani Kidričevega z območja Šikol že dalj časa opozarjajo na potoke, ki smrdijo po fekalijah in so zaraščeni z algami. Na občini menijo, da je to posledica (ne)delovanja čistilne naprave iz Rač, saj naj bi ob večjem nalivu odplake iz čistilne naprave odneslo v potoke, ki tečejo tudi skozi kidričevsko občino. »Na občini smo seznanjeni s problemom odplak iz račke čistilne naprave. Namreč ob večjih količinah padavin odplake odnese v potoke in s tem tudi v našo občino, vendar menim, da to ne vpliva na črpališči pitne vode v Šikolah in Skorbi. Smo pa župana že večkrat opozorili na to problematiko,« je dejal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. Če odplake naj ne bi imele vpliva na kakovost pitne vode, pa po mnenju občine vplivajo na izgled in vonj potokov. Tako so krajani Šikol nedavno ponovno opozorili na smrad potoka Prednica. »Potok je popolnoma prerasel z algami, na nekaterih delih celo tako, da voda v potoku več ne pride čez. Sedaj, v poletnem času, ko je velika vročina, je vse skupaj še toliko hujše.« Župan: »Čistilna naprava deluje pravilno« Da čistilna naprava v Račah ne deluje pravilno, so ugotovile tudi inšpekcijske službe. Ugotovili so, da je čistilna naprava v letu 2016 čezmerno obremenjevala okolje z odvajanjem odpadnih vod v vodotoke, saj je vrednost amonijevega dušika v dveh meritvah presegla predpisano mejno vrednost. Župan Branko Ledinek je ugotovitve pokomentiral, da je inšpekcijska služba opazila usedline v potoku. »Čistilna naprava deluje že več kot 40 let in zagotovo se v potoku naberejo usedline, če se ga ne čisti že 30 let. Sicer pa čistilna naprava deluje normalno.« Glede odplak iz Foto: NB Krajani Šikol opozorili na smrad iz potoka Prednica. čistilne naprave, ki ob večjih nalivih brez čiščenja zaidejo v vodotoke, pa je dejal: »Ko pride do velike količine padavin, se razumljivo cevi zapolnijo in odplake odtečejo v vodotok. Nihče nima takšnih zadrževalnikov, ki bi lahko zadržali takšno količino vode. Tako da ta zgodba ni zgodba samo naše čistilne naprave in občine,« je pojasnil in dodal, da so že pridobili sofinancerska sredstva za gradnjo nove večje čistilne naprave in zadrževalnika. Namreč kot so že ugotovili na občini, je obstoječa po 42 letih delovanja dotrajana in premajhna, razbremenilnik pa ob večjih količinah tudi ne služi namenu, temveč odplake odvaja direktno v potok Žabnik, nato Rakitovec, kar pa posega na vplivno območje Pol-skave in nato Drave. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje torek • 3- julija 2018 Videm • Dvanajsti občinski praznik »Povezovali so nas želje in zastavljeni cilji« Ob dvanajstem prazniku in 24. obletnici obstoja Občine Videm so v prireditvenem šotoru ob športnem igrišču v Vidmu pri Ptuju pripravili osrednjo slovesnost, posvetili sojo dnevu državnosti in 21-letnici samostojne Slovenije. Slavnostni govornik, župan občine Videm Friderik Bračič, je poudaril, da so od prejšnjega občinskega praznika skupaj prehodili pomembne poti: »Povezovali so nas želje in zastavljeni cilji, vse z namenom razvoja naše občine. To obdobje je prineslo številne izzive, tudi nepričakovane zaplete in težave.« Občinski upravi, občinskemu svetu in občanom se je zato zahvalil za dobro sodelovanje. Naštel je ključne pridobitve zadnjih štirih let: dokončali so 31 odsekov cest, zgradili okoli 15 kilometrov kanalizacijskih vodov, deloma obnovili vodovodni sistem in ponekod zgradili kabelskega, zgradili in posodobili so javno razsvetljavo. Obnovili so kulturne in vaške domove, poskrbeli za novosti na pokopališčih, sanirali plazove po neurjih, dogradili videmski zdravstveni dom, odplačali stavbo videmskega vrtca itd. K napredku občine so pripomogli še državni projekti, predvsem nova avtocesta. Načrtov tudi za prihodnost ne manjka, je poudaril župan: »Načr- Dominc, Robert Murko, Jože Miloš-ič, Vladimir Sitar, Franci Drevenšek, Jože Šmigoc, Darko Cafuta in Ber-nardka Galun. Priznanja ob jubilejih so prejeli Osnovna šola (OŠ) Videm, Športno društvo Tržec, Etnografsko društvo (ED) Haloze, Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah, Planinsko društvo Haloze, Planinsko društvo Naveza, ED Tržec in Kletarji s Pobrežja. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Videm, prireditev je vodila Tatjana Mohorko. Eva Milosic Foto: Rado Skrjanec Ob dvanajstem prazniku so podelili občinska in županova priznanja. tujemo izgradnjo tematskega parka na območju za Osnovno šolo Videm, širitev obrtne cone v Lancovi vasi in izgradnjo doma upokojencev oz. medgeneracijskega centra v Vidmu pri Ptuju.« m Patra Tarzicija Kolenka so razglasili za častnega občana. Foto: Rado Skrjanec Naziv častnega občana je »za vsa dobra dela, ki jih je skrbno in premišljeno opravil, velik doprinos župniji in občini Videm ter v znak zahvale in spoštovanja do njegovega duhovniškega dela in literarnega ustvarjanja« prejel pater Tarzicij Kolenko. Zlati grb Občine Videm sta prejela Renato Bračič in Danilo Turk, srebrnega Janko Jerenko in Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec, bronaste pa Športno društvo Videm, Folklorno društvo Lancova vas in Ida Vindiš Belšak. Priznanja občine Videm so prejeli pater Jože Petek, Jana Potočnik, Etnografsko društvo Orači Okič, Kulturno društvo Sela, Frančišek (Franc) Tominc, Športno društvo AS, Mitja Šibila, Jakob Mlakar in Gostilna Svenšek. Županova priznanja so prejeli ekipa mladincev Prostovoljnega gasilskega društva Sela (Rok Kojc, Blaž Potočnik, Gaj Železnik in mentor Alojz Auer), Alojz Auer, Slavica Žetale • Župan sprejel devetošolce Zlati učenci prejeli knjige V petek, 15. junija, je župan občine Žetale Anton Butolen sprejel osem devetošolcev, ki so uspešno končali svoje šolanje na OŠ Žetale, razredničarko Marto Trafela in ravnateljico Silvestro Klemenčič. Predstavil nam je zgodovino kraja, podatke o občini Žetale in nam namenil nekaj dobrih želja za naše nadaljnje šolanje in prihodnost. Sprejem se je končal z ogledom likovnih del Ex- tempore, pogostitvijo in skupinskim fotografiranjem. Vsi devetošolci, razredničarka in ravnateljica smo bili nagrajeni z 'občinskimi' majicami. "Zlati učenci" Uroš Ber, Matija Per- šak, Eva Stojnšek in Tjaša Polajžer so prejeli veliko knjižno nagrado; knjigo za odličen uspeh v 9. razredu je prejela tudi Anja Skledar. Devetošolci generacije 2003 Ptuj • Orientacijski pohod društva Sožitje Znajdi se in najdi me V okviru 50-letnice delovanja društva Sožitje Ptuj smo v začetku junija izvedli orientacijski pohod po Ptuju z naslovom »Znajdi se in najdi me«. Pripravili smo zemljevide z opisom poti in dopisanimi vprašanji, na katera smo morali najti odgovore. Po poteh odkrivanj znamenitosti in tudi zgodovine mesta Ptuja smo se poda- le štiri skupine, ena od skupin je bila iz OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, preostale tri skupine smo bile z uporabniki iz VDC Sožitje Ptuj. Pohod smo izvedli tudi v smislu projekta Vključevanje Foto: Arhiv društva mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Pohod je bil zanimiv, poučen in malo drugačen. Ob koncu pohoda smo si privoščili sladoled. Romana Bošnik Sveti Tomaž • Srečanje starejših od 70 let Človek se ne sme zapustiti »Rad pridem, da sem v družbi, s prijatelji, s katerimi sem bil nekoč v službi... Zdaj sem sam, drugače pa sva hodila oba z ženo... Človek, ko postane starejši, se ne sme zapustiti, mora oditi med ljudi,« to je le nekaj mnenj starejših, ki so se udeležili srečanja občanov, starejših od 70 let. Občina Sveti Tomaž je v okviru 12. občinskega praznika v šotoru pripravila srečanje občanov, starejših od 70 let. Zbralo se jih je okrog 140, kar je skoraj polovica vseh v tej starostni skupini. Župan Mirko Cvetko je dejal, da je to eden izmed lepših dogodkov njihovega praznovanja. V kulturnem programu so zaplesali otroci iz vrtca in folklorna skupina Društva upokojencev (DU) Sveti Tomaž, ljudske pevke so zapele. Na harmoniki je folklorno skupino prvič spremljala Jana Slana. Predsednica DU Sveti Tomaž Jožica Rakuša je dejala, da so takšna druženja pomembna, da si ljudje kaj povedo in so veseli. To je mir za zdravje. Prireditve ob občinskem prazniku trajajo do 7. julija. KŠ Druženja starejših so prav tako pomembna za zdravje ljudi. Foto: KS Foto: MT torek • 3- julija 2018 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 5 Podlehnik • Osrednja prireditev ob devetem občinskem prazniku Župan po dvanajstih letih jemlje slovo Vpodlehniški večnamenski športni dvorani so pod geslom Hvala za skupaj prehojeno pot s slovesnostjo obeležili deveti praznik občine Podlehnik in dan državnosti. Od ustanovitve podlehniške občine je minilo 19 let, a so občinski praznik obeležili šele devetič. »Pa ne zato, ker bi želeli kaj prihraniti, temveč zato, ker se leta tako hitro odvije-jo, da štiri leta minejo kot prej eno,« je pojasnil župan Podlehnika Marko Ma-učič. Prireditev se je začela s skokom častnega občana Petra Alberta Frasa s padalom, sledilo je odprtje krožišča oz. celotne ceste skozi središče Pod-lehnika s pločniki in javno razsvetljavo. Maučič je dejal, da so nekdanji Žurmanov vrt na občini odkupili od župnije sveta Trojica v Halozah: »Investicija je bila nujna zaradi zagotavljanja varnosti in posodabljanja lokalne skupnosti.« Ob krožišču so postavili napisno ploščo, obnovili so kužno znamenje in vanj postavili nov kip svetega Boštjana avtorja Marjana Dreva. Nove pridobitve je blagoslovil gvardijan minoritskega samostana na Gorci Damjan Tikvič. V nagovoru je župan poudaril, da se bodo zadnja štiri leta v zgodovino Podlehnika vpisala kot pomemben mejnik: »Zgradili smo večnamenski kulturno-turistični Juršinci • Do novega šolskega leta avtobusna čakalnica Za šolsko avtobusno 10.000 evrov Po tem, ko je občina Juršinci uredila alternativno pot za šolarje in za izvoz z območja šole, bodo ob njej uredili še avtobusno čakalnico z nadstreškom. Kot pravijo na juršinski občini, bodo v času poletnih počitnic uredili šolsko avtobusno čakalnico v bližini doma upokojencev, da bodo prihodi in odhodi otrok v šolo varnejši. Avtobusna postaja naj bi sprejela okoli 50 Šolsko avtobusno čakalnico bodo uredili v bližini doma upokojencev. otrok. Izbrani ponudnik, Mizarske storitve Hrček, Matjaž Žmauc, s. p., iz Vidma pri Ptuju, bo dela izvedel za nekaj manj kot 10.000 evrov. In kakšna bo podoba nove avtobusne? » Avtobusna čakalnica bo izdelana iz smrekovega lesa in pokrita s klasičnim bobrovcem. Čakalnica je predvidena v velikosti 7 metrov dolžine in 3,6 metra širine. Na zgornjem delu čakalnice je predvideno varnostno lepljeno steklo. Pogodbena dela obsegajo tudi temeljni izkop in beton, na katerem bo avtobusna čakalnica pritrjena tako, da bo dvignjena od tal 10 cm. Pogodbena končna cena investicije je 9.850 evrov,« so še pojasnili na občini. Pričetek del je planiran v juliju, rok za končanje pa je konec avgusta. Avtobusna čakalnica naj bi bila tako nared še pred novim šolskim letom. Monika Levanic Ptuj • Na obisku indijski veleposlanik „Indija prodira naprej" Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je nedavno na Ptuju gostil indijskega veleposlanika Param Jit Manna. Ta je skupaj s sodelavci predstavil možnosti gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Indijo. Predstavitve v refektoriju dominikanskega samostana se je udeležilo nekaj deset gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov s Ptuja in okolice. Indija z 1,2 milijarde prebivalcev velja za peto največje gospodarstvo na svetu. Napovedi kažejo, da bi se do leta 2032 med svetovnimi Foto: Črtomir Goznik Indijskega veleposlanika Param Jit Manna in njegove sodelavce je na Ptuju gostil župan Miran Senčar. gospodarskimi velesilami lahko uvrstila na tretje mesto, v drugi polovici 21. stoletja pa celo prehitela ZDA. Med industrijskimi panogami so najpomembnejše tekstilna, kemična, strojna, farmacevtska in avtomobilska industrija. Indijska vlada je za krepitev gospodarske aktivnosti izpeljala nekaj zakonodajnih reform. Poenostavili so birokratske postopke, skrajšali so roke upravnih in administrativnih postopkov. Zadnje zakonodajne spremembe prinašajo enostavnejše pogoje na področju tujih neposrednih investicij, veljajo pa za ključne sektorje, kot so maloprodaja izdelkov določene blagovne znamke, gradbeništvo in civilno letalstvo. Država za v prihodnje napoveduje tudi velika infrastrukturna vlaganja. Lani je Slovenija v Indijo izvozila za 86 milijonov evrov blaga in storitev, uvoz iz Indije je bil „težak" 183 milijonov evrov. Mojca Zemljarič Foto: Foto Tone Prejemniki letošnjih občinskih priznanj z županom občine Podlehnik Markom Maučičem, direktorjem občinske uprave Miranom Krajncem in predsednikom komisije za pripravo prireditve Ivom Banom. center Podlehnik, obnovili nekaj kilometrov vodovodnega omrežja in ceste na Gorco, urbanemu središču Podlehnika pa dodobra spremenili izgled. Pozno poleti 2015 se je pričela gradnja težko pričakovane avtoceste, ki je močno zarezala v našo krajino in jo dodobra spremenila.« Občanom, investitorjem in izvajalcem del se je zahvalil za strpnost ob gradnji in opomnil, da bo to jesen avtocesta v celoti končana: »Na nas je, da to pridobitev izkoristimo za svoj razvoj in napredek lokalne skupnosti.« Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim delom: »Cest imamo za našo majhnost in število prebivalcev veliko. Zato jih je še kar nekaj, ki kar kličejo po obnovi, in nekaj, ki še niso okusile topline asfaltne prevleke. Drugo pa smo, spoštovani občanke in občani, postorili.« Ob skorajšnjem izteku tretjega mandata je napovedal, da se bo mestu »prvega med enakimi« jeseni odrekel: »Moj moto je: če nisi vedno boljši, tudi dober več nisi. Ker dvomim, da bi bil v nadaljevanju svoje županske kariere lahko še boljši, je čas, da vam rečem: hvala za pot, ki sem jo smel prehoditi z vami.« V imenu gostov je zbrane nagovoril župan sosednje občine Žetale Anton Butolen: »V vseh slovenskih občinah so v preteklem obdobju ogromno postorili, a nekako je naša navada, da to bolje vidijo tisti, ki pridejo od drugod, domačini pa malo manj. Vendar pa je bilo v Podlehniku toliko storjenega, da ste, upam, to opazili tudi Podleh-ničani.« Obiskovalce prireditve so pričakali praporščaki domačih društev, v kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester, sekstet in dramska sekcija Kulturnega društva Podlehnik, pevke ljudskih pesmi Trstenke, Haloš-ki veseljaki, ljudski pevci iz Jablovca, pevci ljudskih pesmi Kopači, skupina šeg in navad Turističnega društva Podlehnik, vokalna skupina Cantilena ter otroci iz vrtca in učenci Osnovne šole Podlehnik. Prireditev sta vodila Nina Gajšek in Boštjan Mlakar. Eva Milošič Letos tri priznanja Ob devetem občinskem prazniku je priznanje Občine Podlehnik prejel minoritski samostan Svete Trojice v Halozah za skrb in ohranjanje sakralne kulturne dediščine ter hvalevredno sodelovanje z občino, priznanje je prevzel predstojnik samostana Damjan Tikvič. Priznanje Občine Podlehnik je prejel tudi Štefan Pernek za ohranjanje in razvijanje hribovske kmetijske dejavnosti in nesebično pomoč sokrajanom. Milan Vidovič je prejel zahvalno listino za prispevek k razvoju in napredku Občine Pod-lehnik na področju lokalne skupnosti in turistične dejavnosti. Slovenska Bistrica • Tekmovanje z najdaljšo tradicijo Učenci iz Črešnjevca pometli z nalogami in konkurenco Učenci OŠ Črešnjevec pri Slovenski Bistrici so na letošnjem državnem tekmovanju iz matematike dosegli neverjeten uspeh. »Smo edina šola v Sloveniji, ki ima dva državna prvaka, sedem zlatih in sedem srebrnih Vegovih priznanj,« je poudaril mentor Žarko Šalabalija. Na letošnjem tekmovanju iz znanja matematike se je na šolski ravni v vsakem razredu tekmovanja udeležilo okoli 6.000 učencev. Okoli 600 učencev posameznega razreda, ki so na šolskem tekmovanju dosegli najboljše rezultate, se je uvrstilo na 54. državno tekmovanje za Vegova priznanja, je o tekmovanju povedal mentor. »Učenci s Črešnjevca so spet dokazali, da so izjemni, saj so se uvrstili v sam vrh mladih slovenskih matematikov. Če so prejšnje generacije postavile visoke mejnike uspešnosti na Vegovem tekmovanju, so učenci naše šole letos presegli vsa pričakovanja. Bera priznanj in nagrad je resnično zavidljiva,« je dodal. In ta uspeh je še posebej navdušujoč, ker OŠ Črešnjevec obiskuje le 172 učencev. MV FOTO: OS Črešnjevec Foto: ML 6 Štajerski V središču torek • 3- julija 2018 Podravje, Pomurje • Slovenske terme brez popustov precej dražje od hrvaških Koliko stane osvežitev v termalne: Med poletnimi počitnicami boste številni osvežitev poiskali v termalnih kopališčih. Preverili smo, kakšne so redne ce drobnogled smo vzeli nekaj med Ptujčani in okoličani najbolj priljubljenih: Terme Ptuj, Terme Banovci in Terme 3000, Bi in Terme Čatež. Ozrli smo se tudi čez mejo in preverili cene pri južnih sosedih - v Termah Sv. Martin na Muri in Krapin Terme Ptuj obiskovalcem ponujajo 4.200 m2 plavalnih površin v sedmih zunanjih in sedmih notranjih bazenih. Med zunanjimi še vedno kraljuje velik olimpijski bazen s skakalnico, ljubiteljem adrenalina so na voljo tobogani in bazen z valovi, za bolj umirjene kopalce pa počasna reka. Cena vstopnice za celodnevno kopanje v termalnem parku je 15 evrov med tednom ter 16 ob koncu tedna in praznikih (za odrasle). Otroška vstopnica stane 9,90 oz. 10,50 evra. Cena popoldanske vstopnice, po 15. uri, je za odraslega med tednom 11 in za otroke 7 evrov, ob koncu tedna pa 12 in 7,50 evra. Za večerno kopanje po 20. uri je treba odšteti osem (odrasli) oziroma šest evrov (otroci). V Biotermah Mala Nedelja je gostom za sprostitev in rekreacijo na voljo 1.400 m2 zunanjih vodnih površin v petih bazenih. Uživajo lahko v radostih hitre reke, plavalnih, večnamenskih in masažnih bazenih, bazenih za mirovanje, prijetnem zalivčku in otroškem bazenu. Odrasli bodo za vstopnico Cene vstopnic na kopališčih (v evrih) | Kopališče I I Celodnevna Bazen Ormož 4,90 3,80 (4 ure) Terme Sv. Martin na Muri (HR) 8 / 9 6 / 7 Terme Banovci 9 / 10 7,50 / 8,50 Krapinske Toplice (HR) 9,50 / 12,20 8,10 / 9,50 (3 ure) Bioterme Mala Nedelja 10 7,90 Terme Čatež 13 / 17 8,50 / 11,50 Aqualuna Podčetrtek 14 / 17 12 / 15 Terme Ptuj 15 / 16 11 / 12 Terme 3000 Moravske Toplice 15,90 12,90 (3 ure) Kjer sta navedeni dve ceni, je prva za ga pa ob koncu tedna in praznikih. za celodnevno kopanje odšteli deset evrov. Cena otroške vstopnice je 7,70 evra, cena popoldanske za odrasle (po 15. uri) 7,90 in otroške 7,20 evra. Vstopnica za večerno kopanje po 19. uri stane pet evrov. Celodnevna vstopnica za odraslega za kopanje na letnem kopališču Ormož stane 4,90 evra. Možen je tudi nakup vstopnic za dve ali štiri ure kopanja. Prva stane 2,40 in druga 3,80 evra. Cena otroške dnevne vstopnice je tri evre, dve-urne 1,20 in štiriurne 1,80 evra. Ob petkih, sobotah in nedeljah je ba- Vir: spletne strani kopališč vstop na kopališče med delovniki, dru- zen odprt za nočno kopanje, cena vstopnice za odraslo osebo je 2,40 evra. Na ormoškem kopališču sta dva bazena (športni in otroški), polnjena s pitno vodo, ki jo ogrevajo s solarno napravo. Vodnih površin je 430 m2. Terme Banovci in Terme 3000 Banovski termalni vrelec v Termah Banovci je dediščina nekdanjega Panonskega morja. Raznoliki Foto: Črtomir Goznik Najcenejše vstopnice za kopanje v bližnjih termah so na Hrvaškem, v Sloveniji pa v Termah Banovci in Biotermah Mala Nedelja. V Termah Ptuj obiskovalcem za vstop v Termalni park ponujajo različne popuste in ugodnosti. Ena izmed njih je 50-odstotni popust na ceno celodnevne vstopnice. Popust lahko bralci koristite s kuponom, ki ga najdete v petkovi izdaji Štajerskega tednika. Ptuj • Obnova ptujskega avtobusnega postajališča Postajališče obnavljajo, stranišč ne Ko so v Arrivi Štajerska 4. junija letos začeli prenovo poslovnega dela stavbe glavnega avtobusnega postajališča na Ptuju, so vsi pričakovali, da ta vključuje tudi ureditev oz. obnovo sanitarij za potnike, ki so že več let brez tega nujno potrebnega prostora. Žal pa ni tako. Ptujsko avtobusno postajališče bo tudi v prihodnje brez javnih sanitarij, ker naj bi to bil „problem" MO Ptuj, je razbrati iz odgovorov