Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 7. julija 1938. — Leto XI. — Št. 28. L GLASILO J krjčan jkegadelovnega ljudstva Človek Kadar koli opazujemo naše spore, ki sc- izgubljajo v zmedi, ki nas vedno objema jn jo vedno bolj zapletajo, se spomnimo besed mladega kitajskega škofa Yu-Pina, ki jih je povedal dopis-ni!tu francoskega katoliškega tednika »Temps presenta«, s katerimi je silno natančno označil in določil razmerje med ljudmi; »Ali resnično mislite, do sme in more kateri koli drug narod intervenirati ob kateri koli priliki v ‘■isto notranjem življenju posameznih . rodov, .kaj šele z vojno, pa če tudi jo opravičuje s tem, da se bori proti komunizmu?« , ^laVv(/a l)lav je ta stavek obsegel vso rešitev današnje zmede in nemirnega in napetega razpoloženja, ki vla- 1 med posameznimi narodi, po tudi m. posameznimi osebami v vsakdanjem življenju. Vrednost jim daje Španija, povedal jih je s posebnim ozirom na razmere v Kitajski, ki jo je imenoval »svojo ubogo in nesrečno domovi-np«, vedno večji in silnejši pomen do-Biva.jo za človeka, ki še trezno misli v tej današnji zmedi ob vedno silnejšem naraščanju nasilja, sovraštva in zatiranj«. Človek sam je prav zn prav čisto majhna skupnost, saj je člen družbe in kot tak ima z vsemi svojimi zmožnostmi, močmi, znanjem in darovi svojo dolžnost do družbe, predvsem pa do sočloveku. Kakor gre za razmerje med posameznimi narodi, tako gre še bolj za razmerje med ljudmi samimi, kajti zdi se, da prav za prav tukaj temelji in počiva vse zlo, ki oblikuje obraz in podobo našega časa. Kot katoličani in kristjani imamo v družbi in razmerju do nje velike in Posebno važne dolžnosti. Saj bi morali vendar biti kažipot in svetovalec iz te zmede, kakor je bilo krščanstvo in lju-oje, ki so ga nosili, koso spoznali svojo nalogo in svojo vlogo. Še večje dolžno-Ktl pa imamo kristjani v današnjem času do sočloveka, prav do vsakega še ta-majhnega in skritega posameznika y človeški družbi. Naše razmerje do sočloveka je pa danes vse prej kakor krščansko in veliko. „ V že omenjenem razgovoru je dejal skof Yu-Pin: »Krščanstvo je nasprotnik ekstremizma, nasprotnik vseh ekstremov. Dobro se namreč zaveda, da ni mogoče ekstrema spremeniti in preobrniti z novim ekstremom.« Vse naše življenje in udejstvovanje, ki prav za prav ureja in določa naše razmerje do posameznih ljudi in do družbe sploh, pa je v veliki večini v silnem nasprotju s to izjavo velikega cerkvenega kneza in misleca. Nikakor namreč ni uravnano v luči Evangelija in navedenih besed kitajskega škofa delo, ki si je na svoje zastave zapisaloi Jiarale najbrezob-zirnejšega in najdoslednejšega boja vsemu, kar brez pomisleka ne pristaja na programe, o katerih ljudje sami, ki so jih postavili, dvomijo, da so pravilni in resnični. Zdi se, da danes vse naše uravnavanje razmerij do ljudi, posameznikov in uruzbe ne oblikuje več samo luč Evangelija in čisto krščanstvo, temveč da fa morda hote ali nehote mešamo s tujimi., nekrščanskimi in enako nekatoli-skim.i primesmi in vplivi. Resnica je, da je danes idol mnogih ljudi totalitarizem in diktatorstvo. Toda vendar kljub temu ne moremo mi kristjani za svoje duhovno življenje, ki ureja gotovo tudi zunanje življenje in udejstvovanje, prevzemati teh tujih ideologij