kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 201 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV DOLENJSKI MOTIVI IZ MEHOVKE FOTOGRAFA ERJAVCA MIRKO KAMBIČ »Od svojega pokojnega očeta imam še ne- kaj slik, precej plošč in dve mehovki,« tako mi je odpisal dne 19. aprila 1974 Janko Er- javec, poklicni fotograf v Ivančni gorici, ko sem ga prosil, naj mi napiše nekaj biograf- skih podatkov o svojem očetu Jožefu Erjav- cu, že pozabljenem dolenjskem fotografu iz j Višnje gore. | Janko mi je posredoval nekaj zgoščenih po- i datkov, toda osebno se nisva srečala, kajti | decembra 1975 je umrl. Njegovi sorodniki so i mi dali pozneje na ogled nekaj starih plošč in mi dobrohotno naredili tudi več kontakt- nih kopij ter dodali v pogovoru še nekaj za- | nimivih pojasnil. Tako mi je dala Erjavčeva ; družina trdno osnovo za ta ilustrirani zapis ' o fotografu Jožefu Erjavcu (1871—1936). I Sodobna civilizacija zelo hitro spreminja ; zunanjo podobo naših naselij in pokrajine sa- ; me. V dolenjsko pokrajino so začrtali določa- ^ ne spremembe zlasti naslednji faktorji: želez- nica do Kočevja in Novega mesta, narodno- osvobodilna vojna, magistralna cesta Ljub- i Ijana—Zagreb in sedanja industrializacija ter ; hitra rast stanovanjskih hiš in javnih zgradb, i Zato je toliko bolj zanimiva podoba naselij i in pokrajine iz začetkov tega stoletja, ko so i bile hiše krite s slamo, ceste ozke in prašne, ; in ko so še stale nekatere zgradbe, ki jih je vojna pozneje uničila. To podobo naselij do- • polnjujejo fotografije kmečkih ljudi, slikanih na skrbno obdelanih poljih, pri gradnji mo- stov, ob apnenicah ali pa ob raznih slavnost- nih priložnostih, v tipičnih nošah tistega ča- i sa. Fotograf Jožef Erjavec je vse to pridno in, s poisebno vnemo lovil v svojo mehovko, ki ¦ ni bila ravno majhna. Ohranjene plošče so i formata 18 X 24 cm in služile so neposredne- : mu kopiranju na papir, brez povečevalnika. Jožef Erjavec, Po balo. Mala Dobrava pri Višnji gori. 1902. Plošča 18 X 24 cm — počena. (Ženin Jožef Erjavec sedi na vozu). 202 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Jožef Erjavec, Pri apnenici. Kraj in datum nista znana. Plošča 18 X 24 cm Pri tem delu so pomagali tudi otroci, Jožef jih je imel kar enajst, deset fantov in eno hčerko. Vinko, rojen 1917, se še sedaj spo- minja: »Plošče smo kopirali v posebnih ok- virih in obračali smo jih proti soncu, zapos- leni pa smo bili s tem po dve do tri ure na dan, če je sijalo sonce. Zato smo si večkrat želeli, da bi bil dež.« Tudi mati je izdelovala slike in oče je delal še po starih fotografskih postopkih vse do leta 1934. Toda ob vseh teh anekdotah je tragično dejstvo, da je večina Erjavčevih plošč uniče- nih. Po zadnji vojni so jih veliko sprali in steklo uporabili za okna. Ohranjenih je le nekaj desetin plošč s skupinskimi portreti ter nekaj plošč s pokrajinskimi motivi. Ti nega- tivi so brez datuma in drugih podatkov, ki bi nas zanimali; nekatere originalne škatle za plošče nosijo tehnične podatke izpred prve svetovne vojne in posredno dokazujejo sta- rost slik. Ohranjeni pokrajinski motivi prikazujejo panoramo pokrajine ob izviru Krke (Videm in sosednje vasi), Ivančno gorico s Stičnoi, Žu- žemberk, Višnjo goro, Šentrupert, Velike Po- ljane pri Ortneku in nekaj drugih manjših naselij. Ohranjena sta dva motiva slovesne otvoritve mostu čez Krko pod Šmihelom pri Žužemberku, delo pri veliki apnenici ter mo- tiv Erjavčeve poroke leta 1902, ko so prevze- mali balo pri nevestini hiši. Plošče, kopirane na sedanji fotografski pa- pir, ne dajo tiste lepote in bogastva tonov, kot ga je dal tedanji papir, delan za kopi- ranje v sončni svetlobi. Verjetno so Erjavčeve originalne kopije še kje ohranjene in verjetno bi našli s skrbnim poizvedovanjem tudi že izgubljene, neznane motive. Jožef Erjavec, ki se je irodiil leta 1871 v vasi Podsmreka pri Višnji gori, je bil vedo- željen fant. Sprva je bil knjigovez samouik. Okrog leta 1885 se je oglasil v Podsmreki potujoči fotograf Žagar in ostal pri Erjavče- vih kar več let. Morda je to isti Drago tin Žagar, ki je potoval tudi po Beli krajini in posnel v Dragatušu družinsko sliko Županči- čevih, na kateri je tudi mladi Oton. Atelje je imel v Cabru, pa v Karlovcu in Zagrebu. Jožef Erjavec se je naučil pri Žagarju fo- tografskih skrivnosti, pozneje pa je naredil tudi fotografski izpit in dobil leta 1899 obrtni list. Nevesto Ivanko r. Skubic si je našel v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 203 : Jožef Erjavec, Vaščani. Kraj in datum nista znana. Plošča 18 X 24 cm Jožef Erjavec, Zužemberlc. Datum ni znan. Plošča 18 X 24 cm 204 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Mali Dobravi pri Višnji gori in leta 1902 so vozili balo, kar dokazuje tudi ohranjena fo- tografija. Jožefa bi bila skoraj pobrala je- tika, toda skrbna žena ga je dobro pozdra- vila in imela sta kar trinajst otrok. Po letu 1920 se je pričel fotograf Erjavec živo udej- stvovati kot javni delavec. Postal je župan petih združenih občin (Višnja gora), bil je pa tudi poslanec in načelnik cestnega odbora združene litijske in višnjegorske doline. Sina Janka, rojenega 1903, je uvedel v fotogra- fijo tako uspešno, da je leta 1931 prevzel oče- tovo obrt. Oče Jožef je umrl leta 1936, Janko pa je vneto slikal Dolenjsko in Dolenjce vse do leta 1973, ko je šel v pokoj, dve leti nato pa je sledil očetu v večnost. Fotografsko tra- tradioijo Erjavčevih nadaljujeta Jankova vdo- va in nečakinja Natalija. Ostane nam še prijetna naloga, da iščemo in zbiramo izgubljene in založene dolenjske motive dz Erjavčeve mehovke in sestavljamo zanimiv slikovni mozaik, ki je nastajal dobrih štirideset let, pa se je v naslednjih štiridesetih letih zopet razdrobil in porazgubil.