Arrive Štajerska. V Arrivi Štajerska so povedali, da bodo v okviru načrtovanih del prenovili čakalnico, prodajno mesto, pisarniški del in sobo za voznike, kar jih bo stalo 100.000 evrov. Dela bodo predvidoma zaključili sredi avgusta letos. Pri tem izpostavljajo, da je družba Arriva Štajerska le eden izmed treh etažnih lastnikov, ob Arrivi sta etažna lastnika še MO Ptuj in Žerak z gostinskim delom, in da družba Arriva Štajerska tudi ni upravitelj glavnega avtobusnega postajališča Ptuj. Pri tem pa tudi dodatno pojasnjujejo, da v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu infrastrukturne objekte in prostore za upravljanje dejavnosti avtobusnih postaj in pomembnih avtobusnih postajališč zagotavljajo samoupravne lokalne skupnosti. To torej pomeni, da bi za ureditev sanitarij na avtobusnem postajališču morala poskrbeti MO Ptuj. Na malo in veliko potrebo še naprej pred vrata garaž... V zadnjih štirih letih je bil problem neurejenih javnih sanitarij na ptujskem avtobusnem postajališču stalnica pogovorov o tem, kaj vse je treba postoriti oz. urediti pred vsakoletnim ocenjevanjem komisije Turistične zve- ze Slovenije v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ker kljub številnim opozorilom problem ni bil rešen. Nerazumljivo je, da se v vseh letih, odkar so ti problemi, ni našla rešitev, saj gostinec ne more reševati javnega problema. Nejevolja pa je toliko večja, ker nekateri svoje potrebe opravljajo kar za avtobusnim postajališčem, pred vrati garaž. Ko jih uporabniki opozori- jo, da to ni pravi prostor za opravljanje njihovih potreb, so deležni ostrih in žaljivih besed, ki bi jih le-ti morali izliti kje drugje. Nekateri uporabniki garaž pa so bili v zadnjem času tudi deležni Četrtega junija se je začela obnova ptujskega avtobusnega postajališča, ki pa ne vključuje obnove oz. ureditev sanitarij za potnike. Ko je bilo med pogovorom o sodelovanju Ptuja v letošnjem projektu Moja dežela - in gostoljubna, vnovič povedanih nekaj besed o ureditvi javnih sanitarij na ptujskem avtobusnem postajališču, je ptujski župan Miran Senčar, ki sicer z obnovo postajališča ni bil seznanjen, dejal, da se morajo o tem, zakaj ni vključena obnova sanitarij, pozanimati v Arrivi. izlivov iz službenih sanitarij oz. sanitarij, ki jih uporabljajo zaposleni na ptujskem avtobusnem postajališču. V Arrivi Štajerska odgovarjajo, da jih je glede „izliva vode" doslej kontaktiral le eden izmed najemnikov oz. lastnikov garaž in da od njega še vedno pričakujejo odškodninski zahtevek. Potnikov na avtobusnem postajališču Ptuj pa roko na srce ne zanima, kdo je odgovoren in kdo ni odgovoren za ureditev javnih sanitarij. Brez njih glavno ptujsko avtobusno postajališče ne sme in ne more biti. Zanimivo bi bilo slišati mnenje zdravstvenega inšpektorja in prometnega inšpektorata o tem, da takšen objekt v posmeh vsem že toliko let nima ustreznih sanitarij za potnike. Morda pa njunega odgovora (še) ni, ker tudi uradne prijave v zadnjih letih ni bilo. Nazadnje jo je leta 2010 podal predsednik TD Ptuj in takratni svetnik mestnega sveta Albin Pišek. MG Foto: Črtomir Goznik torek • 3- julija 2018 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 7 m kopališču ne vstopnic in kaj kopališča ponujajo. Pod oterme Mala Nedelja, Aqualuna Podčetrtek iskih toplicah. bazeni so primerni za vse člane družine, ob njih se vedno kaj dogaja. Na zunanjem kopališču sta dva tobogana, v ločenem delu sta tudi bazena za nudiste. V Termah Banovci vstopnica za termalni park za odraslo osebo stane devet, za otroke 7,40 evra. Cene popoldanskega kopanja po 15. uri so 7,50 evra za odrasle in 5,40 evra za otroke. Cena večernega kopanja, ki vključuje še pijačo v vrednosti dva evra, je 4,90 evra. Navedene cene veljajo od delovnikih. Ob koncu tedna in praznikih so za en evro višje. V Termah 3000 - Moravskih toplicah je kopalcem na voljo dobrih 3.100 m2 plavalnih površin. Osvežitev lahko poiščejo v treh zunanjih in dveh notranjih bazenih, zunaj in znotraj imajo otroški bazen, devet bazenov je napolnjenih s filtrirano termalno ali natur črno termo-mineralno vodo. Na voljo so zip line, skakalnica in tobogani. Cena celodnevne vstopnice za odraslega za vstop v termalni park znaša 15,90 in za otroke 11,90 evra. Cena za triurno kopanje je 12,90 in za večerno po 18. uri 7,90 evra, oboje za odraslo osebo. Cena otroške triurne vstopnice je 8,90 in večerne 7,90 evra. Aqualuna Podčetrtek in Terme Čatež Termalni park Aqualuna pri Podčetrtku je poletno vodno zabavišče z več kot 3.000 m2 vodnih površin, ki vabi s svojimi bazeni in objekti za družinsko zabavo, prijetno druženje in sprostitev. Očara z va-lovalnim bazenom, vznemirljivimi vodnimi drčami ter stezami za hitre spuste z divjimi zavoji. Celodnevno kopanje v termalnem parku Aqua-luna vas bo od ponedeljka do četrtka stalo 14 evrov - cena za odraslo Ponedeljek so,%popustf na celodnevno otroško, dijaško ali študentsko vstopnico. Sreda so, % popustf na celodnevno vstopnico za upokojence. Petek ob nakupu dveh celodnevnih vstopnic za odrasle je družinska vstopnica za družino zdo3 otroci samo 30 €. Ugodnosti ne veljajo med prazniki. 02 7494 530 termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS osebo. Od petka do nedelje in med prazniki so cene vstopnic višje, in sicer 17 evrov. Celodnevna otroška vstopnica stane 11 oz. 13 evrov, popoldanska za odraslega (po 15. uri) 12 oz. 15 evrov ter popoldanska za otroka 9 oz. 11 evrov. Poletna Termalna riviera Term Čatež z največjim zunanjim bazenskim kompleksom daleč naokoli omogoča zabavo za vse generacije na več kot 10.000 m2 termalnih vodnih površin. Obiskovalcem so na voljo raznovrstne vodne atrakcije in raznoliki bazeni (z valovi, podvodno masažo, s tobogani ...), počasna reka, gusarski otok in še marsikaj. Cena vstopnice za odraslega je od ponedeljka do petka 13, ob koncu tedna in praznikih pa 17 evrov. Cena otroške vstopnice je 10,50 oz. 13 evrov. Cena popoldanske za kopanje po 15. uri je za odraslega 8,50 (11,50) in za otroka 7 (9,50) evrov. Za večerno kopanje po 18. uri je treba med tednom odšteti pet evrov, ob koncu tedna in med prazniki pa sedem evrov (odrasli). Krapinske toplice in Terme Sv. Martin na Muri Poglejmo čez mejo. Cena vstopnice za kopanje v Aquaparku v Termah Sv. Martin na Muri (Me-džimurje, Hrvaška) je osem (odrasli) in šest evrov (otroci). Cena popoldanske vstopnice po 14. uri je šest evrov za odrasle in štiri za otroke. Navedene cene veljajo ob delovnikih. Ob koncu tedna in med prazniki so za evro višje. Aquapark Term Sv. Martin s svojimi 2.600 m2 vodnih površin nudi številne aktiv- nosti za ljudi vseh starosti. Med prepoznavnejšimi termami v regiji so tudi Krapinske toplice - Aquae Vivae. Obiskovalcem ponujajo osvežitev in sprostitev v več različnih bazenih: zunanjem z atrakcijami, doživljajskem, notranjem z valovi ... Cena celodnevne vstopnice za odraslega je med tednom 9,50 in za otroka 6,80 evra. Ob koncu tedna in praznikih so cene nekoliko višje - za odrasle 12,20 in otroke 8,10 evra. Možno je kupiti vstopnico za tri ure kopanja - cena za odrasle je med tednom nekaj čez osem evrov in za otroke 4,70 evra; ob koncu tedna pa 9,50 za odrasle in 5,40 evra za otroke. Za otroke do določene starosti, večina kopališč ima mejo postavljeno pri petih letih, nekatera pa tudi pri štirih ali šestih, vstopnine ni treba plačati. Mojca Zemljane Vir: AMZS Gorišnica • Je cona v Moškanjcih za vlagatelje nekonkurenčna? Podjetnika od nakupa zemljišča odvrnila visoka cena Zaradi nekajkrat višje cene industrijskega zemljišča v obrtni coni Moškanjci v občini Gorišnica se podjetnik bojda seli v sosednjo občino. Konec marca letos je podjetje DB 501 s sedežem na Ptuju ter s proizvodnimi objekti v Lačavesi, Središču ob Dravi in Gorišnici, ki se ukvarja s konstrukcijo in montažo namenskih CNC--strojev, na gorišniško občino naslovilo vlogo o znižanju cene za nakup zemljišča v obrtni coni Moškanjci. Kot pojasnjuje v omenjenem dopisu, se zanimajo za nakup 2.000 kvadratnih metrov zemljišč in z zadržkom dodatnih 2.000 kvadratnih metrov. Občina jim je ustno ponudila ceno 25 evrov za kvadratni meter, medtem ko industrijska zemljišča v sosednjih conah, kot pišejo, ponujajo po občutno nižji ceni. »Imamo dve ugodnejši ponudbi, in sicer osem evrov za kvadratni meter zemljišča v industrijski coni Ljutomer in pet evrov v bodoči industrijski coni Cirkulane. Glede na situacijo in našo pripadnost lokalni skupnosti vas prosimo, da premislite in nam ponudite konkurenčno ceno, saj bi želeli delati na lokalnem območju,« je razvidno iz dopisa. Ob tem so še dodali, da so pripravljeni sprejeti enake pogoje, kot jih zahtevajo sosednje občine; med drugim tudi zavezo o izgradnji objekta do leta 2020. Razliko v ceni bi podjetje povrnilo z delovnimi mesti O omenjeni vlogi je na junijski seji odločal gorišniški občinski svet. »Tri četrt zemljišč v naši coni smo prodali po ceni 25 evrov za kvadratni meter. Ne moremo sedaj reči, da bomo nekomu prodali po nižji ceni. Kaj bodo pa drugi rekli?! Zato je odbor za gospodarske dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo predlagal, da se tej vlogi ne ugodi,« je v uvodu pojasnil gorišniški župan Jožef Kokot. A to je pošteno razjezilo svetnika Bo- jana Purgaja: »Pri tem močno protestiram. Prvič, ste nam vzeli osnovno pravico o tem sploh odločati. Ta vloga je prispela na občino 23. marca, sejo občinskega sveta smo imeli dva tedna zatem, 5. aprila. V dopisu pa je zapisano, da za odgovor naprošajo do 10. aprila. O tem bi morali takrat odločati, kar je naša dolžnost in pravica. Da imamo to šele sedaj v gradivu, pa je ena sama farsa. Ta do-tični podjetnik je namreč že podpisal pogodbo v sosednji občini in bo tam gradil. Domači podjetnik, ki bi prišel v Gorišnico, bi to razliko denarja z obsegom več kot milijon evrov letnega prometa in petimi zaposlenimi povrnil v dveh, treh letih. S tem bi v občino dolgoročno pridobili več denarja. Kot drugo pa cene na trži- Foto: ML »Podjetnik bi to razliko denarja z obsegom več kot milijon evrov letnega prometa in petimi zaposlenimi povrnil v dveh, treh letih. S tem bi v občino dolgoročno pridobili več denarja,« je pojasnjeval svetnik Bojan Purgaj. šču nihajo. Včasih je parcela vredna 60 evrov za kvadratni meter, drugič 15. Prosim za podatke, koliko so za zemljišča plačali vsi lastniki teh tri četrt zemljišč v coni.« Kot je pojasnil Kokot, je po poslovniku treba gradivo za odbore posredovati vsaj osem dni pred sejo odbora. Ob tem pa Purgaju še zabrusil: »Vi ste tisti, ki ste se pritoževali, če ste dan pozneje dobili gradivo. Tega ni bilo mogoče v času do aprilske seje spraviti skozi. Sami sebe negirate. Po drugi strani pa, če oni pravijo, da imajo drugje ceneje, v redu. Vsak gre tja, kjer je ceneje.« »Vi negirate sami sebe. V dosedanji šestnajstletni praksi ste nam nič-kolikokrat prinesli gradivo na sejo, potem bi ga lahko tudi sedaj. Pač ga ne bi obravnaval odbor, ampak bi ga občinski svet, ki je višji organ,« je vztrajal Purgaj. Župan je dal gradivo na glasovanje in svetniki so s šestimi glasovi za in štirimi proti vlogo za znižanje cene zavrnili. »Očitno bo občina ostala s skromno cono še nadaljnja leta« Tudi mi smo se obrnili na omenjeno podjetje, od koder so nam potrdili, da jih je visoka cena zemljišča v primerjavi s sosednjimi občinami odvrnila od nakupa v domači coni. Kot so še sporočili, se selijo v sosednjo občino Cirkulane. »Očitno je, da bo občina Gorišnica ostala s tako skromno industrijsko cono še nadaljnja leta. Trenutno ima gorišniška občina od štiri- do petkrat dražja zemljišča kot občine v industrijskih conah Ljutomer, Dolane ... Mi se selimo v poslovno cono Dolane. Trenutno imamo pet zaposlenih, v kratkem pa bomo zaposlili še dve osebi,« so dodali s podjetja DB 501. Monika Levanič 8 Štajerski Kmetijstvo in podeželje torek • 3- julija 2018 Slovenija, Podravje • Politične volje za spremembo zakonodaje o kmetijskih zemljiščih ni bilo Temelj kmetijstva družinske kmetije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je še pred volitvami želela doseči spremembe zakonodaje o kmetijskih zemljiščih, s katerimi drugim pomeni, da se bodo največjemu zakupniku v Podravju, podjetju PP Agro, pogodbe za 2700 ha državnih kmetijskih zemljišč Predlog sodelovanja Podravski kmetje so ptujskemu prehrambnemu velikanu predlagali, da bi podobno kot kooperanti, ki se ukvarjajo z vzrejo piščancev, tudi poljedelci pridelovali surovino za krmo, v zameno pa bi se prehrambni velikan odpovedal delu zemljišč. »Kmetje namreč dobro poznamo tehnologijo pridelave, medtem ko Perutnina obvlada svoj posel. Ob tem bi to pomenilo, da bi žito, pridelano na slovenskih poljih, tudi ostalo v Sloveniji in bi tako pomagali uresničevati slogan izbrane sheme kakovosti Od njive do mize,« je povedal predsednik območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk. Na temo sodelovanja in kmetijskih zemljišč so s ptujskega kmetijskega zavoda in območne enote na vodstvo PP Ptuj naslovili prošnjo za sestanek, a so dobili negativen odgovor. »Slovenija je majhna in lepa država, ki ima zelo omejene kmetijske površine. Zato bo verjetno tudi dolgoročno treba razmisliti, kdo je upravičen do dobrine - državnih kmetijskih zemljišč. Menimo, da bi morali dati možnost družinskim kmetijam, saj te dolgoročno zagotavljajo normalen razvoj podeželja in prehran-sko varnost v državi,« je prepričan direktor KGZS, Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Slovenija je imela po osamosvojitvi in do leta 2004 skoraj 100 % samooskrbo s hrano. Po letu 2004 so se začele velike spremembe v lastniški strukturi predelovalnih obratov. Tako danes opažamo, da je večina v tuji lasti ali pa je prenehala obratovati, kar je z vidika državne in nacionalne varnosti samooskrbe zelo problematično, opozarjajo v delovni skupini o kmetijskih zemljiščih, ki je bila na pobudo območne enote KGZS Ptuj imenovana leta 2016. Poudarili so tudi, da so naravne razmere za kmetijstvo v Sloveniji razmeroma neugodne, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 % ozemlja Slovenije, delež kmetijske zemlje pa je manjši od tretjine. Obseg kmetijskih površin vztrajno pada zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in nove prometne infrastrukture. Ob tem je okoli 75 % kmetijskih zemljišč na območjih z neugodnimi razmerami za kmetovanje, večinoma v gorskih in gričevnatih predelih. Naleteli so na gluha ušesa Omenjeni razlogi, ugotovitve študije ljubljanskih raziskovalcev, da je sprememba kmetijske zemljiške politike nuja, ter tudi besede kmetijskega ministra Dejana Židana, da so temelj slovenskega kmetijstva družinske kmetije, so spodbudili podra-vske kmete s kmetijsko gozdarsko zbornico na čelu, da so pripravili predlog sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih. Ključni spremembi sta bili skrajšanje obdobja zakupa državne kmetijske zemlje za zakupnike, ki imajo v najemu več kot 500 ha državnih zemljišč, in sprememba univerzalnega pravnega nasledstva. Sedaj namreč velja, da lahko podjetje pogodbo o zakupu brez privolitve upravljavca državne zemlje, to je sklada kmetijskih zemljišč, prenese na drugo ustanovljeno podjetje (npr. na hčerinsko podjetje). Sklad kot upravitelj kmetijskih državnih nepremičnin tako nima možnosti nasprotovati ali kako drugače vplivati na prenos zakupnega razmerja, čeprav je naloga sklada ravno gospodarjenje z državnimi zemljišči. Povsem drugačna zgodba pa velja za »navadne smrtnike.« Fizična oseba, torej kmet, tega zakupnega razmerja za državna kmetijska zemljišča ne more prenesti na novega zakupnika. Le izjemoma sklad določa to možnost, in sicer v primeru dedovanja ali novega prevzemnika, a le za kmetije, ki imajo v obdelavi najmanj 5 ha primerljivih površin kmetijskih zemljišč. Na zbornici so tako zahtevali, da se upošteva ustavno načelo enakosti pred zakonom, na podlagi katerega je treba osebe, ki so v enakem dejanskem in pravnem položaju, obravnavati enako. Predlagali pa so tudi skrajšanje obdobja zakupnih pogodb za 500 in več hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. »Ker naj bi se reforma zemljiške politike pripravila v naslednjih nekaj letih, bi v primeru podaljšanja zakupnih pogodb za prvotno dogovorjeno dobo velik delež skladovih kmetijskih zemljišč ostal v dolgoročnem večdesetletnem zakupu. S tem reforma zemljiške politike (ne glede na to, kateri od predlaganih modelov premikov zemljiške politike bo sprejet) ne bi dosegla svojega učinka,« so pojasnili na zbornici. A predlog zbornice je naletel na gluha ušesa. »Predloga KGZS za spremembo zakupa državnih kmetijskih zemljišč niso povzeli niti na kmetijskem ministrstvu za sprejem preko Vlade RS in nato Državnega zbora RS, niti ga v zakonodajni postopek niso vložili poslanci za neposreden sprejem preko Državnega zbora RS.« Foto: CG Starše • Požagane veje in drevesa za dobrodelni namen Brezplačen les za kurjavo, ki ga dostavijo tudi na dom Na Občini Starše so tudi letos sklenili, da socialno ogroženim občanom brezplačno podarijo les za kurjavo. Do brezplačnega lesa so upravičeni socialno ogroženi občani, ki na dobrodelni sklad občine oddajo vlogo in ji priložijo podatke o mesečnih prihodkih. Člani dobrodelnega sklada vlogo proučijo (finančno stanje) ter na osnovi tega odločijo, ali je občan upravičen, da prejme les za kurjavo. Les na občini Starše podarjajo že od leta 2011. »Takrat smo začeli rušiti stare hiše, ki jih je občina odkupila. Namesto da bi les odpeljali na odlagališče, smo ga razrezali in podarili tistim, ki so ga potrebovali,« je o začetkih te akcije povedal župan Bojan Kirbiš. Foto: Črtomir Goznik ŠtajerskiTEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Letos že sedmo leto pozivajo občane v stiski, da pokličejo na občino in oddajo vlogo. Les, ki je na voljo, so obrezane veje, drevesa, ki bi sicer ovirala promet ... »Les pripravijo naši javni delavci, režijski obrat pa ga pripelje tudi na dom. Količina drv je odvisna od tega, koliko je prosilcev in koliko imamo drv na razpolago. Navadno je to od enega do treh kubičnih metrov,« so pojasnili na občini. Gre torej za primer dobre prakse, saj na eni strani zaposleni preko javnih del opravljajo nujna dela, ki so potrebna za zagotavljanje varnosti, na drugi strani pa pomagajo pomoči potrebnim. In kot zagotavlja župan, bodo to akcijo nadaljevali. »Povpraševanje po tem lesu je, ob tem pa moramo vedno gledati, da ljudem, še posebej tistim, ki so v socialni stiski, pomagamo,« je še dodal Kirbiš. Mojca Vtič Slovenija • Živilskopredelovalna in kmetijska podjetja 2017 Živilska podjetja tudi lani Kmetijska in živilska podjetja so junija predstavila poslovanje v lanskem letu. delovalne industrije kovala dobičke. V letu 2017 je bilo registrirano 301 kmetijsko podjetje. Ta podjetja so skupno zaposlovala 1.808 ljudi, kar je več kot polovica vseh zaposlenih v celotnem kmetijstvu. Kmetijska podjetja so v 2017 ustvarila 177 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje ter 22 milijonov čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu, kar je 12,5 % celotne prodaje. Spomladanska pozeba v letu 2017 je močno prizadela kmetijska podjetja, ki se ukvarjajo z gojenjem trajnih nasadov. »Za sektorjem sadjarstva je izjemno težko obdobje. Že drugo leto zapored nas je prizadela spomladanska pozeba, ki je še dodatno poslabšala konkurenčnost panoge. Pozeba je prizadela celotno Evropo, vendar se v Sloveniji srečujemo z najhujšimi posledicami. Za pomoč sektorju je resorno ministrstvo sprejelo vrsto ukrepov, kot najpomembnejšega velja izpostaviti zakon o odpravi posledic pozebe,« je povedal Boštjan Kozole, direktor podjetja Evrosad, predsednik Sekcije za sadjarstvo. Izpada dohodka ni bilo mogoče nadomestiti, zato je izguba vplivala na celoten kmetijski sektor, kjer izguba znaša dva milijona evrov. Ob tem pa je napovedal Proizvajalci pijač povečujejo izvoz Medtem ko bodo kmetijska podjetja želela leto 2017 čim prej pozabiti, pa je za podjetja iz živilskopredelovalne industrije uspešno leto, saj so podjetja dobiček povečala za 6,3 % na 81 milijonov evrov. Na področju proizvodnje živil in pijač je bilo lani registriranih 733 podjetij. V njih je bilo zaposlenih 13.683 ljudi, kar je 2,4 % vseh zaposlenih v slovenskih podjetjih. Največ zaposlenih (4.438) je bilo v letu 2017 v pekarskih podjetjih. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil in pijač, so ustvarila 2,1 milijardi evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega 600 milijonov evrov na tujih trgih, kar znaša 27,8 % celotne prodaje. Direktor podjetja Dana, predsednik Sekcije proizvajalcev brezalkoholnih in alkoholnih pijač, Marko Hren, je povedal: »Prihodki sektorja so se povečali predvsem na račun izvoza. Trendi v sektorju so predvsem v razvoju lastnih blagovnih znamk, kajti naši izdelki so v primerjavi z evropskimi standardi zelo kakovostni.« Opozoril pa je na spremembe lastništva podjetij in na koncesije za rabo vode. »Medtem ko proizvajalec v Sloveniji plačuje 4,9-10 €/m3, pa italijanski proizvajalec le 0,2 €/m3. Zato apeliram na vse državne organe, da se področje koncesij končno uredi.« Foto: M 24 torek • 3- julija 2018 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 9 zemlja pa še naprej v roke podjetjem bi med drugim dosegla skrajšanje zakupnega obdobja za najemnike več kot 500 ha državne zemlje. Naletelaje na gluha ušesa. To med podaljšale za naslednjih 10 let. »Spremembe imajo • I 1 VI • v • ideološki značaj« Z vprašanjem, zakaj predloga sprememb niso podprli, smo se obrnili tudi na stranko Socialnih demokratov, ki vodi kmetijsko ministrstvo. Pojasnili so, da skupaj z ministrom podpirajo prizadevanja zbornice, vendar imajo pomisleke pri predlogu, ki določa, da se zakupnikom državnih zemljišč, ki imajo pogodbe za več kot 500 ha, zakupne pogodbe podaljšujejo samo za dve leti. »S pragom 500 ha to določilo zajame samo velika kmetijska podjetja, ne pa tudi velikih kmetov, kar bi dalo spremembi „ideološki" značaj. Namreč prepričani smo, da zakonskih sprememb ni mogoče usmeriti samo v podjetja, bi pa bilo sprejemljivo, če bi bila ta meja 100 ha, ker je to mejo lažje utemeljiti z vidika obsega poljedelske družinske kmetije.« A kot kažejo podatki delovne skupine, ima fizična oseba, ki razpolaga z največ najetimi državnimi kmetijskimi zemljišči, v zakupu 250 ha zemlje. Perutnina Ptuj bo obdelovala kmetijsko zemljo Spremembe zakonodaje pred volitvami torej niso bile sprejete in skorajda ni možnosti, da bi bile v drugi po- Stajerski www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik . Stajerskitednik lovici leta. To torej pomeni, da bo kar 2700 ha najboljših kmetijskih zemljišč v Podravju še naslednjih 10 let ostalo v zakupništvu prehrambnega velikana oziroma hčerinskega podjetja, če ne bo razlogov za prekinitev pogodbe oziroma če podjetje od podaljšanja ne bo odstopilo. A kot je pojasnil Franc Veršič, direktor PP Agro: »Danes si ne predstavljamo uspešne in razvojno naravnane Perutnine Ptuj brez najetih kmetijskih površin, zato bomo za najem državnih kmetijskih površin kandidirali tudi po letu 2018.« Dodal je, da bo skupina Perutnina Ptuj tudi v prihodnje obdelovala kmetijske površine, in sicer po sistemu dobrega gospodarja. »Skozi vpeljano ohranitveno tehnologijo bomo izvajali ukrepe, s katerimi zagotavljamo trajnostno kmetovanje. Vse poljedelske pridelke, ki imajo mesto v pripravi krmil za piščance, bomo za to tudi porabili. S tem bomo tudi v prihodnje izpolnjevali zaveze zagotavljanju sledljivosti od njive do vilic.« Sicer pa je v PP Agro za potrebe primarne kmetijske dejavnosti zaposlenih 52 delavcev, s katerimi pokrivajo tudi strokovna področja kmetijstva. Mojca Vtič Foto: MV r» 11 J 1-vv. | • j» Samooskrba pada - poljščine v bioplinarne Nedavno so nas bralci Štajerskega tednika opozorili, da se krmno žito (tritikala) iz polj PP Agro na območju občine Gorišnica vozi v bioplinarno, medtem ko smo v Sloveniji po površini kmetijske zemlje že tako na repu evropskih držav. Franc Veršič, direktor PP Agro je pojasnil: »Glede na zahtevnost pridelovalne sezone (visoke temperature in pogoste močne padavine) so analize pokazale, da je pridelek kakovosti, kije najprimernejša za proizvodnjo zelene energije. V obratu PP Energija ga v odgovarjajočem deležu dodajajo preostalim komponentam za proizvodnjo zelene energije. Sicer pa v tem obratu na tak način letno predelamo več kot 15.000 ton perutninskega gnoja.« Bralci so še poudarili, da naj bi slo za žito, pridelano po bio standardih. »Naše izkušnje so pokazale, da so za doseganje kakovostnega bio pridelka znotraj ohranitvene tehnologije potrebna štiri leta preusmeritvenega obdobja. To se izteče letos, tako da bomo v naslednjem letu trgu že ponudili pridelke s certifikatom bio pridelave. Pridelki znotraj preusmeritvenega obdobja pa se koristijo skladno s potrebami proizvodnih procesov, letos bo pridelek uporabljen za namen, ki odgovarja letni kakovosti pridelka. Ob tem ima ta pridelek v naših pogojih pridelave tehnološko gledano še vedno status preusmeritve iz konvencionalne v bio proizvodnjo, tako da v tem primeru ne gre za pridelek, ki kakovostno ustreza bio certifikatom.« Foto: CG kovala dobičke, kmetijska z izgubo Medtem ko so kmetijska, predvsem zaradi vremenskih neprilik, ustvarila izgubo, so podjetja iz živilskopre- tudi vključitev sadjarjev v sheme izbrane kakovosti. »V zadnjih tednih je potekalo že kar nekaj certificiranj, promocija pa se bo začela izvajati v začetku prihodnjega leta.« Kmetijska podjetja po dveh letih z izgubo Pozeba ni prizadela le sadjarjev, je opozoril Branko Virag, član uprave podjetja Panvita ter predsednik Združenja kmetijskih podjetij: »Pozeba je imela močne negativne posledice na kmetijsko proizvodnjo, pa tudi sicer je bilo leto 2017 polno izzivov. To se odraža tudi v statistiki podjetij v kmetij- stvu, ki so po dveh letih poslovanja z dobičkom naredila dvemilijonsko izgubo.« Ob predstavitvi poslovanja kmetijskih in živilskih podjetij v letu 2017 je pokomentiral tudi usmeritve skupne kmetijske politike po letu 2020 in tako pokazal na velik razkorak med razmišljanjem kmetov in indu- strialcev: »Žalosti nas, da prihodnja skupna kmetijska politika po letu 2020 daje prednost manj konkurenčnim in manjšim pridelovalcem. Ker naj bi bila skupna kmetijska politika tudi fleksibilnejša za vsako državo članico, si želimo in upamo, da bodo organi odločanja prepoznali pomembnost kmetijskih podjetij za samooskrbo Slovenije.« Kot še ugotavljajo na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, se povpraševanje po slovenskih agro-živilskih izdelkih zaradi inovativnih izdelkov povečuje. »Ne povečuje pa se le doma, po njih povprašujejo tudi potrošniki zunaj naših meja, na kar nakazuje tudi zavidljiva izvozna statistika,« je izpostavila direktorica GZS, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Izvozna dejavnost slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij namreč že nekaj let narašča. V letu 2017 je vrednost izvoza slovenskih agroživilskih izdelkov znašala 1,3 milijarde evrov. Dodala je še, da poleg odličnih rezultatov na tujem trgu rastejo tudi dodana vrednost, produktivnost dela ter število zaposlenih. Mojca Vtič FOTO: Črtomir Goznik Ljutomer • Sajenje 150 medovitih dreves V spomin na prvi slovenski tabor Letos mineva 150 let od 1. slovenskega tabora, kije bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru. V počastitev jubileja so v Ljutomeru že posadili 150 medonosnih dreves. Akcija zasaditve dreves, ki jih je občanom podarila družba Fajn Tim, d. o. o. iz Ljutomera, se je začela v soboto, 19. maja 2018, ko sta bili ob vstopu v omenjeni park posajeni dve lipi, naslednji dve so 9. junija 2018 zasadili ob učnem čebelnjaku OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, kar 145 dreves pa so občani v sredo, 20. junija 2018, posadili na petih lokacijah. Zadnje, 150. medonosno drevo sta županja Ljutomera Olga Karba in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč posadila v četrtek, 21. junija 2018, pred osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državnosti. Foto: NS Na petih lokacijah v Ljutomeru so posadili 150 medonosnih dreves. 10 Štajerski Kmetijstvo in podeželje torek • 3- julija 2018 Ptuj • Emma Peralta, zmagovalka World Top Model Slovenia Odločno po poti svojih sanj Če bi izbirali mesto z največ prestižnimi lepotnimi naslovi, bi zagotovo bilo najstarejše slovenske mesto čisto na vrhu ali tik pod vrhom. Po več naslovih mis Slovenije, Kraljice Slovenije, mis Universe, dveh mistrih Slovenije in nekaterih drugih je sedaj v rokah eksotične Ptujčanke, ki sicer sedaj živih v Prvencih v občini Markovci, tudi naslov World Top Model Slovenia, kije letos potekal šele drugič. Decembra letos se bo mlada lepotica udeležila svetovnega izbora na Kitajskem, ki se ga že izjemno veseli. Več kot pet mesecev je trajalo, da so izbrali letošnjo zmagovalko, za prestižni naslov World Top Slovenia se je letos potegovalo devet superfinalistk. Za Emmo, ki je že od nekdaj rada pozirala, moda in modeling pa jo neizmerno privlačita, so se uresničile sanje. Četudi so nekateri njen izbor pospremili z žaljivimi komentarji, da Slovenije na tem tekmovanju ne bi smelo zastopati temnopolto dekle, ostaja ponosna nosilka tega naslova, ponosna, da bo lahko Slovenijo zastopala na Kitajskem. Že slovenski naslov ji prinaša priložnost za napredek; odprla so se ji vrata, da bo lahko delala to, kar si je vedno želela. »Zelo pogrešam sorodnike v Dominikanski republiki« „Svojo priložnost želim maksimalno izkoristiti. Vsak dan se želim učiti in trdo delati za mojo prihodnost. Vesela sem, da me obdajajo ljudje, ki me podpirajo in mi želijo najboljše. Niso pa vsi enaki, takšno je pač življenje, s tem se je treba sprijazniti, da brez zavisti ne gre. Nadvse veseli, da mi je uspelo, so tudi doma v Dominikanski republiki, ki je zame ena najlepših dežel na svetu. Še posebej babica Fifa, ki živi v podeželskem mestu Lama de Cabrera, kjer sem tudi sama nekaj časa živela, rodila pa sem se v kraju Santiago de los Caballeros. V Slovenijo sem prišla pred petimi leti, ko sem Do svetovnega izbora mora shujšati za dva kilograma Še preden je Emmo spoznala Slovenijo, sojo lahko občudovali na modnih revijah murkovcev, na katerih fotografira tudi fotograf Luka Rebol, ki ji je zelo pomagal, da sedaj lahko uresničuje svoje sanje. Tako seje tudi spoznala z Andrejo Belšak iz trgovine Absolut Fashion. Visokaje 171 cm in ima 52 kg. Kot pravi, bo do svetovnega izbora morala še izgubiti dva kilograma, predvsem z gibanjem. Foto: Luka Rebol Emma: „Z zmago so se uresničile moje sanje, že kot majhna punčka sem si želela delati kot model." Žirijo je sestavljalo več kot 50 glasovalcev iz osmih držav (ZDA, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Anglije in Slovenije) iz sveta mode, glasbe in šovbiznisa, ki je Emmi dodelila največ glasov. Superfinalistke so ocenjevali v več kategorijah, kot so: mere tekmovalk, poziranje pred fotografskimi objektivi, hoja in obrati na modnem odru ter naravni čut za modeling. Foto: Luka Rebol Emma Peralta je stara 19 let, v Sloveniji, na Ptuju oz. v njegovi bližini živi pet let. imela 14 let, moja mama pa je prišla v Slovenijo že pred 15 leti. Pripeljala jo je ljubezen. Na začetku mi ni bilo lahko, čeprav so me lepo sprejeli, sčasoma je postalo lažje, še vedno pa zelo pogrešam moje številne sorodnike v Dominkanski republiki, ki sem jo nazadnje obiskala pred tremi leti. Vsak dan tudi boljše govorim slovensko, razumem sicer vse, a mi tu in tam še kaj zmanjka. Pri govoru mi zelo pomaga tudi moj fant Simon, doma je pri Sveti Trojici, ki me sproti popravlja, če naredim kakšno napako. A se zelo trudim, da bi jih bilo čim manj. Po zaključeni trgovski šoli sem se vpisala v program ekonomskega tehnika, do konca šolanja imam še eno leto," pove Emma o sebi in svojih načrtih. Zaljubljena v kislo zelje in krofe Njena priljubljena jed je kislo zelje ne glede na letni čas. Ne ve sicer, zakaj ji najbolj ugaja, ampak njena mama ga pripravi tako, da bi ga še angelčki jedli. Zelo ji teknejo tudi krofi, ko je čas zanje, pravi. Od sadja pa ima najraje mango, ki ga sama utrga. Pravi, da je to, kar prodajajo v naših trgovinah, daleč od pravega manga, ponavadi je gnil in neužiten. V prostem času se najraje sprehaja s kuž-kom, sicer pa uživa tudi z mamo, ki bo prihodnji mesec rodila težko pričakovano dojenčico. Seveda pa ji je najlepše s fantom, ki ji je na njeni poti v svet modelov tudi največja opora. „Vesela sem, da mi stoji ob strani in da ni ljubosumen," odkrito pove 19-letno nadvse prijazno, delovno, komunikativno, nasmejano in spoštljivo dekle, ki se zaveda, da brez truda ni rezultatov, ni uspeha. „Ne vem, kje bom jutri, čez mesec ali dva, leto dni ali čez 10 let. Če bi vsak človek vedel, kaj bo jutri, bi bil svet drugačen," je prepričana Ema, ki se tako kot vsako mlado dekle rada lepo obleče, za vsak dan športno-elegantno in predvsem ženstveno, obleke, krila, visoke pete. MG Juršinci • Sedmo srečanje rodbine Slodnjak iz Rotmana Skupaj s praprapravnuki jih je kar 393 V preteklosti niso bile družine z desetimi ali več otroki nobena redkost. Danes je to zelo redek primer. Ena od rodbin, kiji še ne grozi izumrtje, je v občini Juršinci vsekakor rodbina Slodnjak iz Rotmana. Očetu Antonu in materi Otiliji, rojenima leta 1880, se je od leta 1904 do leta 1916 rodilo kar deset otrok. Danes se je zvrstilo že pet generacij njunih potomcev, poleg desetih otrok še 51 vnukov, 104 pravnuki, 172 prapravnukov in 56 praprapravnu-kov, skupno 393 krvnih potomcev. Če k njim prištejemo še partnerje, se spisek rodbine poveča na 572 imen - od tega jih je do sedaj umrlo 89, preostalih 483 je še živih. Menim, da je ob teh podatkih Slodnjakova rodbina ena od najštevilčnejših na Štajerskem, če ne celo največja. Rodbina je vseskozi med seboj zelo povezana, zato ni čudno, da se je najstarejšima sinovoma Antonu in Jožefu že leta 1973 porodila ideja, da organizirata prvo srečanje rodbine na domačiji Antona v Juršincih. Potem so sledila še štiri srečanja, zadnje je bilo 23. junija letos. Kot po navadi se je rodbina tudi tokrat zbrala v farni cerkvi v Juršincih pri sv. maši za vse umrle iz rodbine ter nato obiskala grobove na tamkajšnjem pokopališču. Kulturni in družabni del srečanja se je nadaljeval v šotoru do poznih večernih ur. Poleg nastopa juršinskih ljudskih pevk pod vodstvom Frančiške Brumen, vnukinje Antona in Otilije, so nastopili tudi Lovrenški ljudski pevci, pri katerih prepeva pravnuk Antona in Otilije Slodnjak, Anton Lajh. Nastopili so tudi Rogisti zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, pri katerih pridno v rog pihata Franci, pravnuk Antona in Oti-lije Slodnjak, ter njegov sin Kristjan. Ker pa ima rodbina tudi opernega pevca, Dušana Topolovca, je ta prisotnim dan popestril z Napitnico iz Anton Slodnjak seje kot mlad fant odpravil v Baden pri Dunaju v vinogradniško šolo, nato pa se je vrnil k staršem v Rotman, kjer je na sosedovi njivi začel gojiti trsne cepljenke. Dohodek od trsni-čarstva mu je v naslednjih treh letih omogočil nakup novejše hiše v bližini, z nadaljnjimi nakupi zemlje pa je še širil trsnico, drevesnico in drugo. Tu sije družina uredila svoj dom, v katerem so bili rojeni skoraj vsi otroci. Družina je živela kar udobno, saj je gospodar že leta 1912 presedlal s kočije na pravi motor, kar je bila v tistih časih prava redkost. Leto po vojni je zahrbtna bolezen pobrala gospodarja Antona. Najstarejši otrok je takrat štel 17 let, devet jih je bilo mlajših. Kljub temu so nadaljevali s trničastvom ter se s tem preživljali. Vsi otroci so prišli do svojih poklicev, začeli so zapuščati domače ognjišče ter si spletli svoja gnezda v bližnji okolici. Na domačiji je z materjo ostal najmlajši, Jožef z svojo družino. Danes so potomci Antona in Otilije Slodnjak razkropljeni po Sloveniji, v Avstriji, Nemčiji in celo v Švedski, toda kljub temu se jih večina pogosto rada vrača v rodni kraj. Traviate Giuseppa Verdija in nekaj drugimi napitnicami. Priložnost je bila dana tudi najmlajšim; Karolina in Tomaž Pernek, prapravnuka, sta pokazala, kako se igra na flavto in harmoniko. Kakor v prejšnjih letih se je vabilu organizatorja odzval župan občine Juršinci Alojz Kaučič ter prisotne nagovoril s pohvalnimi besedami za nazaj in spodbudnimi za naprej ter povedal nekaj o pomenu ohranjanja družinskih vezi, kar je v današnjem času nenehnega drvenja sem in tja še kako pomembno. O delu in življenju Antona in Otilije Slodnjak je spregovoril njun vnuk Jože Slodnjak, sicer pa že nekaj desetletij kronist rodbine in avtor rodbinskega spiska. Da je srečanje res uspelo, je dokaz ubrano petje, ki ga je bilo slišati iz velikega šotora še pozno v noč. JS Foto: Črtomir Goznik torek • 3- julija 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Cirkulane • Radioklub Cirkulane praznuje pol stoletja delovanja Radiomaterstvo je bilo prva globalizacija sveta V Radioklubu Cirkulane neprekinjeno delujejo že natanko pol stoletja, za požrtvovalno in uspešno delo so prejeli priznanje župana Cirkulan Janeza Jurgeca in bronasti znak Civilne zaščite. Ob jubileju so od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS prejeli poseben klicni znak S550DDR, ki ga bodo uporabljali do konca aprila prihodnje leto. Pred pol stoletja so v Radioklubu Ptuj začeli razmišljati o tem, da bi bilo treba tehnično kulturo in znanje širiti tudi med mladimi na podeželju; tako so leta 1968 ustanovili sprejemno-oddajno sekcijo Cirkulane YU3DDR. Njeni prvi člani (Marjan Erjavec, Stanislav Golc, Jože Rakuš, Ivan Švajgl in Jože Vau-potič) so iz Ptuja dobili UKV-posta-jo, na razpolago pa prostore v stari Rajherjevi hiši v Cirkulanah, posta- vili so antene in začeli delovati. Z leti so vzpostavili infrastrukturo s stolpi, radioamaterskimi postajami in drugo opremo za delovanje kluba na UKV in KV radioamaterskih frekvencah. Pred desetimi leti so kupili objekt v Pohorju 25a, s prostovoljnim delom in donacijami ga prenavljajo. Veliko pozornosti namenjajo izobraževanju podmladka; samo v zadnjih petih letih so v klubu uspo- sobili več kot sto novih radioamaterjev iz Slovenije in Hrvaške, ki so uspešno opravili izpit in pridobili mednarodno licenco za uporabo radioamaterskih frekvenc. Člani kluba so program in module 60-urnega usposabljanja razvili sami. Pri tem so se tako dobro odrezali, da so jim lani na Zvezi radioamaterjev Slovenije pri pripravi skupnega programa usposabljanja za radioamaterja operaterja zaupali koordinacijo Markovci • Tekmovalo 18 ribičev in ribičinj Kako ob moških namakajo ženske Konec junija je bilo ob ribniku v Prvencih v občini Markovci nadvse živahno. Odvijalo se je namreč prav posebno ribiško tekmovanje, saj so ribiške palice zavihtele tudi predstavnice nežnejšega spola. Drugo leto zapored so člani Športno ribiškega društva (ŠRD) Markovci ustregli ženskam in dekletom, ki jih navdušuje ribolov. »Lov rib s plovcem ali na kratko ribolov je šport, s katerim se ukvarjajo predvsem moški. Ker pa želijo biti ženske na vseh področjih enakopravne in enakovredne moškim, morda celo boljše in uspešnejše od njih, se počasi in vztrajno ter tudi uspešno vrivajo v to »moško« športno panogo. Vodstvo ŠRD Markovci je prisluhnilo željam žena in deklet ter organiziralo ribolovno tekmo ona-on, torej moški in ženska,« je povedal član ŠRD Mar-kovci Ignac Habjanič. Tekmovalo je kar 18 ribičev in ri-bičinj v najrazličnejših kombinacijah (dedki in babice, mož in žena, fant in punca, brat in sestra, dedek in hči ali vnukinja ...). »Lansko leto, ko je bila tekma prvič organizirana v sklopu aktivnosti ŠRD Markovci, se je je udeležilo osem mešanih parov, letos pa je tekmovalo devet parov. Ob tem bi poudaril, da najmlajša tekmovalka še ni dopolnila 18 let, najstarejša tekmovalka pa je presegla 70 let,« je z udeležbo zadovoljen Habjanič. Ribiški pari so imeli na voljo tri ure. Največ, kar 85,7 kg rib sta v tem času ujela Anica in Jože Šeruga. Drugo mesto sta z dobrimi štirimi kilogrami in pol manj rib osvojila Sabina in Andrej Založnik, tretja pa sta bila Sabina in Slavko Plošinjak, ki sta nalovila dobrih 79 kilogramov rib. Vse tri pare so nagradili z ličnimi pokali. »Poleg tako izkušenega in uspešnega ribiča tudi meni ni težko biti dobra in uspešna sotekmovalka, vendar pa se vseeno Foto: Srdan Mohorič Ribe in »boljša polovica« ribiškega para ... ne bi odločila za samostojno tekmovanje,« se je zmage razveselila polovica zmagovalnega para Anica Šeruga. Z izvedbo tekmovanja in dogajanjem pa je bil zadovoljen tudi predsednik ŠRD Markovci Viktor Slameršak, ki je ob tem dejal: »S tako aktivnostjo želimo za ribnik zvabiti tudi bolšje polovice ribičev. Cilj vsega tega je predvsem druženje, ki pa ima tudi malo tekmovalnega značaja.