novega in modernega poganstva, kakor ne moremo prevzemati po mnogih izjavah nič komunističnega in levi- Za svobodo delavskega združevanja Na mednarodni konferenci dela v Ženevi je jugoslovanski delavski delegat Bogdan Krekič v obširnem govoru razložil delavsko stališče proti raznim poskusom podiranja svobodnega delavskega združevanja, ki je zagotovljeno v 13. členu versajske mirovne pogodbe. C) tem vprašanju so povedali svoje mnenje tudi predstavniki mnogih včlanjenih držav. Med prvimi se je oglasil ibelgrajski minister Dragiša Cvetkovič, ki je izjavil, da vlada pri nas popolna svoboda sindikalnega dela, toda da vlada ne more dovoliti, da 'bi se v sindikatih politiziralo, in da bo on v najkrajšem času s svobodnimi volitvami ugotovil, katera delavska organizacija je najmočnejša. Na miselnost, da mora vlada vplivati na smer in duha delavskih organizacij, je odgovoril angleški minister dela Brovvn: »Zveze, ki sc ustvarjajo na teh konferencah, so neprecenljive. Niso to le zveze med predstavniki vlad, ampak se tu kot popolnoma enakopravni predstavniki nahajajo tudi zastopniki delavcev in delodajalcev. Znano je, da se v Veliki Britaniji največ skrbi za to, da se doseže najbolj prijateljsko sodelovanja med svobodnimi delavskimi in delodajalskimi organizacijami. Mi v Angliji menimo, da se državi v to svobodno razmerje ni treba vmešavati, ampak da svoje delo omeji samo na najpotrebnejša posredovanja, če je to potrebno. Kjer koli pa se delavci in delodajalci morejo sami sporazumeti, se ni treba mešati v njihove stvari... V Veliki Britaniji smatramo svobodo delavskega združevanja kot sestavni del svobode državljanov in njihovega človeškega dostojanstva. Država naj ne moti dela svobodnih delavskih in delodajalskih organizacij. V Veliki Britaniji se zakonodajalec naslanja na pomoč in sodelovanje svobodnih deloda- jalskih in delavskih organizacij. Z vse-mi zakoni, ki jih uveljavljamo, je v naprej zavarovano najpopolnejše sodelovanje teh svobodnih organizacij. Zakonodajalec naj ne nastopa kot diktator.« Minister dela Združenih držav ga. Perkins je dopolnila izvajanja angleškega ministra: »Naša ustava določa popolno svobodo sklepanja sporazumov iz delovnega raizmerja. V ta namen je zagotovljena tudi popolna svoboda združevanja. Delodajalske in delavske organizacije naj bodo popolnoma svobodne od vseh postranskih vplivov, če hočemo, da bodo to činitelji, ki so potrebni za pravilen go-podarski in socialni razvoj.« Francoski minister dela Ramadier je izjavil: »Popolnoma napačno je mišljenje, da se mora posamezen delavec pogajati s posameznim delodajalcem. Kot posameznik je delavec brez moči in more do veljave le s svojo svobodno organizacijo. V 13. členu mirovne pogodbe je govor o svobodi organiziranja. Na tej svobodi stoji ta organizacija (medn. urad dela). Toda ta svoboda mora obstajati v vseli državah, ne le tukaj v Ženevi... Samo tista so prava delavska zastopstva, ki izhajajo iz organizacij, obstoječih iz svobodne delavske volje. Bivši predsednik ene od mednarodnih konferenc dela, Brown, po poklicu katoliški duhovnik, je rekel nekoč na tem mestu: .Delavsko življenje se je zelo zboljšalo. Toda za vse, kar ima, naj se delavec zahvali svobodnim sindikatom.* Toda kljub temu se danes po nekaterih državah s svobodnimi sindikati žal drugače ravna. Preganjajo jih in uničujejo, ne glede na to, da bodo prav delavci zaradi tega največ oškodovani...« čarskega. Vsekakor pa mora predvsem v teh vprašanjih in v teh bitno osnovnih problemih, ki določajo čistost našega verovanja in krščanstva j n s tem vrednost človeka v nas, veljati doslednost in osebna notranja natančnost. Čisto razumljivo se zdi, da je eden od slovenskih lističev napisal tele ugotovitve: »Ko pride novi udar, komunizem ne sme zalotiti katoličane nepripravljene in zbegane!« (Mi mladi borci, 10. VI. 1938.) Poleg tega pa bi bilo še treba ugotoviti in pribiti, zakaj nas vsa gibanja, ki ne gredo z nami, vedno najdejo nepripravljene, ali vsaj zakaj najdejo nepripravljene določene skupnosti v vsem krščanskem občestvu? Taka ugotovitev je brez dvoma mnogo bolj važna, kakor navedena, ker je osnovna in je vzrok vfemu zlu. Vprašanje človeka bi morali rešiti, kajti vprašanje človeka \ nas samih je obenem tudi vprašanje našega krščanstva in s tem vprašanje naše pripravljenosti in zmožnosti živeti, življenje oblikovati in predvsem urejevati in voditi življenje ljudi in družbe. Seveda smo pa še daleč od vsega te- ga, če ne moremo urediti niti čisto človeških razmerij sami med seboj, če vse naše življenje trpi in krvavi od ene same velike bolečine in rane slepega divjanja, ki ne pozna ničesar drugega, kakor samega sebe in svoj ozko zaključeni krog. Tako potem res ni mogoče vstopiti v življenje pogumen in urejen, predvsem pa priti med ljudi kot človek, ki noče ničesar drugega, kakor biti vsem ljudem ne glede na levo in desno brat in človek. Bolj kakor kdaj koli postaja danes za nas kristjane važno in odločilno vprašanje človeka v nas, kajti trdno smo prepričani, da moramo v tem času, ko so se v glavah mnogih zmešali svetovi, ko je velik del družbe prevzela neka panična živalska divjost, ki ne gleda ne na levo ne na desno -— biti mi kristjani vedno bolj in bolj ljudje. Kajti če bo res vsakdo od nas na svojem mestu človek v vsej polnosti te besede, bomo šele iskreni kristjani. Zavedajmo se namreč, da pač »načela sile, zla in ekstremizma popolnoma rušijo življenje narodov in ljudi, ki mora sloneti na pravici in humani teti.« M v. Predstavnik angleškega delavstva Hallsworth je izjavil: »Mi vedno globoko verujemo v trajno vrednost demokracije, v svobodo mišljenja, govorjenja, tiska in združevanja...« Predstavnik ameriškega delavstva Vat je rekel med drugjm: »Mi v Ameriki skušamo reševati gospodarska vprašanja, ne da bi pri tem škodovali osebni svobodi in demokraciji. Pri nas velja stara, dedna pravica, da sme vsak državljan svobodno povedati svoje misli, da svobodno glasuje in da v svobodi izpoveduje vsa svoja prepričanja.« Španski minister dela Agande je izjavil: »Med špansko delegacijo vidite na tej konferenci ljudi, ki pripadajo raznim socialnim skupinam in političnim smerem. Toda v tem so si vsi edini: da je treba odločno braniti svo-tbodo mišljenja, govorjenja, tiska in združevanja, t. j. tista načela, ki so postavljena v 13. členu mirovne pogodbe.« Predstavnik francoskih podjetnikov Ribot je povedal med drugim: »Nemčija in Italija nam s svojimi diktatorskimi načini v ustavi in zakonodaji ne moreta biti zgled...