« Monika Levanic Foto: Srdan Mohorič V tekmovanju se je preizkusilo kar devet parov. '■■■rwmm ... v wiï'Ziïm'îm // // . ■ , jtfgjjiff {?//// ., - <> ■■ wMhgíiií Tako so okrog leta 1980 radioamaterji v Cirkulanah postavljali antene. vseh radioklubov v Sloveniji. Cirku-lanski radioamaterji se udeležujejo različnih tekmovanj, organizirajo HAMfeste in družabna srečanja, izdajajo celo svoje glasilo Hamcaj-tnige. Z akumulatorjem in nekaj metri žice dosežejo ves svet Predsednik Radiokluba Cirkulane Andrej Bogdan je razložil, da je bilo prav radioamaterstvo prva glo-balizacija sveta: »Radioamaterji so Cirkulane ponesli v svet in svet prinesli v Cirkulane. Danes sicer imamo sodobno tehnologijo, mobilne telefone s številnimi aplikacijami, vendar pa vse temelji na elektriki; če je zmanjka, smo v popolni temi. Radioamaterji pa z enostavnimi rešitvami, z enim akumulatorjem in nekaj metri žice v nekaj urah dosežemo ves svet.« Pojasnil je, da je radioamaterstvo danes potrebno le ob reševanju v primeru večjih elementarnih nesreč, ko padejo vsi ostali komunikacijski sistemi: »Civilna zaščita, vojska itd. za ukrepanje potrebujejo dan ali dva, radioamaterji pa povezave vzpostavijo že v eni uri. Ključni so torej v vmesnem času, ko se sistem reševanja še ni zagnal.« Radioklub Cirkulane je zato vključen v Amatersko radijsko omrežje za ne- Foto: arhiv Radiokluba Cirkulane varnost (ARON), ki se vzpostavi ob naravnih in drugih nesrečah. Zveze redno preverjajo vsako soboto, pred leti so v hudi zimi morali tudi zares priskočiti na pomoč. »Elektru Maribor smo sporočili, kje so pretrgane žice daljnovodov, kje so padla drevesa itd., da so lahko popravila stekla čim prej,« je pojasnil Bogdan. V Radioklubu Cirkulane je trenutno okoli 130 članov. Radi delajo z mladimi, predvsem s tistimi, ki se zanimajo za elektrotehniko, meha-troniko, računalništvo itd. To naj velja kot vabilo; v klubu v svoje vrste z veseljem sprejmejo vsakogar, tudi brez predznanja in tehnične opreme. Eva Milošič Sveti Tomaž • 12. občinski praznik Osrednja proslava Na osrednji proslavi ob 12. občinskem prazniku so povezali tri ustvarjalce: domačina pisatelja Stanka Cajnkarja in Frana Ksavra Meška ter Ivana Cankarja, saj je letos njegova 100. obletnica smrti. Župan Mirko Cvetko je v govoru dejal, da so v zadnjih 12 letih veliko naredili predvsem na področju cestne infrastrukture. Ponosen je, da se občani zavedajo, da so občina vsi in med seboj zelo sodelujejo. V prihodnje se bodo osredotočili na turistični razvoj, kajti gospodarski razvoj je že v osnovi omejen zaradi slabše cestne povezave in oddaljenosti od železnice. Radi pa bi, da zaživi manjši obrat v obrtni coni. Pomembna investicija je medge-neracijski center, v teh dneh so dobili potrditev ministrstva, da so tik pred izdajo soglasja oz. koncesije. Občinsko prireditev je pripravila učiteljica Zlatka Majcen, ki je k sodelovanju povabila zdajšnje in bivše učence. Besedila so se vezala na življenje, prijateljstvo, na mavrico na nebu in v človeški duši. So- delovala sta Mladinski pevski zbor in folklorna skupina Škrjanček iz OŠ Sv. Tomaž. Učenci 9. razreda so v posnetem filmčku govorili o domačem kraju in poteh, ki jih čakajo v prihodnje, v upanju, da se vrnejo in ostanejo v domačem kraju. Vmes so na platno projicirali tudi posnetke občine. Društvo gospodinj pa je poskrbelo za zakusko. KŠ Mavrica na odru ob osrednji občinski proslavi Foto: KS 12 Štajerski V središču torek • 3- julija 2018 Ormož • Razstava Neznano o znanih Radoševa babica na svet pomagala več kot 4.000 otrokom V okviru prireditev Ormoškega poletja je muzejska enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v avli občine Ormož postavila razstavo z naslovom Neznano o znanih - Radoševa babica. V prvi vrsti je to razstava o pomenu in vlogi babiškega poklica. Babištvo je zdravstveni poklic z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in Evropi. Prva babiška šola v Sloveniji v slovenskem jeziku je bila ustanovljena v Ljubljani že leta 1753. Babiška šola v Ljubljani je delovala nepretrgoma skoraj 230 let, ko je bilo leta 1981 z zakonom o usmerjenem izobraževanju izobraževanje babic ukinjeno. Ponovno seje nadaljevalo leta 1996. Do ustanovitve babiških šol je bila izobrazba babic pomanjkljiva. Tudi na širšem ormoškem območju so že pred drugo vojno delovale starejše diplomirane babice. Njihovo terensko delo je bilo zelo naporno, saj so imele še sredi prejšnjega stoletja ženske na ormoškem podeželju veliko otrok. Postopoma pa so babice dobivale tudi pomembno vlogo v zdravstveni vzgoji žensk, njihovih družin in širše skupnosti. Z razstavo o Radoševi babici smo želeli osvetlili njeno osebnost, življenje, delo in spomine nanjo. Hkrati pa tudi spoštovanje in hvaležnost, ki jo do nje čutijo vsi, ki se jih je dotaknila. Prijazna, topla, čuteča. Takšna je bila Jožica Petek, Radoševa babica. Njen življenjepis je impresiven, saj jo je odlikovalo veliko več od bogatega znanja in izkušenj. Jožica Radoš, ki jo Ormožani pomnijo kot Radoševo babico, se je rodila leta 1912 v kmečki družini v Cvetkov-cih. Leta 1933, stara 21 let, se je odločila za babiški poklic, trdno prepričana, da bo to delo opravljala odlično. Začela je obiskovati Državno babiško šolo v Ljubljani in se po končanem dveletnem šolanju ter opravljeni praksi vrnila v domače kraje. Kot babica je delala 40 let. V začetku šestdesetih let so začele ženske iz ormoškega območja vse pogosteje rojevati v bolnici, Radoševa babica je začela opravljati patronažno službo in skrbeti za novorojenčke po prihodu iz bolnišnice. Ustanavljati so začeli tudi posvetovalnice za žene in otroke, kjer so dodatno delale tudi medicinske sestre in babice s terena. Del te Jožica Petek (Radoševa babica) prva z leve, leta 1934 Čestital jim je za dosežene rezultate, jim zaželel še veliko uspehov vnaprej ter jih nagradil s knjigo s posvetilom in enodnevno vstopnico za Terme Ptuj. Izmed 93 učencev je župan segel v roko tudi šestim učencem, ki so vseh devet razredov šolanja opravili z odliko, za kar jim je prvič podelil prav posebno priznanje (prejšnja leta listino), tako imenovano županovo petico. S tem izjemnim učnim uspehom se lah- ko pohvalijo: Lucija Janžekovič, Eva Kokot, Marko Kovačec, Lea Krajnčič, Miha Majcen in Viktorija Puc. Medtem ko je za izjemne dosežke na državnih tekmovanjih 12 učencem izročil še županovo priznanje; in sicer: Kaji Kristo-vič za doseženo prvo mesto na državnem tekmovanju Digitalna fotografija, Marku Kovačecu za prvo mesto na državnem tekmovanj Video montaža, Nejcu Jakominiju za doseženo drugo službe je bila tudi Radoševa babica. Jožica Radoš je svoj poklic ljubila. Zanjo babištvo ni bil poklic, za to delo je bila preprosto poklicana. Velikokrat je poudarila, da si je prizadevala za individualno obravnavo oskrbovanca in skrb za njegovo telesno, duševno, socialno in duhovno počutje. Radoševa babica je v svoji delovni praksi na svet pomagala nad 4.000 novorojenčkom in porodnicam lajšala porodne in poporodne težave. Svojemu delu je bila iskreno in globoko predana. Na vse je prenašala svojo pozitivno energijo in jih s tem opogumlja in spodbujala v težkih trenutkih. Krasili so jo potrpežljivost, razumevanje in prijaznost do bolnikov. Med ženskami je bila zelo priljubljena, saj jim je znala prisluhniti, se z njimi pogovoriti in jim nesebično pomagati. Ljudje se je spomnijo kot zavzeto, skrbno, zanesljivo, toplo, prijazno, a tudi odločno babico. Razstava bo v avli Občine Ormož na ogled do konca septembra. N.K. Foto: Arhiv PMPO Markovci • S tradicionalnega sprejema Pri županu kar 93 najboljših vi. v učenk in učencev Tudi v občini Markovci so ponosni na svoje učence, ki dosegajo odlične uspehe v šoli ali na državnih tekmovanjih. Župan občine Markovci Milan Gabrovec je tako pred kratkim sprejel kar 93 najboljših učenk in učencev. mesto na državnem tekmovanju Kaj veš o prometu ter Noelli Vilčnik, Eli Bezjak, Maši Žnidarič, Klari Kitak, Ame-lii Pajnkiher, Barbari Tement, Blažki Horvat, Neži Forštnarič in Staši Štern za osvojen naslov državnih prvakinj v nogometu. Sledila sta pogostitev in skupno fotografiranje. Pred dnevi pa je župan pripravil še sprejem za mini maturante. Bilo jih je kar 42. Monika Levanič Ptuj • Koncert ženskega pevskega zbora Brez glasbe ni življenja Pod tem geslom je Ženski pevski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptu-j-Ormož prvo junijsko soboto v slavnostni dvorani ptujskega gradu priredil svoj peti letni koncert in svečano počastil petletnico svojega delovanja. Z nasmeškom se spominjamo začetka in prvih vaj, ko še nismo vedele, ali bomo mešani ali ženski pevski zbor, ko je na vajah poleg skromnega števila pevcev prisostvoval tudi pasji predstavnik Zlatice Becci, ko smo vadile na različnih lokacijah grajskih prostorov, ko smo razmišljale, kaj brez dodatnih stroškov obleči za nastop. Aprila 2013 pa smo se oblikovale kot ženski pevski zbor z 22 članicami pevske sekcije Društva prijateljev PMPO. Ob podpori takratnega direktorja muzeja Aleša Ariha in ob vztrajnosti zborovodkinje Dore Ožbald iz Frama smo vztrajale tudi pevke. Prvi nastop za širšo javnost je bil že 16. junija 2013 na Poletno muzejsko noč. Od široko zastavljenega delovanja društva je ostala le naša trmasta pevska sekcija. Trenutno nas poje Najboljše učenke in učenci s svojimi mentorji, ravnateljem OŠ Markovci Ivanom Štrafelo in županom Milanom Gabrovcem. 15 pevk. Tudi sedaj imamo podporo vodstva muzeja in lahko izvajamo svoje letne koncerte v slavnostni dvorani, sicer pa vadimo v prostorih Narodnega doma in smo članice ZKD Ptuj. Naša vztrajnost je poplačana, izbor programa se povečuje, kakovost je na zavidljivi ravni, nastopi se vrsti- jo, tudi izven naše občine, nastopile smo tudi na Hrvaškem. Nastopamo na revijah in drugih prireditvah, prirejamo božične koncerte, letos pa smo 1. julija tudi že drugič na grajskem dvorišču izvedle Srečanje pevskih zborov. V. V. Dornava • Zaključna prireditev v vrtcu Različnost nas povezuje V torek, 19. junija, smo v vrtcu Dornava izvedli zaključno prireditev z naslovom Različnost nas povezuje. Na prireditvi so prepevali in zaplesali otroci iz vrtca. Povabili smo tudi predstavnico društva Sonček Ptuj Nado Polajžar z njeno skupino nastopajočih. Ves program je povezovala Mojca Prigl z lutko. Ob zaključku je sledilo še presenečenje za vse. Obiskal nas je pevec Isaac Palma, ki se je rodil v Argentini in nam je s svojim simpatičnim naglasom prav tako privabil nasmešek na obraz. Otroci so skozi šolsko leto spoznavali, da se prav vsi razlikujemo med seboj in smo si različni. Naučili smo se sprejemati drugačnost preko različnih slikanic, spoznali nekaj kre- tenj za pogovor z gluhimi, se igrali različne igre z zaprtimi ali zakritimi očmi ter se poskusili gibati v prostoru. Otroci so tako ugotovili, da se med seboj razlikujemo prav vsi na tem planetu. Janja Čuš Kodrič Foto: W Foto: ML Nogomet Izjemna moč Francije, Messi in Ronaldo že doma Stran 14 Motokros Za četrto mesto dvakrat četrti Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • NK Aluminij Mediteranske igre Vrhunski met Ceha za medalja tudi Korotajevi Stran 15 Odbojka Novo ime, igralke in liga Stran 15 tednik íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nova stopnička v karieri NK Aluminij je konec preteklega tedna v svoje vrste pripeljal novega člana. Kidričani tako še naprej sestavljajo igralski mozaik, v katerem v prihajajoči sezoni skorajda zagotovo ne bo Frances-ca Tahiraja in Ibrahima Mensaha. Prav na njunih mestih ofenzivnih vezistov se najbolje znajde Nikola Leko. Visoki 21-letni nogometaš iz BiH (ima tudi hrvaški potni list) je postal novi član zasedbe iz Kidričevega, pogodba je sklenjena za tri leta. Leko prihaja iz Posušja v bližini meje BiH s Hrvaško, kjer je tudi začel igrati nogomet. V mlajših selekcijah je nato zaigral za bližnji Široki Brijeg, kjer je ostal dve leti. Po vmesnem kratkem postanku v domačem Posušju se je preselil na Hrvaško v NK Koprivnica, nazadnje pa je dve leti igral v bosanski 2. ligi, pri ekipi HNKČapljina. Po prihodu v Kidričevo je povedal: »Moje osnovno igralno mesto je v zvezni vrsti, iz katere se rad vključujem v napad, bodisi po sredini, bodisi po bočnem položaju. V Čapljini me je trener uporabljal prav na teh dveh igralnih položajih, moj učinek pa je bil v zadnjem prvenstvu 12 doseženih zadetkov. Seveda upam, da bom podobno uspešen tudi v Aluminiju. Prestop v Slovenijo je zame nova stopnička v karieri, prva liga je tudi pravi izziv za naslednje obdobje. Tukaj so pogoji za delo naravnost idealni, zato si želim napredovanja tudi v igralskem smislu. Prvi vtisi po prihodu v Kidričevo so super, tako celotna ekipa kot trener so me lepo sprejeli, jaz pa jim želim to vrniti z dobrim delom in igrami v prvenstvu. Obenem bi se rad zahvalil vsem, ki so omogočili ta prestop, tako ljudem tukaj v klubu kot tudi mojemu managerju Elvisu Bilalagiču in Seadu Ziliču, ki je prav tako pomagal. Zahvala gre tudi mojemu očetu, ki me je vedno podpiral pri nogometnem razvoju, kot tudi vsem dosedanjim trenerjem. Sedaj si želim le še to, kar si želi vsak športnik -da bi me spremljalo zdravje in da bi lahko nemoteno delal to, kar rad počnem, igral nogomet.« 0 poznavanju slovenskega nogometa in o svojih favoritih na svetovnem prvenstvu je Leko dodal: »Slovenski nogomet sem sicer spremljal, a ne tako podrobno. Tako npr. poznam uspehe Maribora, tudi Olimpijo, Krško, Gorico, sedaj bom posebej podrobno seveda spoznal Aluminij (smeh). Na SP absolutno navijam za Hrvaško!« M i nn I ni ■ I / 1 \ Nikola Leko je z NK Aluminij sklenil triletno pogodbo. Nogomet • NK Drava Ponovno snidenje V ponedeljek popoldan se je na svojem prvem treningu v pripravah na sezono 2018/19 zbrala tudi ekipa Drave. Drugoligaši bodo svoj ples začeli v prvem avgustovskem koncu tedna, glede na lansko sezono pa bodo Muro (1. liga), Zarico in Ver-žej (izpadla), zamenjali Ankaran Postojna (izpad iz 1. lige), Vitanest Bilje in Beltinci (zmagovalki kvalifikacij prvakov 3. lig). Ptujčane bo tudi v novi sezoni vodil trener Simon Sešlar, ki je o začetku priprav povedal: »Nekaj premora je bilo zagotovo dobrodošlega, da se spočijemo in rege-neriramo po naporni sezoni, ki je za nas zaradi dodatnih kvalifikacij trajala še nekaj dlje, kot za druge klube. Priprave bomo opravili v domačem okolju, odigrali bomo tudi kar nekaj pripravljalnih tekem. Zaenkrat je dogovorjena tekma s Krškim naslednjo sredo, najverjetneje bomo igrali na Ptuju. Najverjetneje pa bomo že v petek odigrali kakšno tekmo med sabo, da preverimo lastne moči.« Belgija, Brazilija, Anglija in ... Hrvaška V tem času se med nogometaši ni mogoče izogniti pogovoru o svetovnem prvenstvu. »Prvenstvo je izenačeno in nepredvidljivo, saj sta izpadla že kar dva izmed ožjih favoritov za končni naslov, Nemčija in Španija. Nikoli se ne ve, kako se kakšna tekma Foto: Črtomir Goznik Matic Vrbanec se po dolgem okrevanju vrača na igrišča. Prijateljska tekma: ALUMINIJ - LUFTETARI (ALBANIJA) 1:2 STRELEC ZA ALUMINIJ: I. Mensah. ALUMINIJ: Janžekovič, Gliha, Jakšic, Pantalon, Grgič, Petrovič, Marinšek, Ivančic, Leko Rogina, Kidrič. Igrali so še: Kovačič, Ploj, Gajič, Brglez, Mensah, Bračko, Nunič, Vrbanec, Pušnik, Krajnc. Trener: Oliver Bogatinov. Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali naslednjo pripravljalno tekmo, v Brežicah so se merili z albanskim klubom Luftetari, ki je v pretekli sezoni zasedel 3. mesto v 1. albanski ligi. V prvem polčasu so gostje iz Albanije dosegli dva zadetka, prvega iz prostega strela z roba 16-metr-skega prostora in drugega po napaki v zadnji vrsti Aluminija. Za kozmetični popravek in ublažitev poraza je v 85. minuti tekme poskrbel Ibrahim Mensah, ki je izkoristil podajo Marka Nuniča. Najbolje izkoristiti vsak dan Po poškodbi se je na igrišče vrnil tudi kapetan Aluminija Matic Vrbanec. Vračaš se po poškodbi. Kakšno je sedaj stanje noge? M. Vrbanec: »Za mano je kar težko trimesečno okrevanje. Že na začetku sem to vzel kot nekaj normalnega, ni me preveč potrlo. Ob rehabilitaciji je bil poudarek predvsem na ohranjanju moči in prožnosti mišic v zgornjem delu telesa, sedaj pa se s pomočjo trenerjev počasi ponovno vračam tudi v kondicijsko formo. Na voljo imam še en mesec priprav, zato želim najbolje izkoristiti vsak dan, tako da bom kar pripravljen pričakal začetek prvenstva.« Kako prenašaš ta začetni naporni del priprav? M. Vrbanec: »Uvodni del sem delal kombinirano z ekipo in z zdravstveno službo, sedaj pa sem že povsem v procesu ekipe. Seveda sem imel nekaj težav s prilagajanjem na naporno vadbo, a je sedaj z vsakim dnem boljše.« konča, tudi npr. med Dansko in Hrvaško je bilo tako,« je dejal Se-šlar, ki ima seveda tudi svoje favorite. »Po mojem mnenju so doslej največ pokazale ekipe Belgije, Brazilije in Anglije, zato jih vidim med favoriti.« Pa Hrvaška? »Hrvati imajo odprto pot praktično do finala. V ekipi imajo odlično atmosfero, nesporno kvaliteto, izjemno podporo navijačev v domovini in tudi na samih prizoriščih, tako da ne bi bilo presenečenje, če bi jih videli igrati tudi v zaključnem obračunu. Če bodo seveda s pričakovanji in razmišljanji ostali na tleh; evforija je še izključena, saj z njo prihajajo napake,« je zaključil Simon Sešlar. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so zaradi igranja v dodatnih kvalifikacijah za vstop v 1. ligo kot zadnji odšli na odmor med vsemi drugoligaši. V ponedeljek so začeli priprave na novo sezono. 14 Štajerski V središču torek • 3- julija 2018 Motokros • Dirka za SP v Indoneziji Za četrto mesto dvakrat četrti Najboljši motokrosisti so se po dveh tednih premora odpravili v Azijo, kjer je bila konec tedna na sporedu dirka za Veliko nagrado Indonezije, še ena bo odpeljana v nedeljo, za Veliko nagrado Azije. Azijska preizkušnja je bila še posebej zanimiva zaradi hitre vrnitve po poškodbi (zlom ključnice) vodilnega v skupnem seštevku Jeffreya Herlingsa. Ko je izpustil prejšnjo dirko v Italiji, se mu je Cairoli približal le na 12 točk zaostanka. Kvalifikacije je Gajser po solidnem startu in nekaj preobratih na koncu zaključil na šestem mestu, dobil pa jih je - Herlings! Nizozemec, ki je zaradi poškodb v preteklosti že izgubil dva naslova svetovnega prvaka, letos, kot kaže, ničesar ne bo prepustil na- Dirka za SP v Indoneziji, rezultati: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 22 25 47 2. Antonio Cairoli Italija KTM 25 22 47 3. Romain Febvre Francija Yamaha 16 20 36 4. Tim Gajser Slovenija Honda 18 18 36 5. Clement Desalle Belgija Kawasaki 20 13 33 6. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 14 16 30 7. Gautier Paulin Francija Husqvarna 15 14 29 Skupni vrstni red (12/29): 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 533 2. Antonio Cairoli Italija KTM 521 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 407 4. Romain Febvre Francija Yamaha 390 5. Tim Gajser Slovenija Honda 368 6. Gautier Paulin Francija Husqvarna 363 7. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 319 ključju. V Indoneziji je dokazal, da je letos res v vrhunski formi, saj ga poškodba ni preveč oslabila. Gajser je v prvi vožnji začel solidno in se je pognal za vodilnim Ca-irolijem in drugouvrščenim Herlin-gsom na motorjih znamke KTM, ki letos prednjačijo. Toda iz ozadja je bil vse bliže Desalle, ki ga Gajser ni uspel zadržati za seboj in je osvojil četrto mesto. Spektakularna finalna vožnja Poslastica dneva je bila finalna, druga vožnja dirke. Na startu je bil pred Gajserjem le Cairoli, borbi za vodstvo pa se je priključi še Herlings. Sledilo je nekaj izjemnih prehitevanj, za nekaj minut je bil v vodstvu tudi Gajser. Na koncu je iz teh prehitevanj kot zmagovalec izšel Herlings, odpeljal se je naprej in pridelal nekaj sekund razlike pred Cairolijem in Gajserjem, ki sta še bila bitko za drugo mesto. Cairoli je naredil kar nekaj napak, a je kljub temu čez čas znova Nogomet • SP 2018 v Rusiji Messi in Ronaldo sta že doma ... Nogometaše je v osmini finala čakala nova žoga, ki so jo pripravili v Adidasu in jo poimenovali Telstar Machta. Le komu bo prinesla največ sreče? »Galski petelini« in »Gaučosi« so jo preizkusili prvi in pokazalo se je, da gre rada v mrežo. Kar sedem zadetkov je padlo na tej spektakularni tekmi med Francijo in Argentino. Francozi so bili boljši in gredo zasluženo naprej. Mnoge je še pred naslednjim srečanjem zanimalo, kaj bo prinesel vroči duel v Sočiju, med Ronal-dom in Suarezom, oz. »spopad« med evropskimi prvaki Portugalci in nekdanjimi svetovnimi prvaki Urugvajci. A na tej tekmi je vse račune pomešal Edinson Cavani, ki je dosegel dva zadetka in Juž-noameričane popeljal v četrtfina-le. Messi in Ronaldo, ki že od leta 2008 pobirata »zlate žoge«, sta morala isti dan »spakirati kovčke« in se posloviti z najeminentnejše-ga športnega tekmovanja na tem planetu. Vodka je tekla v potokih Ko je novi ruski »heroj«, vratar Igor Akinfejev, ubranil še drugo enajstmetrovko Špancem, se je v Rusiji začelo nepopisno slavje. Moskva je »gorela od veselja«, vodka je tekla v potokih in ni bilo Rusa, ki ne bi bil do ušes nasmejan. Noro! Kar naenkrat se Rusi vidijo v velikem finalu. Pa ne brez razloga. Domoljubni optimizem, ki so si ga napolnili do vrha, je lahko nevaren še tako dobri repre- Danijel Subašic (Hruaška) zentanci, to se je pokazalo tudi v tekmi s Španci, ki so bili - roko na srce - boljši nasprotnik. Španci Rusijo zapuščajo potolčeni in razočarani. »Še ena zvezda v tvojem srcu« ali tudi »Naprej Španija« je naslov novega videospota in glasbene uspešnice, ki sta jo skupaj zapela kapetan Real Madrida in španske reprezentance Sergio Ramos ter španski pevec Demarco Flamenco. Več kot 11 milijonov ogledov v slabem mesecu pove dovolj ... Se bo po koncu kariere Ramos posvetil glasbi? Tudi to je mogoče ... Tudi druga nedeljska tekma je postregla z dramatično končnico Hrvaška, ki je s svojo igro pridobila največ novih simpatizerjev, je tokrat malce razočarala. To ni bila Trenerske legende »kasirajo« od TV-postaj Veliko trenerskih zvezd analizira svetovno nogometno prvenstvo iz Rusije za različne mednarodne televizijske postaje. Trener Manchester United Jose Moirinho, Arsene Wenger, Carlo Ance-lotti in nekdanji trener avstrijske reprezentance Marcel Koller - vsi ti in številni drugi so strokovni komentatorji. Prav tako je med njimi nekaj nekdanjih odličnih igralcev, npr. Carles Puyol, Hristo Stojčk-ov in Herbert Prohaska. Roko na srce, vsi so odlično plačani ... , jt - . ■ : ■ -, - ■ - - : - "V- - ,.- ■ ' . ■ ■ -., j. - TUR. ■ - -i ■ . t ? ■ . "-1 : i ■ Wm . . .. . - ^ ___.•.««^'^»■(^■iihihuéh Tim Gajser je v Indoneziji osvojil 4. mesto, v skupnem seštevku pa je pridobil eno mesto. prehitel Gajserja. Dvoboj Cairolija in Gajserja je izkoristil Febvre, ki se je približal Gajserju in ga po nekaj poizkusih prehitel. Gajser je tako tudi v drugi vožnji osvojil četrto mesto. Bolj kot se je dirka bližala h koncu, bolj vroče je postajalo na progi, saj se je tik pred koncem dirke znova vnela borba za vodstvo. Ko je Herlings v predzadnjem krogu zdrsnil, je že kazalo na zmago Cai-rolija, a je tudi izkušeni Italijan čez nekaj ovinkov naredil napako in Nizozemcu odprl pot do zmage. Herlings in Cairoli sta na 1. in 2. mestu osvojila enako število točk (47), podobno kot Febvre in Gaj- ser (36) na 3. oz. 4. mestu. Tim je še enkrat ostal tik pod stopničkami zaradi slabšega izida v 2. vožnji V skupnem seštevku je Gajser vseeno prehitel Paulina in sedaj zaseda 5. mesto. Realni cilj še naprej ostaja 3. mesto. JM, sta Izjemna moč Francije tista igra, to ni bila tista Hrvaška iz skupinskega dela. Ko je še Luka Modrič zapravil 11-metrovko tik pred koncem drugega podaljška, se je zdelo, da jim je sreča zopet obrnila hrbet. Toda Hrvati so vztrajali do konca in to se jim je tokrat obrestovalo. Priča smo bili novi drami, podobni, kot je bila v Moskvi. Zanjo sta poskrbela oba vratarja, tako Danec Peter Schmeichel (tri ub-ranjene enajstmetrovke, ena v podaljških in dve po podaljških) kot nov hrvaški junak, vratar Danijel Subašič (tri ubranjene strele z bele točke). Ko je Ivan Rakitič poslal zadnji odločilni strel za Schme-ichelov hrbet, so si naši južni sosedje lahko oddahnili. Pravzaprav so od sreče skoraj ponoreli. Predsednik Hrvaške nogometne zveze ni skrival zadovoljstva po končani tekmi. »Vedeli smo, da bo zelo težko. Danska je odlična ekipa. Naši igralci so pokazali pravi karakter. To je bila psihološka bitka, imeti moraš jeklene živce, da jo dobiš. Naši so jo, zaslužijo si vse čestitke,« je dejal najboljši strelec svetovnega nogometnega prvenstva leta 1988 iz Francije Davor Šuker. Iz Moskve ekskluzivno za Štajerski tednik: Nani Franc Matjašič Prvi dan izločilnih dvobojev je v soboto postregel s fantastičnima obračunoma in veliko zadetki. Spektakel, imenovan zaključni del svetovnega prvenstva, se je začel z dvobojem med dvema nekdanjima svetovnima prvakoma, Argentino (1978, 1986) in Francijo (1998). Veliko zadetkov na takšnih tekmah je izjemna redkost, a Francozi in Argentinci so se ustavili šele pri pravljičnem številu sedem. Pravljični seveda za Francijo, vse kaj drugo bi lahko rekli za Argentince. Mladost in hitrost Francije je bila za neprepričljive Argentince previsoka ovira in Lionel Messi se kot veliki zvezdnik že v zgodnji fazi poslavlja od Rusije. Izjemen je bil na drugi strani 19-Ietni zvezdnik PSG in francoske reprezentance Kylian Mbappe, ki je bil s svojimi hitrimi prodori domala neustavljiv, izjemno igro pa je za nameček kronal še z dvema zadetkoma. Največjo moč so Francozi pokazali v najbolj napetih trenutkih dvoboja, ko so na začetku drugega dela zaostajali 1:2. V ekipi ni bilo opaziti nobene panike, nobenih znakov nervoze, le prestavili so v višjo predstavo in . začeli mleti. Po vodstvu 4:2 so rutinira-no umirili igro in upočasnili tempo - res izjemna tehnična in taktična predstava. Ni zanemarljivo niti dejstvo, da so fizično ena izmed najbolj močnih ekip, Pogba, Umti-ti, Hernandez in druščina le redko izgubljajo dvoboje. Veliko izmed naštetih lastnosti Francozov imajo tudi Urugvajci, ki so izločili Portugalce. Fizična moč Cavanija, iznajdljivost Suareza, predvsem pa jeklena obrambna vrsta z Godinom in Gimenezom (oba Atletico Madrid) so bili porok za uspeh proti Portugalcem. Že sedaj se lahko veselimo četrtfi-nalnega dvoboja teh ekip. Španci pod vodstvom Fernanda Hiera niso ista ekipa, kot so bili pod vodstvom tik pred prvenstvom odstavljenega Julena Lopeteguija. To se je najbolje videlo proti Rusom, ki so resda z izjemno borbeno igro, a brez posebnih težav, odbijali napade »furije«. Manjkal je delček čarovnije, ki so jo Španci imeli ob vseh velikih uspehih v obdobju od 2008 do 2012, ko so dvakrat stopili na evropski in enkrat na svetovni vrh (2010 v JAR). Simbolično se je to pokazalo s slovesom od prvenstva in s slovesom Andresa Inieste od majice z državnim grbom. Rusijo veliko težja tekma čaka proti Hrvaški, ki ima trenutno v ekipi več nogometašev, ki so sposobni »čarovnije«. Zanje so bili Danci velik zalogaj, saj »umetniki« vedno težko igrajo proti »trdim« ekipam, kar Danska zagotovo je. Danska ni zastonj ostala nepora-žena na zadnjih 18 tekmah, tudi Hrvati je v rednem delu tekme še zdaleč niso nadigrali. A so se izvlekli iz trdega primeža ... Če bodo nekatere napake iz tekme v nadaljevanju obrnili v svoj prid, npr., da bodo sami prevzeli vodenje igre in ne bodo tega prepuščali tekmecem, potem zanje ni nič nemogoče . Jože Mohorič Osmina finala: Francija - Argentina 4:3 (1:1); strelci: 1:0 Griezmann (13., z 11 m), 1:1 Di Maria (41.),1:2 Mercado (48.), 2:2 Pavard (57.), 3:2 Mbappe (64.), 4:2 Mbappe (68.), 4:3 Agüero (90.). Urugvaj - Portugalska 2:1 (1:0); strelca: 1:0 Cavani (7.), 1:1 Pepe (55.), 2:1 Cavani (62.). Španija - Rusija 3:4 (1:1,1:1, 1:1) - po 11 m; strelca: 1:0 Ignaševič (12. - avtogol), 1:1 Dzjuba (41., z 11 m). Iz 11-metrovk: Iniesta, Pique in Sergio Ramos za Španijo; Smolov, Ignaševič, Golovin in Čerišev za Rusijo. Hrvaška - Danska 3:2 (1:1, 1:1, 1:1) - po 11 m; strelca: 0:1 M. Jorgensen (1.), 1:1 Mandžukič (4.). Iz 11-metrovk: Kramarič, Modric, Rakitič za Hrvaško; Kjaer in Kroh-n-Dehli za Dansko; Brazilija - Mehika (v ponedeljek) Belgija - Japonska (v ponedeljek) Švedska - Švica (v torek ob 16.00) Kolumbija - Anglija (v torek ob 20.00) Nogometaši Francije so zaenkrat izjemno prepričljivi. torek • 3- julija 2018 Šport Štajerski 1S Sredozemske igre • Atletika, boks, rokomet Vrhunski met Čeha za srebrno medaljo Glavni ptujski junak Sredozemskih iger v Tarragoni je Kristjan Čeh, saj je v metu diska to orodje vrgel do novega osebnega rekorda 62,03 metra in do srebrne medalje! Osebni rekord že v kvalifikacijah Pot do nje ni bila hitra, ampak zmerna in načrtovana. Tekmovalca na športni poti ves čas usmerja in trenira Gorazd Rajher, ki je 19-letniku stal ob strani tudi tokrat v Španiji. Da se jima obeta nekaj velikega, so pokazale že kvalifikacije, ko je Čeh po serijah disk zalučal 58,59, 58,11 in 61,98 metra. Slednji izid je pomenil za več kot dva metra izboljšan osebni rekord in hkrati tudi najboljši rezultat med vsemi tekmovalci. O tem delu tekmovanja je član Atletskega kluba Ptuj povedal: »V kvalifikacijah sem prvič v karieri vrgel na uradnem tekmovanju disk čez 60 metrov, in to krepko čez to znamko, kar mi je dalo dodatno motivacijo za nastop v finalu. Pred tem nastopom sem odlično spal in sem s trenerjem naredil nekaj vaj ter sem popolnoma miren pričakal finale.« »Nisem verjel, da zmorem vreči tako daleč« Dvanajsterica se je nato spopadla za medalje in čim boljši rezultat. Po izvrstnem kvalifikacijskem nastopu je bil sedaj resen kandidat za medaljo tudi Čeh. Popolnoma fokusiran na mete je naredil izredno serijo: prestop, 60,37, 60,02, 61,52, 62,03 metra in prestop. V peti seriji je disk zalučal do novega mejnika in do nove rekordne znamke 62,03 metra. O tem metu Čeh doda: »Nisem verjel, da zmorem vreči tako daleč, tako da je šlo za vrhunski met in to je zame nekaj res 'odštekane-ga'.« Ta fantastičen rezultat mu je prinesel drugo mesto, pred njim je bil le Grk Apostolos Parel-lis z rezultatom 62,98 metra. Po osvojitvi srebrne medalje je mladi ptujski atlet dejal: »Ta medalja mi pomeni eno veliko motivacijo za naprej, za nadaljnje delo in je do- kaz, da sem lahko konkurenčen tudi v članski konkurenci. Srebrna medalja na Sredozemskih igrah je moj največji uspeh do sedaj v karieri in sem je zares zelo vesel.« Čehov trener Gorazd Rajher je po tem uspehu povedal: »V Španijo sva s Kristjanom prišla po novo izkušnjo, brez velikih pričakovanj. Že kvalifikacije so pomenile določen preboj, v finalu pa je Kristjan z dobrim občutkom za mete ta rezultat še nadgradil. Rezultat nad 62 metrov je dokaz metalčeve kakovosti in nagrada za trud, ki ga vlaga v atletiko.« Takoj po tem velikem uspehu sta Rajher in Čeh nadaljevala s treningi, saj mladega atleta v prihodnjem tednu čaka še en pomemben nastop: svetovno prvenstvo za mladince v finskem Tampereju. Domjanova ni imela svojega dne Z željo po osvojitvi medalje se je v Španijo podala tudi Veronika Domjan. Atletinja iz Zavrča je v prvem delu sezone že sestavila nekaj zelo dobrih metov diska, zato so bila njena pričakovanja realna. A tokrat ni imela svojega dneva in je tekmovanje končala na 7. mestu. Njen najdaljši met je meril 56,26 metra, medtem ko je imela še dva veljavna meta z razdaljama 55,04 in 55,40 ter tri prestope. Po nastopu v Tarragoni je Do-mjanova povedala: »Na ogrevanju sem se dobro počutila, medtem ko mi na tekmovališču nikakor ni steklo. Po treh solidnih metih sem nato v naslednjih šla na vse ali nič, a žal mi noben met ni zares uspel. Tokrat žal ni bil moj dan in sem razočarana, saj je bila medalja zares dosegljiva.« Zmaga v ženskem metu diska je po pričakovanjih šla v roke Hrvaške tekmovalke Sandre Perkovic', ki je slavila z izidom 66,46 metra. Lazarja ustavil Kalamaras Eden glavnih ciljev tega leta za člana Boks kluba Ring iz Ptuja Denisa Lazarja je bil nastop na Sredozemskih igrah. V kategoriji do 81 kg je bil v uvodnem krogu prost, v četrtfinalu pa se je pomeril s Polyneikisom Kalamarasom. Grk je po ocenah gladko s 5:0 dobil ta dvoboj, ki pa še zdaleč ni bil tako enostranski. V Lazarjevi ekipi so naredili dober taktičen načrt za dvoboj, ki je bil v prvi rundi bolj usmerjen v spoznavanje nasprotnika, v naslednjih dveh pa potem »na polno«. Kalamaras, ki je pri vseh sodnikih dobil vse runde, je bil za odtenek boljši, imel je dober občutek za udarce v odmikanju in je velikokrat zadel z razdalje. Na blizu je bil v izmenjavi udarcev Lazar boljši in je sprožil nekaj natančnih krošejev, ki pa so bili premalo, da bi z njimi »presekal« tekmeca in prevesili dvoboj v svoj prid. Denis Lazar: »S samim nastopom ne morem biti razočaran, saj sem boksal z izkušenejšim nasprotnikom. Kljub temu dejstvu Foto: Martin Metelko / m24.si Kristijan Čeh (Atletski klub Ptuj) je v Španiji krepko izboljšal svojo najboljšo znamko in se na mediteranskih igrah zavihtel na zmagovalni oder. sem prikazal odlično borbo in vsekakor ni zlahka zmagal. Naprej gledam pozitivno in iz te borbe bom poskušal vzeti najboljše stvari. Vedeti moramo, da so bili na igrah najboljši boksarji posameznih držav in da je bil prikazan boks na zares visokem nivoju. Sam sem ob dobrem žrebu sicer upal na visoko uvrstitev, vendar se ni obneslo in sem izgubil proti zares kvalitetnemu tekmecu.« Kalamaras je v polfinalu nato izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Egipčanu Abdelrahmanu Abdelgawwadu. Korotajevi medalja v rokometu Ptujski šport je imel svojo predstavnico na Sredozemskih igrah tudi v ekipnih športih, saj je v dresu slovenske ženske rokometne reprezentance igrala Patricija Ko-rotaj. Kapetanka Ženskega rokometnega kluba Ptuj je na turnirju dejansko tudi dobila priložnost za igro in je skupno dosegla tri zadetke. Na poti do bronaste medalje je Slovenija v predtekmovalni skupini najprej izgubila s Španijo (17:29), nato pa je nanizala tri zmage: proti Portugalski (29:24), Italiji (33:23) in Grčiji (29:24). V polfinalu so naše rokometašice izgubile s Črno goro (23:26), zato jih je čakal obračun za končno 3. mesto z izbrano vrsto Makedonije. Slovenke so bile v izenačeni tekmi v napeti končnici boljše in so slavile s 30:29. Patricija Korotaj: »Turnir smo po mojem mnenju odigrale nad pričakovanji. Po uvodnem porazu s Španijo smo se hitro pobrale ter odigrale tako kot znamo. Potem se je dobra igra samo še stopnjevala in dobri rezultati ter posledično medalja je bila tu. Žal mi je pol-finala s Črno goro, ker smo imele zmago že v svojih rokah, pa smo jo s preveč napakami zapravile. Priložnost sem dobila na vsaki tekmi, dosegla sem tudi prve gole za reprezentanco, zato sem izjemno zadovoljna in vesela za to dragoceno izkušnjo. Medalja mi bo zagotovo ostala v najlepšem spominu, pomeni mi potrditev dobrega dela in truda skozi vsa leta, da sem zdaj lahko bila del te uspešne zgodbe.« Tako so dobile zadnjo od 36 medalj, ki jih je Slovenija tokrat osvojila na Sredozemskih igrah v Tarragoni. Te igre bodo zaradi bronaste medalje za vedno ostale v lepem spominu tudi Patriciji Korotaj. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Denis Lazar (Boks klub Ring Ptuj) Patricija Korotaj v dresu z državnim grbom Odbojka • ŽOK Seto Ptuj Novo ime, igralke in celo liga Po končani zelo uspešni tekmovalni sezoni 2017/18 so vodilni predstavniki ptujskega ženskega odbojkarskega kolektiva strnili glave, se ozrli za storjenim in si zastavili cilje za naprej. Kljub osvojenemu prvemu mestu v 2. državni ligi vzhod so v prihodnji sezoni zavrnili igranje v 1. A državni ligi in bodo tako nastopali v novoustanovljeni v 1. B državni ligi. O razlogih za takšno odločitev je pojasnilo podal predsednik kluba Štefan Vrbnjak: »Za igranje v 1. B državni ligi smo se odločili zaradi tega, da bomo v našo ekipo vključili kar nekaj mladih igralk, ki se bodo pod vodstvom trenerja Bojana Novaka v prihodnosti kalile pri nas. Naš cilj je, da se te igralke razvijejo in da čez dve ali tri sezone potem zaigramo v glavnem z lastnim kadrom v 1. A državni ligi. To pomeni, da bomo največ pozornosti dali delu z mladimi igralkami, ki izhajajo iz naše odbojkarske šole in jih trenirajo Marijana Horvat, Svetlana Ole-tič in Anja Cvirn ter bodo čez čas nosilke igre ptujske odbojkarske ekipe.« Po sestanku z ekipo in strokovnim vodstvom, na čelu s trenerjem članic Bojanom Novakom, je prišlo tudi do precejšnjih rošad znotraj ekipe. To so zapustile Ana Praprotnik Flisar, Tjaša Frumen, Eva Pušnik in Nastja Gričnik. V klub so prišle tri novinke, in sicer napadalka-sprejemalka ali ko- rektorica Nika Fišer, napadalka--sprejemalka Lena Pučnik (obe Nova KBM Maribor) in Pia Krajcar (Murska Sobota). K članicam sta bili priključeni tudi mladi nadarjeni domači igralki Klara Milošič in Alida Tomanič. S tem se je že formirala ekipa, ki bi lahko do pričetka tekmovanja v 1. B državni ligi dobila še kakšno izkušenejšo igralko ali dve. Vse predstavnice prve ekipe bodo začele trenirati ob koncu avgusta, želja v klubu v novoustanovljenem tekmovanju pa je, da se uvrstijo zgornji del lestvice. Klub se bo v novi sezoni imenoval ženski Odbojkarski klub Seto Ptuj. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice bodo v novi sezoni igrale v novoustanovljeni 1. B državni ligi. 16 Štajerski V središču torek • 3- julija 2018 Nogomet • NK Skorba V Superligo z novimi izkušnjami Naslov prvakov 1. lige MNZ Ptuj je v sezoni 2017/18 osvojila ekipa Skorbe. Četa varovancev trenerja Uroša Krajnca je bila izjemno prepričljiva in je v celotni sezoni ob 17 zmagah in dveh remijih izgubila le tri srečanja. Tako je z velikim naskokom 12 točk pred Bočem osvojila 1. mesto in si priborila napredovanje v Superligo. »Zelo smo zadovoljni s tem, da smo po lanskoletnem izpadu iz Superlige sestavili konkurenčno ekipo in si takoj priigrali vrnitev v višjo ligo. Fantje so že dolgo skupaj, na treningih in tekmah kažejo resnost in zavzetost, uspeh je samo posledica tega dobrega dela. Imamo veliko igralcev iz domače vasi, zato v ekipi vlada povezanost, fantje so med seboj pravi kolegi. Te vezi vsako leto utrjujemo z odhodom na skupne priprave na morje,« je o razlogih za prepričljive predstave povedal Uroš Krajnc, ki je imel v svoji ekipi tudi dva najboljša strelca lige: Sama Šimenka (20 zadetkov) in Kajetana Brodnjaka (19). Skorba svoje tekme tradicionalno igra v nedeljskem dopoldanskem terminu. »Naši navijači so na ta termin že navajeni, kar redno pa pride na naše tekme tudi veliko ostalih nogometnih navdušencev, saj je to lepa priložnost za nogometne debate,« doda Krajnc. Na navijače računajo tudi v prihodnje, ko se bodo znova preiz- Tenis • Turnir TE U-16 na Hrvaškem Trije do četrtfinala V bližnjem Čakovcu je pretekli teden potekal turnir serije Tennis Europe za igralce in igralke do 16. leta starosti. Turnir je imel oznako visokega 2. ranga. V konkurenci deklet je nastopilo več kot 40 igralk, pri fantih pa kar 60. Na Hrvaškem so igrali tudi štirje predstavniki TK Terme Ptuj, in sicer Žiga Kovačič med fanti ter Nina Pliberšek, Taja Lončarič in Ana Teja Tabor med dekleti. Trojica se je uspešno prebila čez tri kroge, med najboljšo osmerico. Tam so nato doživeli poraze in bili izločeni. Športna društva • ŠD SS Prlekija Prvo športno srečanje v Radomerju V začetku letošnjega leta je bilo ustanovljeno Športno društvo slepih in slabovidnih (ŠD SS) Prlekija, s sedežem na Spodnjem Kamen-ščaku pri Ljutomeru. Sestavlja ga 18 članov, predseduje pa mu Srečko Golob. Pred časom je društvo v ŠC Ra-domerje pripravilo prvo športno srečanje, na katerem so ob gostiteljih nastopile še ekipe slepih in slabovidnih iz Maribora, Društvo paraplegikov Prekmurja in Prleki-je ter Društvi upokojencev (DU) iz Gorišnice in Ljutomera. Udeleženci so se pomerili v igranju šaha in vrtnega (ruskega) kegljanja. Med šahisti je zmagal Janko Brunčič (DU Ljutomer) pred Fra- kusili v Superligi: »Z igranjem v Su-perligi že imamo izkušnje izpred leta in tudi zaradi teh se nadejamo uspešnega nastopa. Zavedamo se, da je tam konkurenca močnejša, poznamo praktično vse ekipe, mi pa bomo nanje pripravljeni. Zagotovo imamo svoje razloge za optimizem, s kakšno okrepitvijo bomo jeseni še močnejši,« je povedal trener rumeno-modrih in opozoril še na eno pomembno stvar. »Ekipe v občini Hajdina nimamo praktično nobenih težav z ustreznimi mlajšimi selekcijami, saj za to odlično poskrbi občinska nogometna šola Golgeter. To je res velika stvar, saj se lahko povsem posvetimo delu s člani.