« Norveški vladni delegat (ioldjernsen je rekel: »Naša dolžnost je v tem, da osebno in občo svobodo tesno zvežemo z osebno in občo varnostjo.« Vladni delegat Holandije Arberse je rekel: »Voltaire je v 18. stoletju pisal o temnem in barbarskem srednjem veku. Toda današnje razmere so take, da je videti, da on ni imel prav, ker proti temu, kar se daues dogaja, srednji vek ni bil temen in barbarski. Marsikatero misel srednjega veka bi bilo treba danes uveljaviti, predvsem pa vzpostaviti dostojanstvo in spoštovanje človekove osebnosti.« Luksemburški minister dela Krier je izjavil med drugim: »Mednarodna organizacija dela naj bo živ zgled mednarodnega sodelovanja pri uvajanju socialne pravičnosti. Tisti, ki ne vedo, kaj je bistvo in duh socialne pravičnosti, naj tukaj dobijo nasvete in vodila.« Vladni delegat Mehike Misel je izjavil: »Če se dela za svetovni mir, smo prepričani, da bo ta zagotovljen s sodelovanjem vseh treh skupin (vladne, delodajalske in delavske, ur.), ki sodelujejo pri tej ustanovi. Predsednik mehiške vlade Cardenas je rekel: .Obstoj svetovnega miru je odvisen od solidarnosti vsega svetovnega delavstva. V njegovi odločnosti leži moč, ki more ustaviti norčavosti sodobnega oboroževanja.*« (Nadaljevanje na 2. str.) 9 — 28 — 1938 DELAVSKA PRAVICA fpo /tajili krajih Črna pri Kamniku V nedeljo 3. julija smo imeli redni sestanek naših članov. Glavni namen sestanka je bil, da se pogovorimo, kaj naj ukrenemo, da bi se kolikor toliko povoljno rešilo vprašanje mezd. Po poročilu funkcionarjev organizacije je delavstvo sklenilo, da bo vzelo za podlago te rešitve predloge, ki so bili stavljeni na prvi obravnavi in katere je podjetje v glavnem tudi sprejelo. Toda za to mora biti podano tudi jamstvo. • Upamo, da se bo to vprašanje rešilo na prihodnji obravnavi, ki se bo vršila v obratu. — Kako težko živimo pri nas, naj služi za zgled tale primer: Delavska zbornica nas je pozvala, naj pošljemo poročilo o naših dohodkih in izdatkih na posebnem formularju. Naših izdatkov za obleko nismo prav nič navedli, ker »o že drugi tekoči dnevni izdatki višji kot naša plača. Vendar pa nam te težke razmere iše niso vzele korajže in ubile delavske zavesti. Kljub vsemu smo sklenili, da se bomo udeležili razvitja prapora naših tovarišev v Zagorju v čim večjem številu. Trbovlje Članski sestanek skupine rudarjev bo v ponedeljek lil. julija ob 5 v tajništvu. Sestanek je za člane izredne važnosti, zato naj nihče ne manjka. — Zaupniki imajo svojo redno sejo v torek 12. julija ob 5 v tajništvu. K tej seji naj gotovo pridejo vsi podblagajniki zaradi razgovora o pobiranju članarine. Pretirano kaznovanje delavstva. Nekateri delavci so se v zadnjem času pregrešili zoper določbe službenega reda. Družba jih je kaznovala s 14dnev- Predstavnik švicarskega delavstva Sirch je med drugim povedal: »Oni (govorniki, ki smo jih navedli, ur.) so dosti jasno poudarili, da brez demokracije in brez svobode ni ne socialnega ne gospodarskega napredka.« Ravnatelj Mednarodnega urada dela Butler je v zaključnem govoru poudaril glavne misli predgovornikov, potem pa dejal: »Mi ne poznamo nikake prednosti za organizacije, ki nosijo to ali ono politično barvo. Mi zahtevamo svobodo dela za vse organizacije, da bodo proste vseh zunanjih vplivov in da jih bodo vodili izključno lastni člani. To so glavni pogoji, ki veljajo za ustvarjanje delavskih in delodajalskih organizacij po vseh državah.« nim dopustom ali celo z odpovedjo. Tako ostro postopanje pri družbi v prejšnjih časih ni bilo v navadi, čeprav je bila konjunktura dosti slabša kot danes. Vsekakor bi delavstvo želelo, da mu ne grozi za vsak prestopek odpust ali izguba 14 dnevnega zaslužka, s čemer ostanejo družine brez sredstev za preživljanje. Družba mora upoštevati tudi pridnost delavcev, ne le kake ma-lotne prekrške. Vir pri Domžalah V nedeljo 26. junija smo imeli članski sestanek. Govoril je tov. Fajfar iz Ljubljane in nam orisal naloge JSZ, ki se ne omejujejo samo na golo strokovno delo v obratu, ampak obsegajo tudi koristi celotnega delovnega ljudstva in naroda. Zbrano članstvo si je njegov govor vzelo k srcu in se bo prizadevalo po njem ravnati. Duplica Sestanek vsega delavstva. Po sklopu skupne seje obeh organizacij ter obratnih zaupnikov in katere so se udeležili tudi zastopniki central in Delavske zbornice, bo v petek 8. julija ob 6 po končanem delu skupni sestanek vsega delavstva tovarne Remec in Co. pri Pla-navšku. Ker bo sestanek izredno vazen, pozivamo vse delavstvo, da se ga zanesljivo udeleži. Na sestanku bomo delavstvo seznanili s sklenjenim poslovnim redom, ki bo stopil v veljavo, poročilo o mezdnem gibanju, o ustanovitvi podpornega parskega sklada itd. Poskrbeli bomo, da bo ta dan delavstvo ob 6 prosto, razen pri dveh izmenah. Tako bo prav vsakemu udeležba omogočena. Videli bomo, kdo ima samo zahteve, dolžnosti pa noče poznati. Izlet. Dne 17. julija napravimo izlet v Zagorje z avtobusom. Vožnja bo stala 24 din. Ker je prostor omejen, naj se vsak pravočasno prijavi. Vsak naj takoj pri prijavi plača tudi voznino, da ne bo nepotrebnega dela in zadreg. V Zagorju se bomo udeležili velike delavske prireditve ter si ogledali rudniške naprave. Prijave sprejema do 12. julija tov. tajnik Ivan Bore. če bo -zadosti udeležencev, bomo najeli še drugi avtobus. Večno zvestobo sta si obljubila naša delavna tovarišica 13urja Tončka in tov. Sušnik Anton. Članstvo jima čestita in želi, da bosta tudi v naprej kot doslej pridno delala v organizaciji. Nazarje V nedeljo 26. junija smo imeli članski sestanek. Tov. Hočevar iz Celja nam je obširno razložil starostno in onemo-glostno zavarovanje, bolniško zdravljenje, rente, obratne nezgode in drugo. Sestanka se je udeležilo veliko delavcev, vendar pa jih je pri nas tudi še mnogo, ki še niso prišli k pravi pameti in zametujejo delavsko organizacijo ter ji celo nasprotujejo. Gotovo se ne zavedajo, da s svojim početjem koristijo le kapitalu. Pričakujemo, da bodo iz-pregledali in stopili kot dobri člani v organizirane vrste. Stahovica Obrekovalcem: Lanski odbor je govoril na dolgo in široko, koliko je imel primanjkljaja v letu 1937. Članarine je bilo leta 1937. plačane 7.564 din, od tega smo prejeli od centrale kot 659 din kot procente. Izdatkov je bilo 901 din, kakor je ugotovilo nadzorstvo, torej je bilo primanjkljaja 242 din. Dne 3. julija smo imeli odborovo sejo, kjer smo pregleduli tudi račune lanskega leta; ugotovili smo, da je primanjklja-'a samo 28.50 din, ne pa 242 din. Kdor >i trdil drugače, naj računa, da bo moral svoje govorice tudi dokazati. — Odbor strok, skupine lesnega delavstva v Stahovici. Nova skupina JSZ V nedeljo 3. julija se je vršil ustanovni občni zbor strokovne skupine po-močnikov sedlarske in galanterijske stroke. Udeležba je bila za začetek zelo dobra. Po uvodnih besedah tov. predsednika, ki je izrazil upanje, da bodo pomočniki v organizirani skupnosti dočakali 'boljše čase, je spregovoril predsednik JSZ Srečko Žumer. Orisal je pomen organizacije. Sprejeli smo tudi predlog tov. Savenca, tla si osnujemo podporni fond. Novi odbor je pozval tudi ekspozituri JSZ v Celju in Mariboru, da ustanovita podružnici naše skupine, da se tako sedlarsko in galanterijsko delavsko vse Slovenije enotno poveže. Novi odbor, ki smo ga izvolili, je sestavljen takole: Načelstvo: Sever Ciril, Turner Franc, Strud Jože, Ločni-kar Anton, Kenda Gvido; namestniki: Feldstein Milan, Ločnikar Jože, Križnar Alfonz; nadzorstvo: Burgar Adolf, Šmid Miha, Savenc Franc. — Določili smo tudi organizacijske zaupnike. fposehka zoeza Novice iz organizacije Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, v kateri je včlanjena tudi naša Poselska zveza, se ie vršil 12. junija v dvorani Delavske zbornice. Zbor je ze- lo lepo uspel. Iz poročil je bilo razvidno, kako neumorno je tudi v tem letu delovala naša JSZ za delavstvo. Pri tej priliki je v centralni odbor vstopila kot zastopnica Poselske zveze naša delavna tovarišica Žajdela Marija. Pričakujemo, da bo s svojim delom na tem mestu mnogo koristila služkinjam in Poselski zvezi. Članice, ki prejemajo »Delavsko pravico vsak teden, opozarjamo, da je treba plačati članarino za prihodnje leto. Naj to takoj urede. Naročnino sprejema pisarna in vse odbornice. Izlet Poselske zveze je bil 26. maja na šmarno goro. Udeležilo se ga je nad 100 služkinj. Dekleta so bila zelo dobro razpoložena. V prihodnje skrbimo, da se naših izletov udeleži še več tovarišic, ovzdigi vinogradništva v naših krajih. Sodimo, da bo vinogradništvo še nazadovalo, če lastniki vinogradov ne bodo smatrali viničarja in viničarskega delavca za človeka, ki se mora tudi hraniti, da more delati, da potrebuje tudi obleko, obutev in drugo. Kdo bo pa še hotel biti viničar, z veseljem in vnemo obdelovati gorice, če bo pri teni moral živeti slabše od berača? Vsi izobraže-nejši in boljši viničarji, predvsem pa mladi, se bodo ognili viničarske služ- tDehivaka GLASILO Izhaja vsak četrtek popoldne, v primem praznika dan prej. — Uredništvo in nprava )» v Ljubljani, Miklošičeva cesta 82-1. — Oglaai, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva cesta 28-1 — Oglasi po ceniku — Telefon it. 4948. — Številka čekovnega računa 14.800 Posamezna številka stane 1 din. — Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za celo leto 40 din. Naročnina za tuje države na mesec 7 din, na leto pa 70 din. Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljubljana. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tjršova cesta št. 17 (Maks Bleje«) be, smisel za strokovno izobrazbo bo padala, prav tako tudi vestnost in poštenost. O tem naj bi razmišljali tudi predstavniki vinogradniške organizacije ter skušali svoje člane prepričati o kvarnosti ravnanja z viničarji glede nizkih plač, ki so 5, 6 din na dan. Pri svojih naukih vinogradniki pozabljajo, da je lačnega (pa tudi presitega) človeka najteže vzgajati k dobremu. Odmevi po našem zborovanju so od strani naših delodajalcev povsem nasprotni našim upravičenim zahtevam po rešitvi pred stradanjem. Zato pd nujno pozivamo pristojne oblasti, da ukrenejo vse potrebno za takojišnje zvišanje naših mezd. Oblasti so sicer v zadnjem času začele kazati nekoliko več zanimanja za naše zadeve. To je pokazalo zborovanje, ki sc ga je udeležil tudi zastopnik banske uprave načelnik soc. oddelka g. Kosi, poleg zastopnika okrajnega glavarstva tudi g. okrajni glavar dr. Far-čnik ter predsednik in podpredsednik ljutomerske občine. Ko ne bi imeli zastopniki oblasti tako skromno odmerjenega časa, bi mogli še marsikaj slišati o naših težavah in bedi. Pozivamo oblast, naj takoj začne reševati vprašanje zvišanja viničarskih njezd. V gostilni, brivnici in drugod, kamor zahajaš, zahtevaj »Delavsko pravico«! Mladinski tabor v Ljubljani Pred tednom se je vršil v Ljubljani mednarodni mladinski tabor, ki so se ga poleg zveze fantovskih odsekov udeležili tudi Čehi, Francozi in Poljaki. Značilen je bil posebno sprevod 29. junija. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo posebno češke in francoske udeležence ter zadnji del sprevoda, ki je pokazal — najbrž proti volji vodstva — da slovenska narodna zavednost podeželja še ni ubita. Ob priliki mlad. tabora smo bili spet priča žalostnega strankarskega sovraštva. Poleg časopisne gonje se tudi na ulicah ljudje niso mogli zadržati, da ne bi znova pokazali sovraštva, ki napolnjuje vse naše javno življenje in slabi moč narodne celotc. Čehi sami so nam pravili, da ne morejo razumeti n. pr. besnega sovraštva naših Sokolov do katoliških telovadnih organizacij, prav tako pa tudi nekega nedemokratičnega prizvoka, ki so ga opazili pri katoliških organizacijah. V demokratični Češko-Slovaški so spričo skupne narodne nevarnosti opustili vsa malotna nasprotovanja in izbruhe, pri Slovencih pa do tega spoznaja najbrž ne bomo pravi čas prišli. Pri tej priliki, »post festum«, ne smemo zamolčati dejstva, da je bila ponudba Krščanske delavske mladine, da se udeleži prireditve, odbita. Na drugi struni smo pa brali v listu »Na mejah«, da se je sprevoda udeležila šestčlanska delegacija ZZD z Jesenic z znaki... Obžalujemo ozkosrčnost, ki pri takih skupnih katoliških manifestacijah ne bi smela do izraza. V ostalem lahko rečemo, da je bil mednarodni mladinski tabor lepa in veličastna ter razveseljiva prireditev, če izvzamemo vsiljeni strankarski vtis, ki je tu in tam skušal dobiti izraza. Ft. Nameščenci Popravljamo nerodno pomoto, ki se nam je vrinila v poročilo o volitvah v TBP.D: tov. Lojze Hartman je bil izvoljen za predsednika nadzorstva, ne pa za predsednika upravnega odbora. * Nekajterim članom smo poslali položnice in jih prosimo zu nakazilo. Zelo potrebno je, da bi naši člani plačevali mesečni prispevek za »Podporni fond«. Ta fond je zeJo koristen za primer, če je član bolan ali brez službe. Večina članov že plačuje poleg članarine še 5 din na mesec. Potrebno pa bi bilo, da vsak žrtvuje v svojo korist majhen znesek in isi tako zagotovi podporo v največji potrebi. Komur pravilnik še ni z n ari in bi želel prispevati, naj piše dopisnico in mu foo centrala takoj poslala [Mit