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Skorbe so prepričljivo osvojili 1. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj. Žiga je na poti do četrtfinala ugnal dva nosilca, Romuna Iona Arcasa Straciuca (13.) in Slovenca Gala Emeršiča Potočnika (2.). Izločil ga je 6. nosilec, Hrvat Marino Jakič (6:1,3:6,3:6). Nina in Taja sta bili sami nosilki (11. in 12.), pot v polfinale pa sta jima zaprli 15. nosilka Mia Rae Vi-can in poškodba (Taja). Ana Teja je izgubila uvodni dvoboj, Nika Strašek (ŽTK Maribor) pa je nastope končala v 2. krogu, ko jo je v treh nizih ustavila 3. nosilka, Maja Dodikiz BiH. JM Žiga Kovačič (TK Terme Ptuj) je v Čakovcu izločil dva nosilca. Iz preteklosti velja izpostaviti dosežek 69-letnega Draga Potočnika iz Ljutomera, ki je s slovensko reprezentanco v golbalu nastopal na evropskem, svetovnem in olim- njem Lazarjem in Bogomirjem Toplakom (oba DU Gorišnica). V kegljanju (slepi) je pri moških slavil Valter Čučkovič (DU Maribor, 54 podrtih kegljev), drugo mesto je osvojil Drago Potočnik (44), tretje pa Boštjan Gregorinčič (oba ŠD SS Prlekija, 42). Pri slabovidnih je bil najuspešnejši Renato Poš (DU Maribor, 62), srebrno kolajno je osvojil Srečko Golob (ŠD SS Pr-lekija, 54), bronasto pa Stanislav Hunjadi (DU Ljutomer, 44). V konkurenci žensk je daleč najboljši rezultat dosegla članica DU Maribor Dragica Šernek z 72 podrtimi keglji, zaostali sta Sabina Nedelko (DU Maribor, 54) in Milica Ivanuša (ŠD SS Prlekija, 53). Prejemniki odličij na 1. športnem srečanju ŠD SS Prlekija v Rado-merju. Prvi z leve Drago Potočnik. Šahovski kotiček Na članskem turnirju zmagal Ljubljančan, na mladinskem domačin Oskar Bricelj Čelan V ptujskem hostlu Kurent se je v organizaciji Šahovske akademije BMP (Beljavski, Mihalčišin, Polajžer) in v soorganizaciji Šahovskega društva Ptuj zaključil tretji (od osmih) hitropotezni turnir za leto 2018 tako v absolutni konkurenci kot za mlade. V absolutni konkurenci je zmagal član ŠK Ljubljana Piotr Timagin, med mladimi pa domačin, član ŠD Ptuj Oskar Brecelj Čelan. Na tokratnem absolutnem članskem turnirju je nastopilo 15 udeležencev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu z 20 minutami na igralca. Zmagal je drugi nosilec, član ŠK Ljubljana FM Piotr Timagin, ki je oddal dva remija, in to proti mladima ptujskima mojstrskima kandidatoma Andražu Šuti in Davidu Mu-rku. ter osvojil 6 točk. S točko manj se je na 2. mesto uvrstil najboljši Ptujčan, M K Andraž Šuta s 5,5 točke, kolikor jih je zbral tudi prvi nosilec in končno tretjeuvrščeni MM Domen Krumpačnik iz Celjskega ŠK. Edina ženska predstavnica je bila Anka Kolarič iz ŠD Ptuj, ki se je z 2 točkama uvrstila ob koncu razpredelnice. Po treh krogih v absolutni konkurenci vodi MK Andraž Šuta s 33 točkami, drugi je MM Domen Krumpačnik 30, tretji pa Alberto Maltar iz Hrvaške. Zanimiv je razpored pri seniorjih, saj vsa tri prva mesta zasedajo člani ŠD Ptuj, in sicer Martin Majcenovič s 50 točkami, Janko Bohak s 40 in Anka Kolarič 33 točk. Vzporedno s članskim turnirjem se je odvijal tudi mladinski za šahiste in šahistke do 15 let starosti. Pomerilo se jih je 15, med katerimi je suvereno zmagal član ŠD Ptuj Oskar Bricelj Čelan, ki je v 3. kolu premagal tudi prvega nosilca Luka Štormana iz ŠK Braslovče. Vrstni red absolutno: 1. FM Piotr Timagin ŠK Ljubljana 6 točk, 2. MK Andraž Šuta ŠD Ptuj 5,5,3. MM Domen Krumpačnik Celjski ŠK 5,5, 4. MM Danilo Polajžer 5, 5. MK David Murko 4, oba ŠD Ptuj itd. Vrstni red mladi: 1. Oskar Brecelj Čelan ŠD Ptuj 6 točk, 2. Matjaž Alič 5,3. Sofija Timagina ŠD Mengeš-Trzin 5 točk itd. Do konca je ostalo še pet turnirjev, zaključni s podelitvijo nagrad in priznanj pa bo tako imenovani božični 22. decembra letos. Silva Razlag Mali nogomet • LMNJuršinci REZULTATI 7. KROGA: ŠD Po- lenšak - Bar Žabica 3:2, Zvone Team ŠP Gabrnik - KMN Vitomar-ci 2:2, Kmetija Hrga - Selišek Franc s.p. 0:4, ŠD Selce - Kiki Riki Team 0:3 (b. b.), Šd Placar - Monte Video 2:3: Delegat: Jagoda Všečka ŠD Juršinci. 7 SD PLACAR 8. JAGODA VŠEČKA 9. KIKI RIKI TEAM 10. BAR ŽABICA 11. ŠD SELCE (-1) 7 2 6 2 6 1 7 0 6 0 3 14:13 3 21:17 4 9:22 6 8:27 5 6:18 1. ZVONE TEAM 2. SELIŠEK FRANC S.P. 3. KMETIJA HRGA 4.ŠD POLENŠAK 5. KMNVITOMARCI 6. MONTE VIDEO 26:7 19:5 25:18 15:10 15:12 15:23 9 PARI 8, KROGA, 6. 7.: Jagoda Všečka ŠD Juršinci - ŠD Selce, Monte Video - Kiki Riki Team, Kmetija Hrga - Zvone Team ŠP Gabrnik, Selišek Franc s.p. - ŠD Polenšak, ŠD Placar - KMN Vito-marci. Delegat: Bar Žabica. UR Foto: Črtomir Goznik pijskem prizorišču. Na EP (1995, Švedska) in SP (1998, Barcelona) je Slovenija osvojila zlato medaljo, na OI (1996, Atlanta) pa je bila peta. NŠ Planinski kotiček Triglav (2864 m) 28. in 29. julij 2018 IZHODIŠČE: Aljažev dom v Vratih (1000 m) SESTOP: Rudno polje (1347 m) PRENOČITEV: Triglavski dom na Kredarici (2515 m) Kot vsa prejšnja leta se bomo ptujski planinci odpravili na vsakoletni pohod na najvišji vrh Slovenije. Pohod pričnemo pri Aljaževem domu v Vratih, ki leži na nadmorski višini 1000 m. Spotoma se bomo zaustavili za skupinsko sliko pri spomeniku planincem v Vratih (čas za skupinski posnetek) ter nadaljevali pot po dolini do snežišča, pri katerem se ločita poti za na Luknjo ter naša pot proti Pragu. Ob pričakovanih počitkih se bomo naužili prijetnega planinskega zraka ter si spočili oči na naše dvatisočake, ki ležijo okrog te ledeniške doline. Večji počitek, z možnostjo toplega obroka, bomo imeli na Domu Valentina Staniča (2332 m). Po počitku bomo nadaljevali pot preko Rži (2538 m). Vrh je med Kredarico in Rjavi-no. Z vrha je lep razgled na Triglav, Begunjski vrh, Vrbanove špice, Rjavino in na gore nad dolino Krmo in Velim poljem. Po približno pol ure hoje bomo dosegli Triglavski dom na Kredarici (2515 m), ki je pri nas najvišje stoječa planinska postojanka. Privoščili si bomo prijeten počitek, krepko malico oziroma večerjo ter se sprehodili okrog doma s prelepimi pogledi na zahajajoče sonce. Naslednji dan bomo vremenu primerno pravočasno vstali, se opremili za vzpon po zavarovani plezalni poti (čelada, samova-rovalni komplet) ter nadaljevali naše osvajanje Triglava. Na vrhu bomo, če nas bo vreme poslušalo, uprizorili planinski krst prvop-ristopnikov. Nagradili jih bomo s prelepim razgledom na gore, ki se vidijo okrog Triglava, pa tudi kaj drugega se bo prileglo. Počitek bo hitro minil in mi se bomo spustili po grebenu do našega naslednjega postanka, to je Dom Planika pod Triglavom (2401 m). Tukaj bomo pospravili opremo za hojo po zelo zahtevnih planinskih poteh v nahrbtnike, si privoščili krepko malico in nadaljevali pot do Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m). Pri tej postojanki si bomo privoščili pravo pristno planinsko vodo. Po počitku pa nadaljujemo pot ob Toscu ter bomo preko Studorskega prevala (1892 m) dosegli studenec, pri katerem obvezno počivamo. Še malo hoje po gozdu in bomo zaključili pot na Rudnem polju (1347 m). Domov bomo prišli v poznih večerni urah. ODHOD: v soboto ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju PRIHOD: v nedeljo v večernih urah STROŠEK IZLETA: 53 EUR. Plačilo na TRR ali v pisarni društva. ROK PRIJAVE: torek, 24. julija 2018, v pisarni PD PTUJ do zasedenosti avtobusa. Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade) ter število predhodnih vzponov na Triglav (da imamo možnost predhodne priprave diplom za prvopristopnike). IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovodniki INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta, tel. 040 754 499. Foto: NS torek • 3- julija 2018 Šport, šolski šport Štajerski TEDNIK 17 Odbojka • 1. A DOL (ž) Ljutomerčanke zapolnile prosto mesto Odbojkarska zveza Slovenije je sporočila, da prosto mesto v 1. A državni ligi za prihodnjo tekmovalno sezono lahko zapolni Ženski odbojkarski klub Ljutomer. Ljutomerčanke so s trenerjem Andrejem Totom v minuli sezoni osvojile 5. mesto v 2. ligi in se uvrstile v novonastalo 1. B-ligo. Zaradi odpovedi nastopa v 1. A-li-gi ekipe Zg. Gorenjska je vodstvo krovne organizacije povabilo ekipe iz 1. B-lige, da zapolnijo prosto mesto. Povabilo so sprejele ljutomerske odbojkarice, ki bodo tudi v prihodnje vadile pod Totovo taktirko. »Pred nami je velik izziv, a je dobro delo v preteklih letih zdaj na neki način tudi poplačano,« pravi trener Ljutomerčank, ki se po nekaj letih vračajo med žensko odbojkarsko elito. Andrej Tot meni, da bo treba okrepiti igralsko zasedbo, čeprav bodo priložnost dobile domače igralke, ki so tudi najzaslužnejše za uspeh prleške vrste. »Zagotovo pa se moramo okrepiti z vsaj tremi kakovostnimi odbojkarica-mi - podajalko, sprejemalko in napadalko,« je povedal Tot, ki bo priprave začel v prvi polovici avgusta. Nekaj dni pred pričetkom nove sezone se bodo ljutomerske igralke (na posnetku) pripravljale še v hrvaškem letovišču Medulinu. NŠ Strelstvo • 28. DP na 25 m Šolski šport • Nogomet, učenci/učenke Najboljši so mladi Hajdinčani V zadnjih tednih šolskega leta 2017/18 je potekalo medobčinsko prvenstvo v malem nogometu za učence in učenke letnikov 2007 in mlajše. Med sabo se je merilo 10 ekip, ki so bile v predtekmovanju razdeljene v tri skupine. V finalni del so se prebile ekipe Hajdine, Cirkovc, Destrnik-Trnovska vas in Ljudski vrt. Najprepričljivejša je bila vrsta iz OŠ Hajdina, ki je zmagala v vseh treh tekmah. Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Cirkov-ce. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Juršinci): Juršinci - Olge Meglic 3:3, Hajdina - Grajena 1:0, Olge Meglic - Grajena 4:0, Juršinci - Hajdina 0:4, Hajdina -Olge Meglic 5:2, Grajena - Juršinci 0:0; skupina B (ŠD Markovci): Mar-kovci - Ljudski vrt 0:0, Ljudski vrt - Cirkovce 1:1, Cirkovce - Markovci 1:0; skupina C (ŠD Cirkulane): Cir-kulane-Zavrč - Gorišnica 0:1, Go-rišnica - Destrnik-Trnovska vas 0:1, Destrnik-Trnovska vas - Cirku-lane-Zavrči:o. Finale (ŠD Destrnik): Hajdina - Olge Meglic 5:2, Cirkovce - Destrnik-Trnovska vas 3:0, Olge Meglic - Destrnik-Trnovska vas 0:4, Hajdina - Cirkovce 2:0, Cirkovce - Olge Meglic 2:1, Destrnik-Trnovska vas - Hajdina 1:4. Vrstni red: 1. OŠ Hajdina 2. OŠ Cirkovce 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas 4. OŠ Olge Meglic 5. OŠ Gorišnica 6. OŠ Ljudski vrt 7. OŠ Juršinci 8. OŠ Markovci 9. OŠ Grajena 10. OŠ Cirkulane-Zavrč Zmagovalna ekipa medobčinskega prvenstva v nogometu za mlajše učence in učenke - OŠ Hajdina. UR Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Cirkovce. Judo • Območno prvenstvo OŠ Najuspešnejši gorišniški judoisti Judo klub Drava je v sodelovanju z Zavodom za šport Ptuj v športni dvorani Mladika izvedel območno prvenstvo osnovnih šol v judu. Na tat-amiju se je borilo 117 učencev in učenk iz 13 osnovnih šol. Pri učencih in učenkah od 1. do 3. razreda so ekipno zbrali največ točk judoisti iz OŠ Ljudski vrt (83), drugi so bili člani OŠ Gorišnica (53) in tretji OŠ Mladika (29). V kategoriji od 4. do 6. razreda je zmagala OŠ Oplotnica (59), sledi OŠ Gorišnica (55) in OŠ De-strnik (42). Med najstarejšimi tekmovalci od 7. do 9. razreda so prvo mesto osvojili predstavniki OŠ Cirku-lane-Zavrč (36), druga je bila OŠ Gorišnica (33) in tretja OŠ Juršinci (21). V skupnem seštevku je bila daleč pred vsemi Osnovna šola Gorišnica. David Breznik Kevin Venta z novima naslovoma državnega podprvaka Minuli konec tedna je Strelsko društvo Svečina na strelišču Strelskega centra Gaj Pragersko izvedlo 28. državno prvenstvo v pištol-skih disciplinah na 25 m. Med 73 nastopajočimi strelci iz 15 društev je znova zelo uspešno nastopal ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, ki je v treh nastopih osvojil dve srebrni odličji ter bil eden izmed najuspešnejših strelcev DP. S tremi odličji in dvema naslovoma državnega prvaka je znova blestel izkušeni Peter Tkalec, član SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem in najtrofejnejši slovenski strelec vseh DP. Tkalec s popolno serijo 50 premagal Venta Kevin Venta je bil najbližje naslovu državnega prvaka v disciplini pištole s središčnim vžigom, kjer nastopajo strelci s pištolami in revolverji velikega kalibra. V tej konkurenci je slavil svoj doslej edini naslov državnega prvaka v letu 2016. S 559 krogi je osvojil srebrno odličje, naslov prvaka pa je izgubil v zadnji izmed dvanajstih serij po pet strelov, saj je prav v zaključku svoje mojstrstvo pokazal Peter Tkalec, ki je s petimi deseticami in popolno serijo 50 v zaključku ugnal Vento za šest krogov in si z dvema krogoma prednosti priboril svoj 12. naslov državnega prvaka v tej disciplini. Odlično streljanje je pokazal tudi tretjeuvrščeni mladi slovenski up Jože Čeper, ki je s 558 krogi osvojil bronasto odličje, prvo v članski konkurenci in v disciplini, kjer praviloma zmagujejo izkuše-nejši strelci. Drugi ormoški strelec Nenad Vignjevič je s 499 krogi osvojil 8. mesto, juršinski strelec Mirko Moleh pa je po slabšem streljanju v drugi - hitri stopnji - s 463 krogi osvojil 14. mesto. Dvoboj med Vento in Tkalcem odločen v zadnji hitri seriji Lep dvoboj sta Venta in Tkalec pokazala tudi v malokalibrski disciplini standardne pištole, kjer sta v prvih dveh delih tekmovanja, kjer se strelja po 20 strelov na 150 in 20 sekund, bila povsem poravnana in z enakima rezultatoma 188 in 183 krogov. Nato pa je izkušeni Tkalec tehtnico na svojo stran nagnil v zadnji zelo hitri stopnji, kjer se strelja še zadnjih 20 strelov na 10 sekund in z odličnimi 188 krogi za 15 krogov prehitel Vento ter v sobotnem dnevu osvojil še drugi naslov državnega prvaka in skupaj že svojega 11. v tej disciplini. Juršinčan Mirko Moleh (494) je osvojil 17. mesto, ptujski strelec Milan Stražišar (476) je bil 12., Ormožan Nenad Vignjevič' pa je s 396 krogi in ponesrečeno tekmo končal na 26. mestu. Venta s hitrostrelno pištolo četrti V olimpijski disciplini streljanja z malokalibrsko hitrostrelno pištolo je Kevin Venta v kvalifikacijah dosegel 529 krogov in zasedel 4. mesto, prepričljivo najboljši pa je bil mladi Jože Čeper, ki je imel s 562 krogi 20 krogov prednosti pred Petrom Tkalcem oziroma Petrom Jenkom. Podobno uspešni so bili najboljši strelci tudi v Rezultati: Člani pištola središčni vžig (VK): 1. Peter Tkalec, DPR 561 2. Kevin Venta, KOR 559 3. Jože Čeper, VVB 558 4. Rudolf Rener, DPR 537 8. Nenad Vignjevič, KOR 499 14. Mirko Moleh, JUR 463 Člani standardna pištola: 1. Peter Tkalec, DPR 559 2. Kevin Venta, KOR 544 3. Dominik Vnuk, ŠKT 540 17. Mirko Moleh, JUR 494 20. Milan Stražišar, PTU 476 26. Nenad Vignjevič, KOR 396 Člani hitrostrelna pištola: 1. Peter Jenko, DPR 542 + 23 DR 2. Jože Čeper, VVB 562 + 16 3. Peter Tkalec, DPR 543 + 14 4. Kevin Venta, KOR 529 + 8 5. Andrej Brunšek, DPR 511 6. Tadej Sečen, BRE 515 8. Nenad Vignjevič, KOR 485 finalu, Venta je z osmimi zadetki osvojil 4. mesto in prvič po treh zaporednih odličjih ostal brez, bron je pripadel Tkalcu, srebro pa je osvojil Čeper. Izjemno streljanje v finalu, kjer s točko štejejo zadetki v vrednosti 9,7 kroga ali več, pa je pokazal Peter Jenko in s 23 zadetki kar za pet krogov izboljšal finalni državni rekord Tkalca iz leta 2015. Sledi DP na 50 m Prihajajoči konec tedna v Gaju pri Pragerskem sledi še vrhunec domače sezone na 50 m, ko bo SD Svečina organiziralo 28. DP v disciplinah s puško in pištolo na 50 m. Simeon Cone Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožan Kevin Venta je na 28. državnem prvenstvu na 25 m osvojil dva naslova državnega podprvaka s pištolo velikega kalibra ter malokalibrsko standardno pištolo. Oba naslova je osvojil Rečičan Peter Tkalec, Jože Čeper pa je bil bronast z VK in srebrn v olimpijski disciplini hitrostrelne pištole. 18 Štajerski Na sceni torek • 3- julija 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Veseli Savinjčani Udeležba na festivalih - dolžnost vsakega ansambla Ansambel Veseli Savinjčani sestavljajo štirje mladeniči. Ustanovili so ga: Mitja Cizej, Blaž Pečov-nik in Tomaž Vadlan, pognale in povezale so jih močne prijateljske vezi. Skupaj so začeli sestavljati repertoar in se kaliti v narodno-za-bavnih vodah. Ker pa kakovostne narodno-zabavne glasbe ni brez štiriglasnega petja, so pred letom in pol povabili medse še četrtega člana: Martina Pevca, ki s svojim basovskim vokalom lepo zaokroža njihov zven. Vsi člani so še rosno mladi, zato | je njihova glavna skrb šolanje, neka- e terih še v srednji šoli, drugih že na | fakultetah. Vsak pa ima še doma ve- s liko drugih obveznosti. Kar trije prihajajo s kmetij, kar pomeni, da tudi kadar niso v šoli ali ne igrajo, imajo tudi doma veliko dela. Sedež ansambla je v Braslovčah, v Spodnji Savinjski dolini, saj trije ustanovni člani prihajajo iz doline zelenega zlata, zato tudi takšno klasično ime, ki gre lahko v uho. Predpono imena pa so izbrali po metodi, da bodo veseli vedno, mladi pa ne tako dolgo. V večini preigravajo skladbe iz zakladnice Ansambla Lojzeta Slaka, radi pa zaigrajo tudi viže drugih avtorjev, ki so zaznamovali slovensko narodno-zabavno sceno, od starejših do mlajših. Na zabavah igrajo tudi zabavno glasbo, saj je publika vedno zahtevnejša, kar glasbene ustvarjalce spodbuja k temu, da poustvarjajo različno glasbo. Letošnje leto bo zanje zelo pestro. Izdati želijo tri sklad- be, ki bo tudi njihove prve lastne. Z eno, s polko Ko me objame, za katero je besedilo napisal Matjaž Vrh, glasbo Dejan Starc, za aranžma pa so poskrbeli kar sami, so se že predstavili na vurberškem festivalu. Z drugo polko bodo nastopili v Števerjanu. Trenutno Veseli Savinjčani nastopajo predvsem na različnih zabavah, do konca leta pa jih čaka še več nastopov po vsej Sloveniji, tudi na gasilskih veselicah. Razmere na slovenski narodno-zabavni sceni doživljajo kot nekakšen preporod, ob celo nekem vrhuncu poplave novih, mladih ansamblov. »Prav je, da se že v mladih letih zavedamo naše kulturne dediščine, ki nam jo zapuščajo tako pomembni glasbeniki, kot so Lojze Slak in brata Avsenik. Prav je, da ohranjamo slovensko tradicional- no glasbo, štiriglasno moško petje in dobro voljo, ki nam jo lahko na obraz nariše slovenska pesem,« v imenu ansambla poudari Mitja Cizej. „Udeležiti se želimo čim več festivalov, da ohranimo tradicijo. Menimo, da je udeležba na festivalu nekakšna nezapisana dolžnost vsakega ansambla, saj cilj festivala ni osvojitev nagrad, plaket in denarja, temveč druženje ansamblov celotne Slovenije in spletanje novih prijateljskih in glasbenih vezi. Naši načrti so ohranjanje kakovostne narodno-zabavne glasbe, ob spremljavi štiriglasnega moškega petja, ter ustvarjanje novih viž, mogoče tudi kakšne popolnoma avtorske," so še povedali Veseli Savinjčani. MG VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. MANEKENI - Ti verjemi samo meni Z. WERNER in REREKA DREMELJ - Pss Pss 3. HARMONIC'II'ROL-Kaj bi se sekiral Zmagovalec meseca Junija: NATAŠA MADJAH - Sedemkrat NARODNA 1. Ans. ZADETEK - Si Cisto znorela Z. HOZENTREGARJI - Moja dohtarca 3. Ans. DVEH DOLIN - Polanc na SeuSka rine Zmagovalec meseca Junija: SPEV - Kraljica zvezdnih noEi ........