rebri e podatke. Hutter Anica: plačano do 30. VI. 1938, Eržen Viktor: plačamo do 31. V. 1938. Walter Briesley PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Zmajala je z glavo in ga ni pogledala. Obul si jo čevlje in je odšel na vrt. Do jutri opoldne bo molčala, kakor da je začarana. Noč je bila soparna. Cvetlične vonjave so plale nad gredami. Z enega vrta na drugega so se pomenkovali moški. Paroma so hodili po cesti in se smejali. Ob devetih je Ivan po prstih stopil k hišnemu oknu in je poškilil skozenj. Ivanka je še vedno molče sedela v sobi in nič delala. Spet je po prstih odšel vstran. Slubo mu je bilo. Roke je krčevito stiskal. Včasih ga je kar preplašila, loda kakšna čustva naj se porajajo v duši žene, ki so ji dom izropali in ji ukradli domačnost? In kakšne misli naj misli mož, ki ga je življenje podneslo in spodrezalo in se zrušilo nanj? Mož, ki je osamljen na vsem božjem svetu in ga bičajo razburkani valovi čustev in teženj, ki se porajajo in zamirajo z njim vred? Zanju ni rešitve. In sleherni mesec prihajajo dražit njega in dražit njegovo hišo. Tudi Ivanko dražijo in njene knjižice dražijo, jutri bo tisti dan v mesecu. Ob četrt na deset je odšel v hišo in je zaklenil vrata. Ivanka je bila že v postelji. Ivan je še pol ure sedel in strmel v somrak. Potem je še on legel. Žena še ni spala. Mož je molče zlezel v postelj. Jutri zjutraj bosta oba vedela, da nobeden od njiju ni zatisnil očesa ponoči. Petek »Dobro jutro, Ivan!« »Dobro jutro, Karle!« »Spet kaže, da bo toplo.« »Kaže, da bo.« »Ali jo boš kam mahnil?« »Še ne. Šele drug teden mislim nekam ven.« - VVinterjev Karle je ves ta čas korakal po cesti vzdolž ob Ivanovem vrtu in na zadnjo Ivanovo pripombo je končal razgovor z besedami: »Oh, da, da.« Potem pa je odklopotal dalje po cesti in začel brez posluha nekaj prepevati. Ivan je začel zopet brez cilja hoditi po vrtnih stezah. Vstal je bil že ob petih. Molče in nestrpno je zlezel iz postelje, pa ne zato, da ne bi budil Ivanke, kajti vedel je, da je že zbujena, marveč zato, ker bi bilo itak vse, kar bi bil zagodrnjal, pa najsi bo kaj pametnega ali kakšna čemerna beseda, brez smisla in soli. Če bi bil dejal: »Oh, dosti je, naspal sem se«, in bi bil skočil iz postelje, bi bila začela Ivanka na dolgo in široko tožiti in tarnati, da ima že vsega zadosti, da se je naveličala vsega na svetu. Besedovala bi bila ves čas, ko bi se on oblačil, in še nekaj poti proti stopnicam. Seveda le, če bi bila izredno hudo obupana, da ne bi mogla spati. Zato je molče odšel v pritličje. Vesel je bil, ko je zagledal prvi zlati pramen na preprogi, kajti kratka senca poletne noči mu je strupeno legla na oči. Tudi Ivanka je težko sopla pod to senco in brž, ko je Ivanu prišlo na misel, da bo morda zaspala za eno uro, če bo imela postelj sama zase, je vstal. Ko je ob pol šestih zatulilo, je bil še na vrtu. Takrat je prišel mimo Karle. Bil je petek in Karle je moral dvigniti najmanj tri funte ali še več. Sedem šilitov in za vsak šiht zasluži deset šilingov. Tri funte deset ali recimo tri funte pet vsega skupaj. On pa dobiva en funt pet. Toda zastonj, nič ne dela za to. He, Karle sedi ves dan pri črpalki v črpalnici: gledati mora, da črpalka dobro deluje. In včasih jo z oljem namaže. (Se nadaljuje.)