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2011 - prvi del jraiski hrib o Tudi enajsti pohod po ptujskih kulturnih poteh, po poti Ivana Potrča in Matija Murka, je uspel. Množična udeležba Ptujčanov in drugih na poti je pokazala, da se vse bolj zavedajo pomena te literarne poti, ki je v prvi vrsti duhovna, šele potem rekreacijska. Radio Ptuj, radio za vse generacije in vse glasbene okuse) praznuje 48. rojstni dan, Štajerska budilka pa osmega. Krajani Kidričevega so ogorčeni, ker je nekdo odstranil (ukradel) kip Borisa Kidriča. Metka Petek Uhan bo Zdravstveni dom Ptuj vodila še tretji mandat. Evropska prestolnica kulture je projektna ideja, ki se mora usesti v čim več glav in duš Ptujčanov. Če bo tako, bomo lahko naredili veliko, v nasprotnem primeru pa ne, in se zaustavili na kateri od prireditev ali kakšni fazi izgradnje katerega od objektov. To pa ni bil namen ideje o skupnem evropskem kulturnem prostoru, ki smo jo oblikovali na Ptuju, je izpostavil ptujski župan Štefan Čelan na srečanju sodelavcev EPK 2012 - Ptuj partner. Na haldah delujejo že štiri sončne elektrarne. Na Rdečem križu imajo dela čez glavo, iskalcev pomoči je vedno več. Še letos, devet let po podpisu pogodbe za Gajke, naj bi v ČS Jezero dobili športni park. Projektna dokumentacija je izdelana, nanjo se pridobivajo soglasja, v najkrajšem času naj bi bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje. Na območju ČS Jezero, na pomožnem nogometnem igrišču, pa naj bi se pričela graditi tudi večnamenska športna dvorana. Športni park bodo letos dobili tudi v Spuhlji. Občinsko javno podjetje Javne službe Ptuj je s 1. februarjem pod svoje okrilje v kompletu sprejelo deponijo Gajke. Zbiranje in odvoz odpadkov pa še naprej ostajata dejavnost podjetja Čisto mesto. V Domu upokojencev Ptuj poslujejo zakonito Revizija ni pokazala, da bi bili dobički Doma upokojencev na Ptuju med drugim posledica nepravilno oblikovanih cen in zaračunavanja storitev. Podlehni-ški občinski svet je potrdil idejni projekt izgradnje štirioddelčnega nizkoenergijskega vrtca ob šoli. V občini Juršinci bodo še letos obnovili kulturno dvorano in center Gabrnika. Letošnja največja naložba občine Sveti Andraž je izgradnja večnamenske dvorane ob gasilskem domu v skupni vrednosti okrog 760.000 evrov. V Zavrču se pripravljajo na gradnjo vrtca in zdravstvenega doma. Bo MO Ptuj prisiljena tožiti, da bodo vse občine, pravne naslednice bi- Skupna urgentna služba bolnice in zdravstvenega doma Trinajstega junija je tudi v praksi zaživel skupni urgentni center ptujske bolnišnice in ptujskega zdravstvenega doma. Le-ta predstavlja zametek velikega urgentnega centra, ki ga bo leta 2015 dobil tudi Ptuj, čeprav so ga nekateri že izključili iz mreže nacionalnih ur-gentnih centrov. Minister za zdravje Dorjan Marušič je 2. junija na Ptuju javno obljubil, da se Ptuj vrača v mrežo teh centrov. Foto: Črtomir Goznik Ustanovni Člani OOZ Ptuj s sedanjim predsednikom Vladimirjemjanžekomčem. vše občine Ptuj, skladno z delitveno bilanco poravnale svoj delež v zadevi Meltal? Doslej je svojo pripravljenost sodelovati v tej zadevi, potrdila le občina Podlehnik. Ptujske pekarne in slaščičarne bodo v letošnjem pustnem času spekle več kot 500.000 krofov. Podružnično OŠ Polenšak v tem šolskem letu obisku je šest učencev, jo bodo kmalu zaprli? Na prostoru nekdanje stare osnovne šole v Majšperku je že videti obris novega kulturno-poslovnega centra. Na okrožnem sodišču na Ptuju se je končala tožba nekaterih podizvajalcev, ki so sodelovali pri gradnji OŠ Majšperk. V Gabrniku so pripravili veličasten sprejem za svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zavca. Tožba Borisa Miočinovica zoper prenovo dominikanca V okviru 51. ptujskega kuren-tovanja so izvedli 109 prireditev javnega pomena, tudi Art karneval kot umetniški vrhunec in že šesta dobrodelna Obarjada. Boris Miočinovic je vložil tožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje za prenovo dominikanskega samostana, kjer naj bi v okviru prve faze projekta uredili kultur-no-kongresno dvorano, arheologijo pa iz dominikanskega samostana začasno preselili v nekdanje upravne prostore Kmetijskega kombinata Ptuj. Stroka in civilna iniciativa se zavzemata za nov, sodoben arheološki muzej. Ptujske soroptimistke, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja, so 25. februarja uradno pričele zbirati sredstva za nakup digitalnega mamografa za pregled dojk za ptujsko bolnišnico. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, ki praznuje 40-letnico delovanja, je med 17. in 20. marcem pripravila že 6. razstavo obrti. Ob izgradnji 1,5 km kanalizacijskega voda v smeri Vintarovcev, cestah in čistilni napravi v Janežovcih s 600 populacijskimi enotami, bo občina Destrnik letos namenila tudi 40.000 evrov za obnovo gasilske dvorane v Desencih, vendar se dela ne bodo začela, dokler tamkajšnje gasilsko društvo ne bo predalo ključev objekta. V nasprotnem primeru bomo denar porabili za druge namene, je povedal župan Franc Pukšič. Gasilci pa so odločeni, ključe ne bodo dali, počakali bodo na odločitev sodišča, sprožili so sodni spor z zahtevo, da se lastništvo dvorane vrne PGD Desenci, ker občina ni izpolnila svojega dela pogodbe. V Gerečji vasi v občini Hajdina so proslavili 80 let gasilstva. Celovita prenova kulturne dvorane v Trnovski vasi bo stala blizu 600.000 evrov. V Društvu proti mučenju živali Ptuj se sprašujejo, kdaj bo Ptuj uredil azil za živali. Predlog je, da bi ga uredili v nekdanjih vojaških objektih v Novi vasi. V Kidričevem svečano odprli novo športno dvorano. Krajani Kidričevega in bližnje okolice so nezadovoljni zaradi ponovnega kopičenja odpadnih gum na odlagališču v Lovrencu na Dravskem polju, predvsem pa buri duhove nameravana širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki ga ima na območju kidričevske tovarne podjetje Saubermacher. Zbrali so 501 podpis z zahtevo za referendum o zaprtju centra. V občini Hajdina pa teče razprava o referendumski pobudi za prepoved tovornega prometa na relaciji gasilski dom Hajdina-Kidričevo. Gasilke iz Majšperka so najboljše v Sloveniji, v spajanju sesalnega voda so bile kar štirikrat prve. V stečaju je končalo podjetje Gradis, gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, podjetje z 62-letno tradicijo. Brez zaposlitve je ostalo 80 delavcev. V dvorani Campus na Ptuju je imel Nick Vujičič, ki se je rodil brez rok in nog, prvi najmnožičnejši nagovor Slovencem. V občini Hajdina so ustanovili Turistično društvo Mitra, ki bo skrbelo za prepoznavnost občine tudi po turistični plati. Po odstopu dolgoletnega predsednika uprave Taluma Danila Topleka, je vajeti družbe prevzel Marko Drobnič. V občini Markovci bodo kmalu odprli nov vrtec in poslovno--stanovanjski objekt. 22. razstava Dobrote slovenskih kmetij je bila razstava presežkov v vseh pogledih. Na njej so podelili kar 59 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Rekorder med prejemniki znakov kakovosti je Vojko Vilja Šušteršič, ki je doslej za svoje izdelke prejel že devet znakov kakovosti. Pripravila: MG torek • 3- julija 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK fižolova kremna juha, gratinirana čebulna prežganka, štefani česnova juha, morski polnjena paprika, kostna juha, nadevan golaževa juha, piščančje nabodalo juha, ocvrt sir, pečenka, grahova list po dunajsko, paradižnikova piščanec, pečen kruhovi cmoki, s slanino, džuveč riž, tatarska omaka, omaka, krompirjevi brokoli s sezamom, omaka, krompirjev v vrečki, solata, endivija, palačinke paradižnikova solata, pomfrit, sadne rezine ocvrtki, kumarična slan krompir, višnjev pire, kremna rezina kokosove kroglice sadje solata, sladoled zavitek Polnjen piščanec, pečen v vrečki Sestavine: cel piščanec do teže 2,5 kg, 3-4 žličke soli, 3 vejice timijana, 4 stroki česna, 6 listov suhega ali svežega žajblja; nadev: 3-4 rezine kruha, 1 jajce, nekaj žlic belega vina, muškatni orešček, 1 pražena čebula in pražena piščančja jetra. Za nadev na majhne kocke narežemo star kruh, dodamo pražena narezana jetra, praženo čebulo, vmešamo jajce in vino, da se kruh navlaži, začinimo in dobro premešamo. Meso po površini natre-mo z mešanico začimb in soli. Trebušno votlino napolnimo z nadevom. Nadevanega piščanca previdno vstavimo v vrečko in ga položimo v pekač. Vrečko na vrhu nekajkrat prebodemo, da bo med peko izhajala para. Postavimo v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija, po 10 minutah pa temperaturo znižamo na 180 stopinj Celzija. Zadnjih 15 minut pred koncem peke vrečko na vrhu razpremo, da se skorjica hrustljavo zapeče. Kokosove kroglice Sestavine: 200 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 2 jajci, 250 g margarine, 250 g pšenične moke, 250 g kokosove moke, sol. V posodo stresemo sladkor, dodamo vanilijin sladkor, jajci, sol in margarino. Z mešalnikom stepamo toliko časa, da nastane gladka zmes. Nato primešamo še moko in kokosovo moko. Iz testa oblikujemo kroglice in jih polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo 15 minut pri 200 °C. Zeleni nasveti Paradižnik in letošnje težave Letošnja sezona je bila tako za nas kakor za rastline zelo naporna. Pravzaprav je bilo letos za paradižnik, papriko in jajčevec dovolj toplo samo 14 dni. Zato se težave zdaj že marsikje poznajo, celo v rastlinjakih. Kako pomagamo rastlinam v teh vremenskih razmerah Zdrave rastline, ki še ne kažejo težav, poškropite s pripravki, ki jim bodo dali energijo, morda ob enem tudi negativno delovali na razmnoževanje glivic. Med domačimi pripravki jim lahko pripravite čaj iz njivske preslice, prav zdaj je je na njivah veliko. Tudi rmana je zdaj na travnikih veliko, čaj iz cvetov je prav tako odličen preventiven pripravek za varstvo vrtnin v takih razmerah. Prav tako velja za čaj iz cvetov kamilice. Za tiste, ki ne nabirate radi rastlin v naravi, pa je primeren tudi pripravek iz sode bikarbone. V trgovinah pa dobimo bakrena listna gnojila, ki delujejo tudi tako, da rastlinam pomagajo v boju z boleznimi, pripravek iz preslice, sojinega lecitina, timijana. Zdaj je res tisti čas, ko je treba rastlinam pomagati. Sama svetujem tudi, da dan ali dva po uporabi tovrstnih pripravkov uporabite tudi pripravke oz. izvlečke morskih alg ali aminokislin, zdaj pa dobimo na trgu tudi rastlinske pripravke, stimulatorje rastlin. Doma narejeni pripravki, ki delujejo podobno, sta predvsem čaj (in pripravek) iz cvetov ognjiča ali regrata. Tudi pripravek iz kopriv do neke mere ustreza temu opisu. Če pa rastline že zbolijo, potem najprej odstranimo vse obolele plodove in liste, tik pred tem pa rastline poškropite z žajbljevim ali presli-činim čajem od domačih pripravkov, še bolje pa je v tem primeru iti v trgovine in kupiti ali bakrena listna gnojila ali pripravek, ki je v bistvu tudi biostimulator. Svetujem, da tretiranje ponovite po treh dneh. Do konca vlažnega vremena s temperaturami pod 30 oC rastline potem tedensko škropite z zgoraj omenjenimi pripravki. Kaj je še treba narediti V zadnjih letih se je zelo razširilo odstranjevanje listov paradižnika. Moram reči, da sem ga, vsaj v rastlinjakih, na začetku tudi jaz priporočala. A brez listov ni sladkorjev v plodovih paradižnika, ni mesa, ni semena, ni okusa, ni vitamina C in drugih. Mnogi pa pišejo in žal so prepričani v to, da listi »kradejo« hranila plodovom. Pa je, kot vidite, ravno obratno. Res pa je pri paradižniku nekoliko drugače. Vsako etažo plodov prehranjujejo listi, ki so pod njo in prvi listi nad njo. Ko se plodovi obarvajo, ti listi res nimajo več svoje funkcije. Ker so to spodnji listi, ' MINERAL" NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN so običajno tudi omagali, so poškodovani in hitro se na njih razvijejo okužbe. Zato jih, a šele takrat, lahko odstranimo. Kar tako, brez razloga rezati liste po rastlini, zraven pa še ljudi učiti, da listi kradejo hrano rastlinam, je seveda povsem nesmiselno, včasih pa celo škodljivo. Kalcij in paradižnik Različne rjave, črne pege, lise na plodovih paradižnika in paprike, včasih, a ne vedno tudi sušenje plodičev bučk (posebej na starejših rastlinah) so posledica pomanjkanja kalcija v plodu. To pa ne pomeni, da je kalcija premalo v tleh. Ko govorimo o tem, kako rastline sprejemajo in uporabljajo hranila, pogosto pozabljamo, da ni dovolj, če so gnojila v zemlji. Poskrbeti je treba, da so hranila rastlinam dostopna. Zemlja mora biti ves čas zračna, prav tako mora biti tudi ves čas vlažna in hladna za ustrezno delovanje pravih mikroorganizmov. Tukaj igrajo pomembno vlogo tudi zastirke. Tudi pH tal je zelo pomemben. Mnogi vrtičkarji imajo največjo skrb, da je njihova zemlja kisla. V kisli zemlji se kalcij res ne sprejema dobro. Na mnogih vrtovih je težava že previsok pH. Tudi v tem primeru se hranila ne sprejemajo pravilno in enakomerno. Rastlina ima težave s sprejemom kalija, fosforja, bora ...; torej vse delo v zvezi s težavami s kalcijem se začne z zemljo. In ne nazadnje, potrebna je redna preskrba z vodo, da lahko rastline kalcij sploh transportirajo do plodov. Namakanje je torej ključno. Kalcij pri visokih temperaturah rastlinam dostavljamo tja, kjer ga potrebujejo, na liste v bližini plodov. To pa pomeni listno gnojenje. Dokler trajajo stresne razmere in tudi takrat, ko je na rastlini že veliko plodov, je treba kalcij dostavljati redno, da ne pride do motenj. V rastlinjaku predlagam, da začnete redno, vsaj na 14 dni, listno gnojiti s kalcijem takoj, ko opazite prve plodove na plodovkah. To velja za vse plodovke, tudi kumare in bučke, ne samo paradižnik in papriko. Ko postane res vroče, potem pa povečajte število tretiranj na enkrat tedensko. Lahko uporabljate tudi razredčeno mleko, sirotko (1 : 1), namočene koprive, preslico, alge, če pa boste začeli šele, ko opazite težave, boste morali nabaviti kalcijeva listna gnojila. Kalcij ima pomembno vlogo tudi pri odpornosti vrtnin, zato naj ga v takem vremenu rastlinam nikoli ne zmanjka. Misa Pušenjak Foto: MP 20 Štajerski Križemkražem torek • 3- julija 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Norveški fjordi (12) Pridejo dnevi, ko mi telo sporoča, da potrebuje počitek. Poleg bolečin v nogah in hrbtu je psihična utrujenost tista, ki predstavlja glavni izziv ob delu na ladji. Navsezadnje smo izolirani od sveta - živimo, delamo in celo jemo v istem okolju - skupaj smo štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu. Podobno kot v resničnostnih oddajah so v vsakem kotu postavljene še varnostne kamere, ure in interni telefoni; podtikanja, čenče in romance pa so srčika mornarskega življenja. In kdo si pri vsem tem ne bi želel ven, v naravo? Znajdem se v spokojni dolini enega izmed najbolj občudovanih fjordov. Ledeniška dolina je s svojimi strmimi pobočji, ki jih močijo številni slapovi, preden se zlijejo v morje, dih jemajoč čudež narave. Ni čudno, da je Geiran-ger, ki leži nekaj manj kot šeststo kilometrov od norveške prestolnice, med najbolj obiskanimi fjordi na svetu. Pri kraju morskega rokava, ki je poplavil dolino kar sto kilometrov v notranjost, je zrastla čudovita vas, kjer živi le dobrih dvesto petdeset ljudi. Ker jo je mogoče doseči le z ladjo ali po dolgih in zavitih poteh, je do zdaj masovni turizem še ni okrnil. Severna vasica je na srečo padla v ozko dolino med strma skalnata pobočja, kjer je zrak prepojen z aromo travniških cvetlic, ki lepšajo prostrane pašnike. Vzpenjam se po meglenih planinskih pobočjih, kjer zrak postaja skorajda rezek, gozd pa tako bujen, da me zadnjih dvesto metrov obkroža le goš-čavje. Strma, kamnita pot se spretno izogiba slapom, na nekaterih predelih pa se z njimi zapleta, tako da me ne Norveška obala je ena najdaljših na svetu - s svojimi vijugastimi geografskimi posebnostmi je ocenjena na približno 29.000 kilometrov oz. še dvakrat toliko, če upoštevamo njena otočja. Poleg fjordov so slapovi, ledeniki, kristalne reke in jezera bistvene značilnosti Norveške. redko oplazi rahel pršec. Pot do vrha je precej daljša, kot sem jo ocenila s palube. Verjetno so ravno zato za po-hodnike ob stezi postavljene številne klopi, ki kar vabijo k počitku. Jabolko in sendvič zmažem, še preden ocenim, ali bo pot do vrha in nazaj v času, ki ga imam na voljo, sploh izvedljiva (ladja namreč ne čaka nikogar). Brez navigacijske naprave bi se ob vseh zavojih, razpotjih, vzponih in spustih izgubila podobno kot Janko in Metka. Čeprav med potjo tarnaš in si očitaš, ali ti je bilo tega res treba, je prostran pogled na mogočen flord, s katerim si nagrajen, naravnost magičen. Geiranger mi je zagotovo eden od ljubših krajev v Evropi. Kasneje sem ga obiskala vsaj še šestkrat, saj križarka večkrat ponavlja svojo pot na sever, in vsakič ubrala drugo kot kača zavito pot, tako da sem se lahko vedno znova borila z novim skalovjem. Odličen način za spoznavanje čudovite norveške pokrajine je tudi vožnja z vlakom. Vasica Flam, ki je nekaj manj kot tristo kilometrov od slovitega flor- da, je kot nalašč za to. Naselje leži na bregovih florda Aurlans, ki predstavlja eno od vej čudovitega Sogneflorda, najdaljšega in najglobljega florda v Evropi in drugega najdaljšega flor-da na svetu (takoj za grenlandskim ScoresbySund). Pred nekaj leti je bila unikatna flamska železniška proga imenovana za najbolj neverjetno potovanje z vlakom na svetu! Proga se namreč vije med gorami in rekami, skozi gozdove, ob skrajnem robu flor-dov. Vlak potuje skozi spektakularno naravo, ki je v svoji neokrnjeni obliki izjemno očarljiva. Najbolj me prevzamejo osamljene gorske kmetije, ki se razprostirajo do roba vrtoglavo strmih pobočjih. Menda so nekoč otroke med igranjem celo privezali, da se ne bi po nesreči skotalili v temo nevarne pečine. Pred izgradnjo železnice je bilo življenje v teh krajih izolirano, danes pa je Norveška dostopna za vse popotnike in kar čaka, da nam omogoči, da se izgubimo v zaraslih gozdičkih, osvežimo v bistrih potočkih in ogrejemo pod prijetno toplim severnim soncem. INDRI - po božje čaščena polopica z Madagaskarja, SLAVKOV - zgodovinsko mesto pri Brnu, prizorišče ene od Napoleonovih zmag, DAFNA - nimfa, ki jo je ljubil Apolon, GUARNERI - izdelovalci violin iz Cremone Za nevarnimi pečinami se začne nežnejše površje s prostranimi pašniki. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 3- julija 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da so naši asfalterji manjkali v šoli, ko so se učili pomen besede 'vodoraven'. Ker naše ceste so vse prej kot vodoravne. Zlasti po tem, ko kje kaj poflikajo. Poznajo pa izraz 'vodotesen'. Pa čeprav bi bilo včasih boljše, ko bi bil asfalt manj vodotesen in bi manj vode ostalo v nevodoravnih mlakah. Govori se... ... da je protitočno letalo na mariborskem letališču končno pripravljeno, da opravi svoje poslanstvo. Z nekajmesečno zamudo sicer. A si niti najmanj ne želimo, da bi tudi sedaj sploh moralo vzleteti. ... da se človeku zgodi, da zamenja kak dan - zlasti, ko je vmes kak praznik. A kar je za človeka en dan, je očitno za nebeškega gospodarja več mesecev. Tako so v nebeških višavah na koledarju spregledali, da je še poletje - in nas pridno razveseljujejo z jesenskim deževjem. ... da je Mestna občina nedavno razpisala delovno mesto svetovalca, ki bo opravljal naloge v zvezi z rekonstrukcijo neke ceste. Med drugim zanj zahteva, da ima 3 leta in 7 mesecev(!) delovnih izkušenj. Še dobro, da ne zahte- Prireditvenik vajo, naj mu bo ime - na primer Miran... ... da je sicer res, da človeka skrbi za njegovo zdravje - zlasti takrat, ko je z njim kaj narobe. Ampak to, kaj vse nam poskušajo razni samooklicani 'strokovnjaki' prodati kot zdravilo, 'ki zanesljivo pomaga', presega vse meje zdravega razuma. Od ze-liščarskih pripravkov do raznih elektronskih pomagal in pripomočkov. Le zakaj nekateri hodijo skoraj desetletje na medicinsko fakulteto, če pa je 'dovolj', da je človek 'navdahnjen od zgoraj' in lahko s svojim talentom pomaga pri vseh tegobah - od glivic na nohtih do srčnega infarkta ... ... da to, da so bili Nemci na letošnjem nogometnem tekmova- nju v Rusiji poraženi in so morali domov, ni nobena tragedija. Saj so navajeni. Od tam so šli poraženi že večkrat, nazadnje pred triče-trt stoletja. Pa jih poglejte danes: jim res kaj ekstra manjka (no, za pokoro imajo sicer Merklovo)? ... da so ljudje seveda ponosni, ko jih nagradi in sprejme predsednik države. Ampak glede na to, kakšne traparije je naš sedanji predsednik počel v svoji predvolilni kampanji (od obiskov naše Šeke naprej), si človek zaželi, da ga predsednik vseeno pusti na miru. Ker smo vendar nekaj več kot naša Šeka. ... da so v nekaterih občinah že v predpočitniškem času sprejeli proračun za leto 2019. Jesenskim lokalnim volitvam navkljub! Ali so res tako samozavestni in so prepričani, da bo to itak njihov proračun, ali pa novemu županu in občinskemu svetu sporočajo: Tu ga imate - pa se sladko jeb... ' ... da inšpektorji pojasnjujejo, da vsak strešnik, ki pade z neke poklumpane strehe, še ne pomeni nevarne gradnje. Le kaj bi ti isti inšpektorji rekli, če bi strešnik padel na njihovo glavo?! (Aja - pametnejši odneha in strešnik bi se razletel na dvoje.) ... da nas različni trgovci tako zelo oblegajo s svojimi reklamnimi sporočili in dobi človek kar slabo vest, ker se je odločil del prisluženega denarja porabiti za dopust, namesto da bi ga odnesel v trgovino. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop Torek, 3. julij 10:00 Ptuj, Rimska ploščad, Poletne ulične delavnice 10:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, delavnica izdelovanja letalskih modelov, vsak dan do petka med 10. in 13. uro, mentor Miro Dajčman 10:00 Ptuj, CID, delavnica Poletje na koleščkih, tečaj rolanja pod vodstvom ŠD Pure Sport, vsak dan do petka 10:00 Ptuj, CID, Poletne urice italijanščine, mentorica Jana Gerl 10:00 Ptuj, Mestni kino, Kino brez stropa, z dojenčkom v kino, Najsrečnejši dan Ollija Makija Sreda, 4. julij 10:00 Ptuj, Mestni kino, Kino brez stropa, Kino vrtiček, film Peter Zajec Četrtek, 5. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Poletna ustvarjalnica za vse generacije 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Poletni četrtkovi popoldnevi - zelena knjižnica, delavnica z glino in zelišči, delavnica unikatnih izdelkov iz gline v kombinaciji z zelišči, mentorica lončarka Jelka Krajnc 18:00 Ptuj, vzhodni grajski stolp, odprtje likovne razstave Oeltjenova ptujska nagrobnika 21:30 Ptuj, dvorišče gradu, Kino brez stropa - zaprtje Petek, 6. julij 19:00 Žetale, večnamenska dvorana, slavnostna seja ob 65-le- tnici PGD Žetale, podelitev priznanj 20:00 Športno igrišče Žamenci, 45. gobarski praznik, zabava z Ines Erbus & Band ter skupino Plamen Kino brez stropa Torek, 3. julij: 10:00 Mestni kino: Z dojenčkom v kino: najsrečnejši dan Ollija Makija; 21:30 dvorišče gradu: Foxtrot. Sreda, 4. julij: 10:00 Mestni kino: Kino vrtiček: Peter Zajec; 21.30 dvorišče gradu: Pokliči me po svojem imenu. Četrtek, 5. julij: dvorišče gradu: 21:30 Zaprtje Kina brez stropa: Trije plakati pred mestom. 4 6 5 1 2 8 7 4 3 3 6 9 7 5 1 9 2 8 6 7 4 1 7 8 1 4 1 9 8 7 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ©©© € oo Bik ©© € ooo Dvojčka ©© €€€ o Rak © €€ ooo Lev ©© € ooo Devica ©© €€€ o Tehtnica ¥ © €€ ooo Škorpijon ©© € ooo Strelec ©©© €€ o Kozorog ¥¥¥ ©© € oo Vodnar V ©©© €€ oo Ribi V ©© ooo Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog Velja za teden od 2. do 9. julija 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Prijatelj je tisti, ki nam pusti svobodo.« Debbie Alicen *** »Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede.« George Eliot *** »Prijatelj je oseba, s katero si upaš biti tak, kakršen si.« Pam Brown *** »Človekova senca je pogosto podobna prijatelju; izgine, kakor hitro neha nate sijati sonce.« Češki pregovor *** »Počasi si izbiraj prijatelja, menjaj ga še počasneje.« Benjamin Franklin ~k~k~k Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Neja Horvat, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 .Vto/mfa'TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 3.julija 2018 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnik najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! Lepi spommi ne bledijo! Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj . Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ " 89.8*98,2-ICH3 OOOOOI Janez Novak K * WCHMUtiNI Uro Jtmn.. tr. n Pmj, 7. p^jn ttw IZ VSEBINE CtflTik li into istim sinteli* 31 Kifcfct nmfemiao i Ptyjj (i«tm i? EfaflUpi PikMft ttrrM7> D H.TJtMi Wn w a nimm UItm Iti SVET MLADOSTNIKOV IN STARIH STARSEV Kako najti harmonijo? Naš pogovor ROBERT WALTL, igralec, režiser in direktor Mini teatra Ena najbolj vsestranskih osebnosti na sodobni gledališki sceni I BIORESONANCO . TUDI NAD BOREJ.IOZO Svet mladostnikov in starihjfjarsev Kako najti Harmonijo? 25. AKCIJA LJUDJE ODPRTIH ROK Zbiramo predloge za zahvalo plemenitim ljudem za plemenita dejanja Moški o ženskah BOŽIDAR GRILC - čarodej, hipnoterapevt, oče Hvaležen, da muje življenje namenilo dve čudoviti hčeri DOKAZALE, DA ZMOREJO Ozdravljenke in bolnice z rakom dojk so šle peš po primorskem kraku Jakobove poti M.T0 BRIGADIRSKO PDLFTJFV OBČINI PT0J vodo v Halozah ^^^^^ 9 SE.'F IHnUl H iKt F3UJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! ¡¡¡¡| gft ¿m ¡Ig^Bpi MrFan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor ^gsp jnT-jJu^TiT . l L ' ^T^ MffvaA -- r . ■ P ' h * ^LaT" * + ' ' ' Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega, tednika zase atijo kot izvirno in unikatn.0 Zarito podarite sorodniku, znancu! : 8 . Vv . nasj if 7 ■ " ' h Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ----* Naročite štajerski tednik in pridobite nagrado i: .. - . .. _ _ t — Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. P j nagrade ste upravičeni, novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili |^ na^ročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Pošta: POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! L Vsi, ki se boste v času trajanja akcije , naročili na Štajerski , tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PIKNIK . ODEJO. Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev, iti potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. 5KLEJVI IT\/ijWAROČ NIŠKEGA RAZM E R j A PRIDOBITE TUDI DRUČE UGODNOSTI: . • 2 O^^^p 1a č n f h p r i I o g s koristnimi nasveti • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) |§P0-pdstotm popust pri naročilu-' matihoglasov v Štajerskem tedniku • praktična darila za nove in obstoječe naročnike »OSTATI NAROČNIK' ŠTAJERSKEGA - TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! / 3838898114427 petek • 13. julija 2018 Oglasi in objave Štajerski \ 23 08:00 Kronika iz občine Destmik 09:00 Gostilna pi Franeet* !0:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otvoritev vinske kleti v Majšperkn 19:00 Majšperk ob dnevu državnosti 20:00 24. redna seja Občine Destrnikj 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več rta spletni strani www.siptv.si SP 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2018 11:30 Gostiln;! pr' Francel' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2018 20:00 Kronika i z občine Hajdina 21:00 Kronika \z občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani I 08:00 Pravljična komedija 9r OŠ Domava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:30 Prodajno okno 20:00 Kronika iz občine Domava 21:00 Oddaja i/ preteklosti 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani program v živo tudi preko spieta: www.siptv.si Uiedniitvo: Domava 116d, 2252 DORN AVA: mfo@siptv.si kontakt: 02 7&4 DO 3Q; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Mega marketing d.o.o.; 02 749 34 27: 03 ) 627 340 Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. SPOMIN 1. julija 2018 je minilo 20 let, odkar nas je zapustil Milan Murko IZ SVETINCEV 10 Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenju več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. SPOMIN Franci Krošelj 1993-2018 V teh dneh mineva petindvajset let, odkar si se poslovil od nas. Težko nam je živeti brez tebe, a v naših srcih bosta večno ostala tvoj lik in spomin na lepa skupna doživetja. Tvoji najdražji www.tednik.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si POLITIKA - Globoka država sestavlja koalicijo Marjanu Šarcu INTERVJU - Marjan Podobnik: v slovenskem močvirju so glavni krokodili udbomafijci DOSJE - Meira Hot, nova poslanka SD, ki je vladala Piranu KOLUMNA - Milena Miklavčič: Takih ne delajo več 2 GLASBO DO SRCA Bodite i/ Marjanort družbi Vsako sredo ^ dO med 20. in 24. uro *............ na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi Simon Šegula IZ SAKUŠAKA Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Oh, kako boli, ko, ljubi mož, oče, dedek, več te ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dal, za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. SPOMIN Danes, 3. julija, mineva devet let, odkar te ni več med nami, dragi mož, ati in dedi Janez Herga IZ MOŠKANJCEV 37A Od nas nisi nikdar odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Še posebej hvala članom Ribiškega društva Gorišnica. Žalujoči: žena Marija in hčerka Helga z družino Umrli so k_ Umrli so: Franc Veldin, Cvetkovci 25, roj. 1928 - umrl 16. junija 2018; Roman Vindiš, Vareja 63, roj. 1957 - umrl 17. junija 2018; Jožef Fideršek, Zabovci 81, roj. 1940 - umrl 15. junija 2018; Janez Petek, Ptuj, Ulica Lackove čete 9, roj. 1929 - umrl 16. junija 2018; Albina Kukovec, roj. Toplak, Orešje 149, roj. 1932 - umrla 18. junija 2018; Janez Janžel, Zabovci 11, roj. 1958 - umrl 15. junija 2018; Marija Bolcar, roj. Kureš, Spuhlja 50, roj. 1938 - umrla 19. junija 2018; Martin Gojkošek, Sp. Hajdina 28, roj. 1936 - umrl 20. junija 2018; Franc Vrtačnik, Kicar 147, roj. 1940 - umrl 17. junija 2018; Živka Hodnik, roj. Arsenovic, Ptuj, CMD 19, roj. 1934 - umrla 22. junija 2018; Bojana Pavlin Arnuš, roj. Pavlin, Juršinci 2a, roj. 1968 - umrla 22. junija 2018; Marija Olstrak, roj. Petrovič, Paradiž 77, roj. 1926 - umrla 21. junija 2018; Ivan Osenjak, Skorba 42, roj. 1957 - umrl 25. junija 2018; Marijan Bratušek, Stojnci 146, roj. 1940 - umrl 19. junija 2018; Ervin Maurič, Vintarovci 52a, roj. 1938 - umrl 25. junija 2018. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.segula®nidio-tediiik.si, tal. 02 749 34 16 ali itiarjana.pihlar®radfo-t«dnik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. TEDNIK Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor IMT, Ursus ali Zetor oziroma podobno. Tel. 041 872 029. AJDO za seme sorte Darja prodam. Cena 1,00 evro za kg. Tel. 031 743 951. KUPIM traktor, koso, pajek, prikolico, mulčer, motokultivator in drugo kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi v okvari. Telefon 041 407 130. PRODAM bikca simentalca, starega 2 in 8 mesecev. Telefon 031 840 282. NESNICE, rjave, 23-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi brezplačne dostave. Telefon 040 531 246, Rešek, Starše 23. NEPREMICNINE PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. PRODAM dve parceli v izmeri 7 in 11 arov na Ptuju, na mirni in sončni legi. Telefon 041 442 528. DELO ZAPOSLIMO osebo za razvoz pic, lahko tudi upokojenca. Zaželeno poznavanje Ptuja in okolice. Kontakt, Lorber Sonja, 031 301 116. Destrnik, Ločki Vrh • Zakoncema brez službe je grozilo, da bo hišo odneslo v dolino Družina zdaj z optimizmom zre v prihodnost Šestčlanski družini Tašner-Brumen z Ločkega Vrha v občini Destrnik, ki že tako živi na robu preživetja,je nedolgo nazaj spanec kratila še ena nesreča. Njihova nedokončana hiška seje začela premikati in polzeti po hribu, razpoke po stenah in na tleh pa so bile vidne tudi v notranjosti. Premikanje hriba in to, da ta s seboj v dolino vleče njihov še nedokončani dom, je družina opazila pred nekaj več kot tremi leti. Upali so, da se bo zadeva umirila, pa so jim začeli pokati še zidovi. Medtem ko je bilo še lani samo vprašanje časa, kdaj se bo hiša podrla, družina zdaj z večjim optimizmom zre v prihodnost, saj je bilo v okolici hiše zadnje dni mogoče opaziti gradbišče in delavce. Vodja sanacije Janez Murko je povedal, da so okrog hiše, ponekod tudi več kot meter globoko, odkopali pas temeljev in jih utrdili z betonom: »Tudi objekt smo utrdili z dodatnim opažem, stene s pocinkano nerjavečo mrežo, ki smo jo na notranji in zunanji strani armirali. V notranjosti hiše, kjer so bile razpoke v stenah, smo odstranili omet in jih po potrebi sanirali. Na koncu bomo uredili še fasado.« V kratkem naj bi dobil službo Obnovljene hiše na naslovu Ločki Vrh 30, v kateri poleg Stanka in Anice Družina Tašner Brumen z otroki: 17-letno Anjo ter sedemletnima dvojčkoma Timotejem in Matjažem. Stanko Tašner živi v tej hiši že 20 let, Anica Brumen se je v hiši svojih staršev na tem hribu tudi rodila in pravi, da tam nikoli ni bilo plazovito. Zadnjih nekaj dni so imeli Tašner-Brumnovi na dvorišču pravo gradbišče. živijo še njuni štirje otroci (Mateja je hortikulturna tehnica, Anja obiskuje Biotehniško šolo Ptuj, dvojčka Timotej in Matjaž pa sta osnovnošolca), se veselijo prav vsi. »To nam vsem veliko pomeni, saj nam je bilo v zadnjih mesecih precej hudo. Ves čas smo se namreč bali, da bi hiša nenadoma splazila v globino, zato se vsem, ki so nam v teh trenutkih pomagali, iskreno zahvaljujem,« je poudaril Tašner, ki je trenutno brez dela, a kot pravi, vseeno ne pozabi na pridne delavce, ki mu urejajo hišo, zato jim občasno postreže s kakšno pijačo. »Veseli me tudi, da imam naslednji mesec na zavodu za zaposlovanje razgovor za že vnaprej dogovorjeno službo, s čimer bo nam vsem veliko lažje,« pove Tašner in s prstom pokaže na peč, ki jo imajo za zdaj postavljeno še pred hišo. »Ta nas bo grela pozimi, vseeno pa si želimo v hiši nekoliko preurediti še prostore, saj bomo tako prido- bili dodatno sobo za dva otroka. V zdajšnjem predprostoru želimo kuhinjo in jedilnico, česar prej nismo imeli,« je še dejal Tašner. Vladimir Vindiš, župan občine De-strnik, ki je s CSD Ptuj naročila izdelavo študije v vrednosti skoraj dva tisoč evrov, pa pravi, da so nemu- doma naredili statično analizo hiše. »Skupaj smo tudi pomagali poiskati izvajalca, medtem ko bo občina naredila končni obračun, ko bo sanacija zaključena. V zbiranje pomoči pa se je vključila tudi Zveza prijateljev mladine Maribor,« je razložil Vindiš. Gabrijel Toplak Slovenija, Podravje • Povečan pojav škodljivcev in bolezni, prinesenih iz tujine Iz tujine nikar ne nosite domov rastlin Čeprav si s potovanj radi prinesemo predmet, ki nam bo obujal spomine na prijetna doživetja, na upravi za varno hrano opozarjajo, da ti spominki naj ne bodo rastline. Namreč rastline lahko prikrivajo bolezni in škodljivce. Zato opozarjajo, da naj v Evropsko unijo ne prinašajo rastlin, semen, plodov, zelenjave ali cvetja. Tako kot ljudje in živali lahko zbolijo tudi rastline. In tovrstnih primerov je čedalje več. »V zadnjem času opažamo povečan pojav novih škodljivcev in bolezni, ki se vnašajo na območja, kjer jih prej ni bilo. Mnoga od teh zadnjih širjenj so posledica hitro naraščajočega mednarodnega trgovanja in medcelinskih potovanj.« Rastlinske bolezni in škodljivci lahko potujejo na dolge razdalje na živih rastlinah, vključno s semeni, plodovi, cvetjem, kot tudi z zemljo in rastlinskimi proizvodi, npr. z neobdelanim lesom. Čeprav so videti zdrave, ko jih naberemo v naravi, lahko z njimi zanesemo nove vrste škodljivih organizmov. »Potniki bi se morali zavedati, da ob vrnitvi iz eksotičnih dežel zaradi radovednosti, kaj bo doma zrastlo iz skrivaj prinesenega gomolja, korenike ali vejice, lahko ogrožajo zdravje rastlin v deželi, kjer živijo!« opozarjajo na upravi za varno hrano. Po vnosu v naravo lahko tujerodne vrste povzročijo velike izgube v kmetijstvu in gozdarstvu, ogrozijo biotsko raznovrstnost ter vplivajo na zdravje ljudi. V Sloveniji so trenutno najbolj znane tujerodne vrste, ki vplivajo na zdravje ljudi, pelinolistna ambrozija, orjaški dežen in tigrasti komar. Prva zaradi svojega peloda, ki pri številnih ljudeh povzroča alergije, drugi zaradi opeklin, tretji pa zaradi Rojstva: Jasna Golob, Podvinci 22b, Ptuj - deček; Stanka Krajnc Letonja, Pobrežje 127, Videm pri Ptuju - deček Jakob Gal; Martina Vincek, Libanja 22, Ivanjkovci - deček David; Pa-tricija Slatinšek, Radehova 12, Lenart v Slovenskih goricah - deček Anže; Vanessa Popušek - deček; Andreja Botolen, Videm pri Ptuju 38, Videm pri Ptuju - deček Rok; Romana Seka-deklica; Sandra Jeza, Pečke 22b, Makole - deklica Zoja; Evelin Podobnik Čuček - deklica Tarin; Ana Marija Štante, Hvaletinci 19, Vitomarci - deček Jure; Mojca Mihelič, Bresnica 24, Podgorci - deček Anej; Aleksandra Hrga, Hvaletinci 15, Vitomarci - deklica Ana; Eva Reber-šak, Kukava 67, Juršinci - deček Rožle; Marjetka Kodermac - deklica; Sergeja Kocjančič, Grintovec 37, Šmarje pri Kopru - deklica Eva; Sabina Kukovec, Lasigovci 12, Polenšak - deček Izak; Karmen Marušič, Krčevina pri Vurbergu 27, Ptuj - deklica Katarina in deček Lukas; Petra Kozel, Velika Varnica 122, Zgornji Leskovec - deklica Mija; Mateja Majerič, Kungota pri Ptuju 3, Kidričevo - deček Filip; Manja Paj, Cirkovce 61b, Cirkovce - deček Vito; Mojca Krajnc, Dornava 13a, Dornava - deček Anej; Petra Mezgec, Gregorčičeva ulica 27, Maribor - deček Patrik; Milena Žunec, Vodnikova ulica 33, Orehova vas - deklica Sofia; Anita Vuzem, Zakl 30b, Podlehnik - deček Lovro; Marjana Kacijan, Majšperk 51, Majšperk - deklica Staša; Tanja Napast, Spodnje Jablane 42i, Cirkovce - deklica Kaja; Mateja Vajda, Zamušani 54b, Gorišnica - deček Vitan; Maja Hazenmali - deklica Nela; Suzana Mlakar - deklica Inja. Poroke - Ptuj: Mihael Fric, Destrnik 58, in Monika Hojnik, Lasigovci 15; Rok Korošec in Beatriz Banuelos Marco, Nemčija, Berlin; Rok Muršič, Moškanjci 101, in Tamara Horvat, So-betinci 14a; Borut Emeršič in Simona Repec, Tržec 18h; Mitja Muhič in Anja Rakuša, Bres-nica 20b; Aleš Celcar, Sp. Ščavnica 58a, in Daniela Kolednik, Gradišča 104; Sandi Dajnko, Dravinjski Vrh 12b, in Nina Šešerko, Kidričevo, Tovarniška c. 8; Domen Zavec in Barbara Veršič, Avstrija, Dunaj; Andrej Zorko in Klara Šenkiš, Kukava 25b; Tadej Notersberg in Sanija Hukolli, Medvode, Finžgarjeva ul. 16d; Mitja Vidovič in Špela Huzjan, Nova vas pri Ptuju 111j; Peter Verdonik, Maribor, Kardeljeva c. 77, in Petra Rola, Maribor, Rožnodolska ul. 16; Andraž Bajlec, Maribor, Gosposvetska c. 19b, in Janja Langbauer, Vuzenica, Sv. Vid 40 a. Zlata poroka: Janez in Kristina Kocmut, Žabjak 59. Za osebno uporabo v Unijo ni dovoljeno iz tretjih držav (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Irska, Makedonija, Srbija, VB...) uvažati naslednjih rastlin in rastlinskih proizvodov: • jedilnega in semenskega krompirja, • krompirju botanično sorodnih rastlin, ki tvorijo pritlike ali gomolje, • sadik trte, • sadik agrumov, • sadik trav (razen nekaterih okrasnih) in bonsajev. Foto: www.uvhwr.gov.s neprijetnih pikov in kot potencialni prenašalec bolezni. Z vstopom Hrvaške v EU kršitev praktično ni - ker pač ni več nadzora ... Glede vnosa rastlin smo se obrnili tudi na carinski urad. V zadnjih petih letih (to je od vstopa Hrvaške v EU leta 2013) carinski organi pri nas niso odkrili kršitev. »Zavedati se je treba, da je bilo teh primerov največ preko cestnih mejnih prehodov, vendar carinski organi z vstopom Hrvaške v EU tam ne izvajajo več nadzora, tako da med njo in ostalimi državami članicami EU poteka prost pretok blaga in ni omejitev vnosa rastlin. V obdobju pred 2013 pa je bilo teh kršitev kar nekaj, in sicer je bilo največ poskusov vnosa iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške.« Če pa cariniki v osebni prtljagi potnikov odkrijejo pošiljko, katere uvoz v Unijo je prepovedan, ali če odkrijejo pošiljko, ki mora biti pregledana, jo pregledajo na upravi za varno hrano in varstvo rastlin, kjer tudi odločajo o prekrških za tiste, ki vnašajo prepovedane rastline. Mojca Vtič Ako je vreme še tako deseti dan, tako bo z malim še veliki[ srpan. 13/27 Danes bo ob morju prevladovalo sončno vreme. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno, popoldne pa delno jasno. Nastale bodo posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do okoli 30 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek 03.07.2018 04.07.2018 05.07.2018 % % 15 16 16 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 27 29 29 Popoldan Popoldan Popoldan V A <5 Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO