Po jezeru mirno se voziš, labud! Lepó se, mehkó se vrat ti kroži; Ko dih ti večerni razpenja perut, Podoben si beli, povodnji roži. Josip Stritar, Bled ISSN 2536-3700, januar 2020 Blejske novice S" Kmalu po novem letu nas je zelo razveselila še zadnja pravnukinja Arnolda Riklija. S skoraj triindevetdesetletno gospo že dolgo prijateljuje največji poznavalec znamenitega švicarskega naravnega zdravilca, g. Vojko Zavodnik. Lekar-narica Margarethe Simak - Rikli je naši občini poklonila veliko sliko Bleda, olje na platnu znamenitega beljaškega slikarja Jakoba Cancianija (1820-1891), staro kakih 150 let. Slika bo visela v poročni dvorani, ki jo nameravamo v bližnji prihodnosti delno preurediti. Janez Fajfar, župan Občinske novice - Aktualno Spoštovani občani in občanke! Novoletno rajanje je za nami, iskreno upam, da se bodo vse dobre želje, ki smo si jih izrekli v teh dneh, uresničile. Sam imam kar nekaj želja za Bled, ki pa jih bomo lahko uresničili le s skupnimi napori in s sodelovanjem vseh na najširšem možnem področju. Zadnji pretres, ki smo ga doživeli na Bledu, je bila zapora dotoka Radovne. Brez vednosti občine in celo brez vednosti strokovne službe Agencije za okolje so v Grabčah zapornice spustili za dober teden dni, kar pomeni, da je bilo jezero skoraj brez sveže vode. Takšen odnos lastnice jezera, Republike Slovenije, nas lahko samo žalosti in hkrati čudi. Vsi okoljski in infrastrukturni ukrepi, ki jih izvaja Občina Bled, tudi izgradnja kanalizacije pri ribogojnici, ki ravnokar poteka, so usmerjeni v varovanje jezera. ARSO navaja, da je med vzroki za vsakoletne cvetenje tudi izpiranje snovi iz porečja Radovne. Občina Bled gnojenje lahko omeji samo na svojem območju in ga tudi je, žal v sosednje občine ne more posegati, to pa z zakonom lahko stori RS. Moja iskrena želja je, da se v letošnjem letu začne izgradnja južne razbremenilne ceste. Pogovori o cesti in možnih rešitvah potekajo tako s Civilno iniciativo Mlino kot tudi z Republiko Slovenijo. Sicer pa je Bled v teh dneh v središču pozornosti tudi zaradi zelo velikih in pomembnih dogodkov - svetovni pokal v biatlonu je ravno končan, letošnja izvedba je bila generalka za svetovno prvenstvo v prihodnjem letu. Prepričan sem, da se bomo dobro odrezali. Prav danes, ko to berete, se začenja Festival AS, o katerem si več lahko preberete v nadaljevanju Blejskih novic, moram pa povedati, da smo na Bledu zelo veseli, da so glasbeniki za prizorišče svojega festivala izbrali prav Bled. Vabljeni na saksofonske koncerte v Festivalno dvorano Bled, vstopnine ni! V ponedeljek, 3. februarja, se začenja svetovno prvenstvo v zimskem plavanju. Plavalci in njihovi spremljevalci so toplo dobrodošli na Bledu, še posebej v tem času, ko je manj ostalih gostov in turistov. Prijavilo se je več kot tisoč tekmovalcev z vseh koncev sveta. Pridite jih bodrit v Olimpijski veslaški center v Zaki. Lahko pa se opogumite in še sami skočite v jezero! Sam sem to storil že pred leti, pa ne mislim ponoviti ... Februarja nas čaka še pustovanje, letos bo v znamenju čebel, predvidevam pa, da tudi trotov ne bo manjkalo. Turizem Bled je že objavil razpis za skupine, vem, da boste tudi letos izvirni in da vas bo veselje pogledati! :: Vaš župan, Janez Fajfar Delo v Infocentru TNP JZ Triglavski narodni park v letu 2020 v Infocentru Triglavska roža Bled in Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini išče pomoč študentov in pogodbenih sodelavcev. Če vas zanima delo z obiskovalci Triglavskega narodnega parka in Julijskih Alp, če vam je blizu pohodništvo in spoštljivo obiskovanje naših gora, se javite na elektronski naslov: ana.kunstelj@tnp. gov.si. Zaželeno je znanje tujih jezikov, vsaj angleščine. Z delom kandidati lahko pričnejo takoj oziroma po dogovoru. :: Javni zavod TNP Javni poziv Na spletni strani https://www.e-bled.si/ wp-content/uploads/2019/12/LPTT-Jav-ni-poziv-2020-002.pdf je objavljen Javni poziv za posredovanje podatkov, ki bodo osnova za izračun pavšalne turistične takse v Občini Bled. Rok za oddajo dokumentacije je podaljšan do 6. februarja 2020. :: Janez Fajfar, župan Občine Bled Blejske novice 01 (ISSN 2536-3700] - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel. 04 575 01 00, www.e-bled.si, e-pošta: obcina@bled.si. Pravice izdajatelja izvaja: Antus Jesenice. Odgovorna urednica Romana Purkart, uredniški odbor: Nuša Poljanec, Alojz Ropret. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. Izid: 31. 01. 2020 Časopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Bled. Priprava za tisk, tisk in distribucija: Antus Jesenice. Elektronski naslov uredništva: blejskenovice.bled0gmail.com. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98]. Blejske novice so vpisane v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1720 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno št. 436. Trženje oglasnega prostora Antus Jesenice, 04 586 51 30, info@antus.si. Foto na naslovnici: Miro Zalokar Naslednje Blejske novice izidejo 28. 02. 2020, prispevke sprejemamo do 1 9. 02. 2020 na: blejskenovice.bled0gmail.com Občina Bled na podlagi Odloka o proračunu Občine Bled za leto 2020 in veljavnih predpisov za posamezna področja najavlja objavo: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA MLADE ZA LETO 2020. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani občine www.e--bled.si, lahko pa jo v razpisnem roku prevzamete v času uradnih ur tudi v sprejemni pisarni Občine Bled. Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Prijavitelj s podpisom izjave na prijavnem obrazcu soglaša s preverjanjem namenske porabe sredstev, dodeljenih na podlagi tega razpisa. :: Janez Fajfar, župan Občine Bled Občina Bled obvešča, da je na njeni spletni strani objavljen JAVNI POZIV ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA NAMEN POKROVITELJSTVA V OBČINI BLED ZA LETO 2020. Celotno besedilo javnega poziva je od 9. 1. 2020 na voljo na spletni strani Občine Bled http://www.e-.bled.si in v sprejemni pisarni Občine Bled, v času uradnih ur. Javni poziv je odprt od dneva objave javnega poziva do porabe sredstev. Skrajni rok za oddajo vlog po objavljenem javnem pozivu je do 30. septembra za tekoče leto. :: Janez Fajfar, župan Občine Bled Občina Bled objavlja javni razpis za: 1. sofinanciranje prireditev v Občini Bled v letu 2020, 2. možnost brezplačnega koriščenja javnih prireditvenih površin v Občini Bled v letu 2020, 3. možnost uporabe prostorov Festivalne dvorane Bled ali prostorov Blejskega gradu pod ugodnimi pogoji v letu 2020. Celotno besedilo razpisa je od 31. 1. 2020 na voljo na spletni strani Občine Bled http://www.e-bled.si/ in v sprejemni pisarni Občine Bled. :: Janez Fajfar, župan; Matjaž Završnik, direktor zavoda za kulturo Bled Aktualno s Infrastrukturna dela v občini Dela na Selu Na območju spodnje vasi Selo Občina Bled nadaljuje z infrastrukturnimi deli. Gre za ureditev komunalnih vodov, plina in ceste. Dokler bodo vremenske razmere to dopuščale, bodo dela potekala nemoteno. Na pobočju Dobre gore bodo konec januarja začeli z nadaljevanjem del pri gradnji podajno lovilnih mrež. Dela v Mali Zaki V Mali Zaki se nadaljuje gradnja fekalne kanalizacije, občina obnavlja vodovod in javno razsvetljavo, istočasno bosta svoje vode položila tudi Telekom in Elektro Gorenjska. Cesta je od Veslaškega centra proti Vili Zlatorog zaprta za ves promet, tudi za pešce, za pešce pa je cesta prehodna ob nedeljah in praznikih v času svetovnega prvenstva v zimskem plavanju, od 3. do 9. februarja. Pločnik do Zasipa Nadaljuje se izgradnja pločnika v Zasipu, dela na cesti bodo končana do konca mar- ca. Novi eko otok na Bohinjski Beli Tudi Bohinjska Bela je dobila nov podzemni eko otok, s tem pa ukinjajo otoka pri cerkvi in ob poti proti Slamnikom. Podzemni eko otoki so lepši na izgled, hkrati pa je prostor tudi bolj urejen. Prenova Zadružnega doma v Ribnem Občina Bled je v Zadružnem domu Rib-no uredila ogrevanje na zemeljski plin ter obnovila tla - od estrihov do novih oblog. Tla so obnovili tudi v kuhinji in sanitarijah. Dela so bila vredna okoli 100.000 evrov. :: Urška Kregar Cundrič in Franci Pavlič, Občina Bled Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2020 Vpogled v podatke za odmero NUSZ v letu 2020 je za lastnike in uporabnike nepremičnin oziroma zavezance za plačilo v času uradnih ur mogoč od 3. 2. 2020 do 28. 2. 2020 pri pristojni osebi v občinski upravi. Podatke o spremembi zavezanca za plačilo NUSZ lahko sporočite na e--naslov: obcina@bled.si ali jih v času ura- dnih ur osebno uredite na Občini Bled. Dodatna pojasnila dobite na tel. št. 04 575 01 35 ali 04 575 01 17. Skladno s 17. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 71/2015) so zavezanci dolžni sporočiti Občini Bled vse spremembe v roku 30 dni od nastan- ka le-teh. Odlok predvideva tudi kazenske določbe, v kolikor pravna ali fizična oseba sprememb ne sporoči. Za zagotovitev enakopravnosti obdavčitve občanov pozivamo vse zavezance z netočnimi podatki, da te nemudoma uredijo. :: Občinska uprava Občine Bled Parkiranje pred Zdravstvenim domom Bled Na Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki se predvsem v zadnjem obdobju obračajo številni občani, ki zaradi zasedenosti parkirišča pri Zdravstvenem domu Bled izražajo nezadovoljstvo in zahtevajo ukrepanje zoper voznike, ki parkirajo dlje od dovoljenega časa parkiranja. Uvodoma pojasnjujemo, da je Občina Bled na parkirnih prostorih pred Zdravstvenim domom Bled pred leti uvedla časovno omejitev parkiranja, ki je izražena s predpisano prometno signalizacijo, na kateri je naveden 2-urni dovoljeni čas parkiranja. Relevantni predpisi določajo, da mora voznik na območju časovno omejenega parkiranja označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu, po izteku dovoljenega časa pa mora voznik vozilo odpeljati. To pomeni, da mora voznik, ki parkira svoje vozilo v območju časovno omejenega parkiranja, označiti čas prihoda na parkirišče. To lahko voznik stori na kakršenkoli način (napiše čas prihoda na list papirja, označi čas prihoda s parkirno uro itd.), saj predpisi točnega načina ne določajo, mora pa biti čas prihoda označen na vidnem mestu (npr. na armaturni plošči vozila). Vse uporabnike predmetnega parkirišča pozivamo, da ga uporabljajo v skladu z veljavnim parkirnim režimom - za največ dve uri in označijo čas prihoda. Za parkiranje, ki traja dlje kot dve uri, predlagamo uporabo parkirišč P14 (pri Vrtcu Bled) in P15 (pri Osnovni šoli Bled), kjer ni časovne omejitve. S 1. 2. 2020 bo začel veljati nov parkirni režim, ki bo na tem parkirišču dovoljeval časovno neomejeno parkiranje (s plačilom parkirnine) ob sobotah in nedeljah, ko je parkirišče sicer manj obremenjeno. Opozarjamo, da je ustavitev in parkiranje prepovedano, kjer je to v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo. Za tovrstno kršitev je predpisana globa 80 EUR. :: Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki Primera pravilne označitve prihoda: 4 H Aktualno Pri spremembah namembnosti objektov so potrebna upravna dovoljenja! V Občini Bled v zadnjih letih opažamo porast nezakonitih posegov v prostor, ki se v večji meri nanašajo na nove turistične zmogljivosti. Stanovanjskim hišam se spreminja namembnost v sobe in apartmaje, pri čemer pa za te spremembe lastniki pogosto ne pridobijo ustreznih upravnih dovoljenj. Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/2017) določa, da je za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Opozarjamo, da dela v objektu, s katerimi se poseže v konstrukcijo, pa naj gre za nov preboj za vrata ali za nove inštalacije za ureditev dodatne kopalnice, predstavljajo rekonstrukcijo objekta. Gradbeni zakon določa klasifikacijo vrst objektov, ki razmejuje stanovanjske stavbe od gostinskih stavb. Ko gre za izvajanje dejavnosti oddajanja sob in apartmajev, se delu objekta z apartmaji in sobami določa druga klasifikacija kot delu objekta, kjer je urejeno stanovanje lastnika objekta. V tem primeru govorimo o spremembi namembnosti objekta, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje. Če poenostavimo - za del hiše, ki ga oddajate, je potrebno gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti. Gradbeno dovoljenje za objekte na območju Občine Bled izda upravna enota v Radovljici, pri čemer pa je izdaja dovoljenja pogojena s skladnostjo s prostorskim aktom občine. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2014, 40/2014, 14/2015, 48/2016, 60/2017, 7/2018, 29/2018, 44/2019) - v nadaljevanju OPN, določa namensko rabo prostora, dopustne vrste objektov in dejavnosti, pogoje za oblikovanje objektov, pogoje za komunalno opremo objektov ter za posege v območja varovanj po posebnih predpisih, tak primer je npr. poseg v območju varstva kulturne dediščine. Projektno dokumentacijo, ki jo izdela pooblaščeni projektant in je priloga vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, je torej potrebno uskladiti z določili OPN ter nanjo pridobiti mnenja upravljavcev komunalne infrastrukture in varovanih območij. V kolikor je torej projektna dokumentacija usklajena z določili prostorskega akta in drugimi predpisi v pristojnosti upravljavcev komunalne infrastrukture ter varovanih območij in so izpolnjene tudi ostale formalne zahteve, ima upravni organ podlago za izdajo gradbenega do- voljenja. Gradbeni zakon podaja določene možnosti tudi za legalizacijo nezakonitih gradenj, pri čemer loči dva postopka: - Legalizacijo objekta daljšega obstoja, ki je bil zgrajen pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu (117. člen Gradbenega zakona). Pogoj za stavbo je vpis v kataster stavb, dokazilo vlagatelja o izkazu lastninske ali druge stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi, posnetek obstoječega stanja objekta, dokazilo o plačanem komunalnem prispevku, dokazilo o obstoju objekta pred navedenim datumom in dokazilo o plačani degradaciji in uzurpaciji prostora. V tem primeru upravni organ ne preverja skladnosti s prostorskim aktom, prav tako dokumentacije za legalizacijo ne podpiše pooblaščeni inženir, ki bi jamčil, da je objekt gradbeno tehnično varen. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja velja pogojno in ga pristojni organ za gradbene zadeve lahko, če je to potrebno v javnem interesu, razveljavi na zahtevo vlade ali občine. Pogojna veljavnost dovoljenja se evidentira v zemljiškem katastru. Za objekte daljšega obstoja se šteje, da niso nelegalni ali neskladni in da imajo v času veljavnosti dovoljenja uporabno dovoljenje. - Legalizacijo objekta, ki je bil do faze grobih gradbenih del izveden pred 17. 11. 2017 (114. člen Gradbenega zakona). V postopku se izda gradbeno dovoljenje, če je objekt skladen s prostorskim aktom, ki je veljal v času začetka gradnje, ali z veljavnim prostorskim aktom. Poleg evidentiranosti v katastru stavb, dokazil o lastninski ali drugi stvarni pravici graditi, plačanem komunalnem prispevku, obstoju gradnje pred navedenim datumom, fotografij objekta, posnetka obstoječega stanja izvedenega objekta, mnenj upravljavcev komunalne infrastrukture in varovanih območij, dokazila o plačani degradaciji in uzurpaciji prostora, zagotovitve minimalne komunalne oskrbe objekta mora dokumentacija vsebovati tudi izjavo pooblaščenega arhitekta ali inženirja, da so izpolnjene »bistvene zahteve po predpisih o graditvi objektov«, oz. da je objekt gradbeno tehnično varen. Izdana odločba o zahtevi za legalizacijo, ki postane dokončna, pomeni, da objekt ni nelegalen ali neskladen in da ima upo- rabno dovoljenje. Za tovrstne legalizacije Gradbeni zakon določa rok 5 let od uveljavitve zakona in se izteče 17. 11. 2022. Zakonitost objektov je vse večjega pomena tudi pri nepremičninskih poslih, saj so za nedovoljen objekt in neskladno uporabo objekta na podlagi odločbe inšpektorata prepovedani: 1. izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, 2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, 3. uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, 4. promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, 5. overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter 6. določitev hišne številke. Nepremičninski posredniki in notarji morajo pred izvedbo nepremičninskega posla preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana katera od prepovedi. Razlika med obema zgoraj opisanima postopkoma legalizacije je v obsegu dokumentacije in dejstvu, da pooblaščeni arhitekt ali inženir z izjavo jamči o gradbeno tehnični ustreznosti objekta le v postopku legalizacije po 114. členu Gradbenega zakona, pri legalizaciji objekta daljšega obstoja po 117. členu Gradbenega zakona pa ne. Navedeno velja omeniti kot faktor, ki ima lahko nezanemarljivo vlogo pri doseganju cene nepremičnine v primeru prodaje. Stanje v prostoru, ki smo mu priča, je v veliki meri odraz preteklosti, ko je v praksi prevladovalo samograditeljstvo, v stroki pa tipski načrti objektov, ki niso bili prilagojeni posamezni lokaciji, gradile so se razmeroma velike individualne hiše, ki presegajo potrebe današnje povprečne družine. Gre za problematiko, ki je zelo pogosta v slovenskem prostoru, s posledicami pa se tako ali drugače kmalu sreča vsak lastnik nezakonitega objekta. Članek je v dobri veri namenjen vsem, ki se srečujejo s to problematiko in želi osvetliti pot do pridobitve upravnih dovoljenj, kar je prvi korak k dolgoročnemu izboljšanju stanja. :: Saša Repe, Občina Bled Aktualno s Madona, tukaj je res lepo! Samo Vidic je rojen Blejec. Že stari oče je začel z izdelovanjem znamenitih lučk iz jajčnih lupin, delo je po njegovi smrti prevzel Samov oče. Dvajset let se ukvarja s fotografijo in je dolgoletni član Red Bullove mednarodne fotografske ekipe, ki šteje osem fotografov. Sodeloval je tudi s številnimi svetovno znanimi podjetji. Kot športnega fotografa ga je pot popeljala okoli sveta, v svoji karieri je imel možnost spoznati in fotografirati svetovno znane športnike, kot so Tiger Woods, Lindsey Vonn, Marc Marquez, Sebastian Vettel, Jimmy Spithil, Aksel Lund Svindal in mnoge druge. Med prazniki smo ga ujeli doma. Kakšno pot ste prehodili od svojih zgodnjih dvajsetih pa do danes, ko ste med najbolj prepoznavnimi športnimi fotografi sveta? Pot je bila dolgo in vsekakor mi ni bilo z rožicami postlano. Rdeča nit od začetkov do danes je odrekanje, predvsem trpi družina. Kar se tega tiče, je bilo morda na začetku, ko še nisem imel družine, celo nekoliko lažje. Po drugi strani pa sem takrat imel še službo pri špediciji na letališču in sem pet ali šest let delal oboje. Nisem poznal nedelj in praznikov, po šestnajst ur na dan sem delal. Deset let nazaj me je to pripeljalo do izgorelosti in potem sem potreboval leto dni, da sem se sestavil nazaj. Bilo je veliko težkih trenutkov, pa tudi veliko lepih, ampak, saj veste, ljudje v spominu ohranimo le lepe. Brez dvoma pa bi na to pot šel še enkrat, mogoče še nekaj let prej. Veliko fotografov tehniko dobro obvlada, torej verjetno to ni prevladalo, da so tako eminentni naročniki za delo izbrali prav vas. Kaj je bila torej tista pika na i? Prav gotovo mora biti avtor paket. Najprej seveda dober fotograf, imeti moraš občutek in oko, kot človek moraš biti pošten, včasih v pravi meri nagajiv, predvsem pa priden in delaven, ne sme ti biti težko nekje stati in čakati na fotografijo, če je treba, tudi deset ur ali več. Ješ in spiš lahko tudi naslednji dan. Na eno zares izjemno fotografijo ti ne sme biti težko čakati ves dan ali dva. Moje vodilo je tudi »poslušaj in uči se«, predvsem na sestankih z naročnikom, saj imajo najboljša svetovna podjetja te stvari do potankosti izdelane. Prav na takih dogodkih sem dobil najdragocenejša znanja in tudi čisto človeške izkušnje. Vse skupaj me je izoblikovalo v to, kar sem. Včasih sem bil zelo ne-potrpežljiv, zdaj pa mi je prešlo v kri, da ne gre vse čez noč. To pravzaprav opažam pri mlajših fotografih, ki si predstavljajo, da gre vse na »horuk«. Pa ne gre. Pri športni fotografiji športnika fotografirate v gibanju, športnik ne stoji kot drevo in ne čaka na primerno svetlobo, položaj, kot, ... Se da to naučiti ali mora človek imeti žilico? Rekel bi, da oboje. Namreč, če fotografiraš določen šport, moraš o tem športu seveda nekaj vedeti. Pri smuku veš, da je en sam tek, da ponovitve ne bo, in da tekmovalci drvijo mimo sto in več kilometrov na uro, vreme je, kakršno je in na to moraš biti absolutno pripravljen. Popravnega izpita tukaj ni! Ogromno je nekih pravil, ki se jih je treba držati. Mednarodna nagrada igralki Manci Ogorevc Članica Gledališča Celje, domačinka Manca Ogorevc, je na XXVI. Mednarodnem božičnem gledališkem festivalu v Sankt Peterburgu prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo za vlogo Maye v uprizoritvi Večni otrok Nave Semel v režiji Yonatana Esterkina. Kako ste se pripravljali na to zahtevno vlogo? Na vlogo Maye sem se začela pripravljati več kot pol leta pred premiero, saj je bila premiera v angleškem jeziku, naše gledališče smo namreč želeli odpreti tudi mednarodno. Teden dni po angleški premieri je bila še slovenska. Pred začetkom vaj v juni- Kako proste roke pa imate pri obdelavi fotografij? To je pa zelo odvisno od tega, za koga in za kakšen namen delaš. Če delam fotografije k novinarskim prispevkom, so popravki minimalni ali pa jih sploh ni. Nobene vsebine se ne sme spreminjati, fotografijo lahko obrežeš, popraviš ostrino in podobno in to je to. Pri oglaševalskih vsebinah pa je zgodba seveda precej drugačna. Tam se lahko spremeni vse. Je v digitalnem svetu možno delati dobre fotografije brez analognega znanja? Mladi fotografi se lahko zelo hitro naučijo zelo veliko. Dejstvo pa je, da ko smo fotografirali s filmom, smo morali precej več razmišljati kot danes. Mi smo si vse zapisovali - posnetek i, osvetlitev, zaslonka, ... Tako smo se učili. Preden si pritisnil na sprožilec, si veliko več razmišljal o tem, kakšna fotografija bo nastala. Vsekakor je bila sama kvaliteta učenja včasih boljša. Zdaj je žal vse bolj instantno. Fast food. Pa da se ne bi narobe razumeli - nimam nič proti digitalizaciji, samo romantike ni več. Današnji fotografi prehitro mislijo, da že vse znajo. Doma ste v enem najbolj fotogeničnih krajev tega sveta. Kakšen je vaš odnos do Bleda? Povsod, kamor grem, delam reklamo za Bled. Res potujem po vsem svetu in vedno me fascinira, koliko ljudi ve za Bled, koliko ljudi ga pozna, koliko jih je že bilo pri nas. To je neverjetno. Pridem na Japonsko, pa pravijo, tam sem že bil. Ostalim pokažem fotografijo in slišim: »Pravljica!« Kadarkoli se vračam domov, pa res veliko potujem, me že v trenutku, ko smo z letalom nad Slovenijo, vedno prevzame. Na Bledu sem rojen in absolutno je Bled zame najlepši kraj na svetu. Vse je blizu, ljudje se poznamo med sabo. Ko grem okoli jezera, se umirim, se usedem na klop in vedno si rečem: »Madona, tukaj je res lepo!« :: Romana Purkart, foto: Samo Vidic ju 2019 sem želela v obeh jezikih tekst znati na pamet, saj sem se zavedala, da mi bo to omogočilo nemoteno delo pri oblikovanju vloge matere otroka z Downovim sindromom. Z lektorjem za angleški jezik, uspešnim ameriškim pisateljem in profesorjem zgodovine umetnosti, ki živi v Kamniku in odlično govori slovensko, Noahom Charneyem, sva skrbno brala tekst in popravljal je mojo izgovorjavo, s katero je bil, na srečo, že na samem začetku zelo zadovoljen. Z veliko mero samodiscipline sem v štirih mesecih cel tekst znala na pamet v obeh jezikih. Tehnični del priprav na vlogo, ki se je na začetku zdel skoraj nemogoč, je bil uspešno opravljen. Seveda se mi je hkrati v glavi počasi oblikovala podoba te ženske, potem so se začele vaje na Malem odru Gledališča Celje z režiserjem, ki mi je ponudil še svoja videnja in razmišljanja, s samim konceptom postavitve v prostor mi je bil v veliko pomoč. Ste se še kaj dodatno izobraževali o otrocih z Downovim sindromom? Seveda. S celotno ekipo, ki je bila ves čas nastajanja monodrame ob meni, se pravi režiser Yonatan Esterkin, dramaturginja in direktorica Gledališča Celje Tina Kosi, lektor za slovenski jezik Jože Volk in jaz, smo se poglobljeno izobraževali o otrocih z Downovim sindromom. S tega področja obstaja veliko literature, ki smo jo prebrali, na voljo so filmi, dvakrat pa smo obiskali center za usposabljanje Draga pri Igu, kjer smo prišli v neposredni stik z otroki s posebnimi potrebami in motnjami v duševnem razvoju, pri čemer seveda nismo ostali ravnodušni, nasprotno, ganilo nas je in nam dalo misliti. Tamkajšnjim strokovnim sodelavcem sem zelo hvaležna za vso strokovno pomoč in podporo. Pogovori z njimi so nam dali ogromno informacij o teh otrocih, njihovem doživljanju sveta, kako naša družba sprejema njihovo drugačnost. Predvsem pa, kar je bilo za mojo vlogo tudi zelo pomembno, s koliko strahovi se soočajo starši in kako doživljajo inštitucijo, v kateri je njihov otrok. Velika zahvala gre tudi družini Kavalar z Bleda, ki sem jo obiskala na domu. Starša Tanja in Aleš sta mi odprtega srca pripovedovala o življenju s svojim sinom Aljažem, ki ima Downov sindrom. Vrata so mi odprli tudi v Centru Matevža Langusa v Radovljici, kjer sem lani 21. marca povezovala prireditev ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, ob tej priložnosti sem se ponovno srečala z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami ter zaposlenimi, ki zanje vsak dan skrbijo. Kako je potekalo sodelovanje z režiserjem? Režiser prihaja iz Izraela, kjer je, kljub mladosti, že zelo uveljavljen ustvarjalec. Poleg režije je študiral tudi filozofijo in politične znanosti. Veliko prevaja, je novinar in profesor igre. V Slovenijo se letos februarja vrača že tretjič, in sicer bo režiral v SNG Nova Gorica. Prvič je pri nas režiral v Prešernovem gledališču Kranj zdaj že večkrat nagrajeno monodramo Judovski pes. Odlično govori angleško in zdi se mi, da se je le malo "izgubilo s prevodom" in nama je uspelo najti skupni gledališki jezik. Zelo dobro sva se razumela, prisluhnila sva drug drugemu z vso odprtostjo. Yonatana odlikuje neskončno veliko znanja, s katerim mi je osvetlil Izrael, židovsko kulturo in način dela v izraelskih gledališčih. Poleg tega je Yonatan osebno poznal avtorico te monodrame, žal že pokojno Navo Semel, zato mi je velikokrat pripovedoval o njej, o tem, kako čudovit človek je bila, kar pa sem začutila tudi sama, ko sem prvič prebrala besedilo. Yonatan mi je bil v veliko pomoč, podporo, vodil me je skozi nastajanje vloge in mi na koncu tudi prepustil, da zgodbo izpovem iz sebe iz lastnega razumevanja drugačnosti, sprejemanja drugačnosti in nenazadnje skozi dušo in srce matere, ki spušča svojega otoka iz varnega družinskega okolja v kruti zunanji svet. Kako je predstavo sprejela publika? Odzivi na predstavo so že od angleške premiere, ki je bila 7. septembra 2019, zelo dobri. Tudi vse slovenske ponovitve je publika odlično sprejela. Po različnih družbenih omrežjih dobivamo v Gledališče Celje prelepe zapise gledalcev, ki se jih je ta monodrama globoko dotaknila. Prav tako jo z velikim zanimanjem sprejema mlajša, srednješolska publika. Veliko mi pomenijo vsa videnja in doživljanja publike, zelo pa sem vesela tudi pozitivnih kritik, ki sem jih dobila od staršev, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Prav tako so predstavo odlično sprejeli v Sankt Peterburgu. Tako publika, ruski kolegi igralci in strokovna žirija, ki mi je podelila nagrado. Predstava osvešča in izobražuje .... Gledališče ima veliko možnosti in želim si, da tako ostane še dolgo, da na sebi lasten način gledalcu neposredno spregovori o problemih družbe in postavitvi človeka v njej in to na vseh nivojih bivanja, od intimnega do javnega. Postavi zrcalo družbi in premika meje, ki si jih posamezniki postavljamo v glavi. Vesela sem, da sem lahko del te sporočilnosti in da lahko kot umetnica doprinesem k razmisleku o najtežjih preizkušnjah človeka, ki bi se jih morala naša družba bolj zavedati, jih ozavestiti in ne odmikati na svoj skrajni rob. V tem primeru govorim predvsem o sprejemanju lastne drugačnosti in sprejemanju drugačnosti drugih ter o vključevanju teh ljudi v vsakdanje življenje. Družba bi tako postala boljša in bivanje v njej zagotovo kvalitetnejše in prijetnejše. :: Romana Purkart, foto: Uroš Hočevar, Gledališče Celje Pomoč na domu v Občini Bled V Občini Bled se že 15 let izvaja socialnovarstvena storitev Pomoč na domu. Izvajalec te storitve je Dom dr. Janka Benedika Radovljica. POMOČ NA DOMU je namenjena občanom Občine Bled, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati sami, njihovi svojci pa oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Do storitev so upravičene osebe, starejše od 65 let, osebe s statusom invalida, druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, kronično bolne osebe ali osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali duševnem razvoju. V okviru pomoči na domu izvajalec nudi različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se vsaj za določen čas nadomesti potreba po institucionalnem varstvu. Storitve obsegajo tri sklope opravil: pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodi pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; gospodinjska pomoč, kamor sodi prinašanje pripravljenega obroka hrane ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodi vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci ali s Aktualno Zdravje h 7 sorodstvom, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava na institucionalno varstvo. Upravičenec je do storitev pomoči na domu upravičen, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov. Pred začetkom izvajanja storitev pomoči na domu mora uporabnik, svojec ali zakoniti zastopnik izpolniti predpisano dokumentacijo, ki se nahaja na spletni strani Doma dr. Janka Benedika, lahko pa jo dobi tudi v domu. Storitve izvajajo vse dni v letu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, v dopoldanskem in popoldanskem oz. večernem času. V Občini Bled koristi omenjeno storitev povprečno 35 uporabnikov. Prilagodijo se željam in potrebam uporabnika, tako da storitve izvajajo tudi do trikrat na dan. Občina Bled vsako leto zagotovi proračunska sredstva za subvencijo cene storitve, ki jo mora zagotoviti v skladu z zakonodajo. V Občini Bled znaša plačilo upravičenca za 1 uro storitev ob delavnikih 5,80 €. Ob nedeljah in praznikih so storitve nekoliko dražje. Če uporabnik ni sposoben plačati storitev, prav tako tudi njihovi svojci ne, lahko zaprosi za oprostitev plačila pri pristojnem Centru za socialno delo. Za vse dodatne informacije vam je na voljo vodja pomoči na domu Tina Jerman na telefonski številki 04/537 5173, lahko pa se oglasite tudi osebno v Domu dr. Janka Benedika, Šercerjeva 35, Radovljica. :: Dom dr. Janka Benedika Radovljica Varuh človekovih pravic je posloval na Bledu Enkrat mesečno se varuh človekovih pravic Peter Svetina s svojimi sodelavci in sodelavkami odpravi na teren, kjer se sreča z ljudmi, ki menijo, da so jim kršene človekove pravice. V četrtek, 23. januarja, je prvič posloval na Bledu. Ljudje, ki imajo pri varuhu že odprt primer, na takšna srečanja ne morejo, saj so že v postopku. V okviru poslovanja izven sedeža obiščejo tudi posamezne institucije, v Občini Bled sta bili to blejska osnovna šola in Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki (MIR). Na šoli so predstavili tudi institut, ki deluje v okviru varuha, to je zagovorništvo otroka. Na šoli so se že obrnili na sodelavke varuha, saj so se srečali s problemom, ko otrok potrebuje zagovornika. Velik problem MIR je, da ima premalo kadra. S tem je varuh seznanjen, saj večinoma vse inšpekcije delujejo kadrovsko podhranjene, od teh služb se zahteva, da bodo delale učinkovito, obenem pa pristojni ne zagotovijo dovolj denarja za njihovo delovanje. Kljub temu varuh pričakuje, da bodo te službe delale skladno s predpisanimi postopki. V dveh skupinah, ki sta jih vodila varuh Peter Svetina in njegov namestnik Miha Horvat, je bilo deset pobudnikov, ki pa niso prihajali samo z Bleda, pač pa iz širše okolice. Na varuha so se obrnili z različnimi vprašanji, od okoljskih do vprašanj o delovanju občine in državnih organov. Nekaj je bilo tudi pravnih nasvetov, saj se ljudje na varuha zelo pogosto obračajo tudi s pravnimi vprašanji, zato je varuh Občini Bled priporočil, naj uredi brezplačno pravno pomoč za svoje občane in občanke. Kot je še povedal varuh Peter Svetina, je skupna ugotovitev nekaj zadnjih obiskov po občinah, da je po manjših lokalnih skupnostih problemov manj kot v na primer mestnih občinah. Župan Janez Fajfar se je varuhu zahvalil za obisk na Bledu in dejal, da bo občina spoštovala njegova priporočila. :: Romana Purkart Dajte svojemu zdravju možnost in priložnost 31. januarja obeležujemo mednarodni dan brez cigarete, dan, ki je lahko priložnost za opustitev kajenja. Možnosti je mnogo, a vsaka deluje drugače na posameznika. Pomembno je, da si kadilec izbere takšno strategijo, ki mu najbolj ustreza, ključna sta zagotovo motivacija in močna volja, sploh v okoliščinah, ki nam vzbujajo skušnjave. Nekateri se odločijo, da bodo kajenje opustili sami, drugi iščejo podporo v zdravstvenovzgojnih centrih, kjer kajenje opuščajo v skupini ali individualno. Zagotovo je prednost skupine ta, da se vsi udeleženci borijo z enako težavo, še dodatno pa motivirajo in podpirajo eden drugega. Opustitev kajenja je zdravju koristna v kateremkoli življenjskem obdobju. Če si želite kajenje opustiti tudi vi, se lahko udeležite delavnice v ZVC Bled. V ponedeljek, 3. februarja, ob 17. 30 se bo v Zdravstvenem domu Bled pričela delavnica Zdravo hujšanje. V delavnico se lahko vključijo osebe, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje in indeks telesne mase (ITM) večji od 30. Število mest je omejeno. V ponedeljek, 3. februarja, ob 19. uri ste ponovno vabljeni vsi bodoči starši na delavnico Priprave na porod in starševstvo. S strokovnjaki različnih zdravstvenih področij boste obravnavali najbolj pereče teme ob prihodu novega družinskega člana. Delavnica bo potekala v veliki sejni sobi Zdravstvenega doma Bled. Ob svetovnem dnevu boja proti raku vas 4. februarja ob 17.30 vabimo na predavanje Ne žvižgajmo raku. Ste vedeli, da z zdravim življenjskim slogom lahko zmanjšate tveganje za nastanek raka? Glede na zdajšnji trend obolevanja za rakom pričakujemo, da bo izmed otrok, ki so bili rojeni leta 2015, do svojega 75. leta starosti zbolel 1 od 2 moških in 1 od 3 žensk. Delavnice (razen Priprav na porod in starševstvo) bodo potekale v mali sejni sobi Zdravstvenega doma Bled. Prijave zbiramo na telefonsko številko 030 708 565 ali preko e-pošte zvcbled@ zd-bled.si. Meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka bodo v četrtek, 6. februarja, od 9. do 10. ure potekale v Domu krajanov v Zasipu in v torek, 11. februarja, od 9. do 10. ure v Kulturnem domu na Bohinjski Beli. Priporočamo, da ste tešči. Meritve so brezplačne. :: Nika Teran, Zdravstveni dom Bled Zdravstveno vzgojni center Bled Bohinj Aktualno Dogajanja H 970 V skladu s 7. členom Pravilnika o občinskih priznanjih (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2014) župan Občine Bled objavlja RAZPIS za podelitev priznanj Občine Bled za leto 2020 A. Predmet razpisa so občinska priznanja, ki se podelijo vsako leto na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, razen če občinski svet iz utemeljenega razloga odloči drugače. 1. Zlata plaketa Občine Bled se lahko podeli: • občanu, v izjemnih primerih ob utemeljenih priložnostih tudi drugim, • skupini občanov ali organizaciji oziroma pravni osebi, ki s svojim življenjskim delom, vrhunskim dosežkom ali dolgoročnimi rezultati vidno prispeva k razvoju in ugledu Občine Bled, k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov ali s svojimi dosežki na različnih področjih gospodarskega ali družbenega življenja pušča pečat v lokalni skupnosti. 2. Častni znak Rajska ptica se lahko podeli: • občanu, v izjemnih primerih ob utemeljenih priložnostih tudi drugim, • skupini občanov ali organizaciji oziroma pravni osebi ob življenjski ali delovni obletnici, če vidno prispeva k razvoju in ugledu Občine Bled, k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov ali s svojimi dosežki na različnih področjih gospodarskega ali družbenega življenja pušča pečat v lokalni skupnosti. 3. Priznanja župana Občine Bled: podeljuje župan Občine Bled po svoji presoji. B. Predlagatelji podelitve priznanja Predlagatelji podelitve priznanja so lahko: • skupina najmanj 20 posameznikov s podpisi, • najmanj trije člani občinskega sveta, • svet krajevne skupnosti, • druga organizacija oziroma pravna oseba. C. Vsebina predloga za podelitev priznanja Predlog za podelitev priznanja mora biti podan v pisni obliki in vsebovati: • seznam imen in priimkov s podpisi skupine posameznikov ali naziv predlagatelja, • ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in osnovne podatke o njem, • obširnejšo obrazložitev predloga z navedbo ključnih razlogov in vseh pomembnih podatkov ter dejstev. Predlagatelj ni dolžan navesti, katero priznanje naj predlagan prejemnik prejme. V primeru navedbe komisija na njegov predlog ni vezana. Mora pa predlagatelj navesti najnižjo stopnjo priznanja, za katero meni, da naj ga predlagani prejemnik dobi. Na njegov poziv mora predlagatelj v roku, ki ga določi komisija, dostaviti dokumente, ki potrjujejo dejstva iz obrazložitve. D. Rok za zbiranje predlogov Predlogi za podelitev občinskih priznanj morajo biti vloženi do vključno četrtka, 20. 2. 2020, na naslov: Občina Bled, Cesta Svobode 13, 4260 Bled, s pripisom "Občinska priznanja" in v word dokumentu po elektronski pošti na naslov: ale-ksandra.zumer@bled.si. E. Obravnavanje predlogov Predloge za podelitev občinskih priznanj bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija mora o predlogih odločati najkasneje v roku 30-ih dni od zaključka roka za zbiranje. Komisija pri oblikovanju predlogov občinskemu svetu navede razloge za podelitev priznanja. Iz navedbe mora biti jasno razvidno, za katero zaslugo, dosežek, delo ali rezultat in za katero področje se priznanje podeljuje. Predlogov, ki jih komisija zavrže, ni potrebno posebej utemeljevati. Odločitev o predlogu sprejme komisija na svoji seji z večino glasov prisotnih članov komisije. Komisija svoje predloge posreduje v sprejem občinskemu svetu, ki o podelitvi odloči s sklepom. Številka: 030-1/2020 Datum: 7. 1. 2020 :: Janez Fajfar, župan Čebelji pustni karneval na Bledu V nedeljo, 23. februarja, bo na Bledu potekal 2. čebelji pustni karneval, ki ga organizira Turizem Bled v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. Tema letošnje pustne povorke so kranjske čebele -sivke, čebelarstvo in vse, kar je povezano s to koristno žuželko! Čebela pa ne skrbi le za to, da naša polja obilno obrodijo -skrbi tudi za naše zdravje. Sloves slovenskega čebelarstva in svoje znanje pa je že sredi 18. stoletja v svet ponesel Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva, ki prihaja iz Breznice, vasice nedaleč stran od Bleda. Po zaslugi prizadevanj slovenskih čebelarjev vse od leta 2017 na njegov rojstni dan, to je 20. maja, praznujemo svetovni dan čebel. Sodelovanje na pustni povorki pomeni priložnost za druženje in odlično promocijo našega čebelarstva ter vašo predstavitev javnosti. Vabimo vas, da motivirate in organizirate skupine in se v čim večjem številu udeležite letošnje čebelje pustne povorke. Udeležba blejskih klubov in društev bo tudi tokrat štela pri prijavah na nekatere razpise. Zbor mask bo med 14.00 in 14.30 pri Infrastrukturi Bled, od koder bo povorka nadaljevala pot čez Bledec na Jezersko promenado, kjer se bodo maske prvič predstavile gledalkam in gledalcem, zatem pa sledi druga predstavitev mask na spodnji ploščadi Trgovskega centra Bled ter čebelarsko obarvana pustna zabava s skupino Calypso. Turizem Bled sprejema prijave skupin do vključno 17. februarja po elektronski pošti na naslov mateja.vilman@visitbled. si, informacije o pustnem karnevalu pa so na voljo na telefonski številki 04 578 0500. Ob prijavi je potrebno navesti: • ime in opis pustne maske, • kontaktno osebo skupine z elektronskim naslovom in telefonsko številko mobilnega telefona, • predvideno število oseb v povorki, • morebitne posebnosti vaše skupinske maske (vozilo in ostala mehanizacija, druge posebnosti), • opis za namen predstavitve skupine po ozvočenju (opis društva, skupinske maske, vaših dejavnosti ipd.). Vsi člani pravočasno prijavljenih skupin bodo prejeli bon za pustni krof in čaj, sladkan s slovenskim medom višje kakovosti. Vabljeni k udeležbi in soustvarjanju pravega pustnega vzdušja na Bledu! Pridne kranjske sivke pa bodo poskrbele za sladkanje z medenjaki. :: Turizem Bled Spodbude Eko sklada Eko sklad nudi nepovratna finančna sredstva in ugodne kredite za okolju prijazne naložbe fizičnih oseb - občanov, gospodarskih družb in javnega sektorja. Objavljeni pozivi so odprti vse do objave zaključka v Uradnem listu RS. Več si lahko preberete na spletni strani www.mojaobcina.si/bled/ novice/nepovratna-sredstva-in-krditi--eko-sklada.html. Dogajanja 9 Odstranjevanje bolnih dreves na Bledu Bled sestavlja skupina naselij, kjer na vsakem koraku naletimo na zelenje. Za parke in urbano zelenje skrbi Infrastruktura Bled s svojimi strokovnjaki in delavci. Bled ima že desetletja tudi občinsko komisijo, ki svetuje občanom glede ureditve zelenja. Na občini se zbirajo vprašanja in pobude, ki jih strokovna komisija na skupnih terenskih ogledih obravnava in lastnikom dreves svetuje glede obrezovanja, poseka in nadomestnih sajenj. Pred nekaj desetletji je bilo med hišami veliko smrek. Odrasle smreke so zaradi plitvih korenin in mogočnih kro-šenj ob močnejših vetrovih predstavljale nevarnost za bližnje stavbe, v primeru zgoščene poselitve pa so pomenile tudi preveč sence in vlage. Tudi veliko blejskih vil je imelo na vrtu kakšno mogočno drevo - značilne so bukev, hrast, črni bor ... Smreke med hišami se postopoma odstranjujejo in nadomeščajo z bolj urbanemu okolju primernimi drevesnimi vrstami. Če se danes ozremo z gradu po Bledu, vidimo, da zelenja ni manj, pač pa je mnogo bolj pestro kot pred desetletji. Poleg naravnega, visokoraslega drevja je precej tudi manjših drevesnih vrst ali cepljenih okrasnih dreves. Drevesa v urbanem okolju za uspešno rast potrebujejo dovolj prostora: v zemlji za korenine in v zraku za rast krošnje. Velik problem je zagotavljanje rastnega prostora za korenine. Nemogoče je pričakovati lepo rast mladega drevesa v plitvi zaplati zemlje, kjer so korenine navzdol in ob straneh omejene z asfaltom, kom- Občni zbor Čebelarskega društva Bled - Gorje Zadnjo decembrsko nedeljo je Čebelarsko društvo Bled - Gorje pripravilo občni zbor za leto 2019. S poročili članov upravnega odbora smo se spomnili na pestrost dogodkov tekom celega leta. Žal čebelarska sezona z medom ni bila obilna, še več, najslabša v tem desetletju, kljub temu pa smo aprila slavili 100 let Družine Bled in tekom celega leta izvajali aktivnosti projekta BeeAware in ga zaključili z občnim zborom. Zbora so se udeležili tudi povabljeni gostje, podžupan Jaka Bassanese, Bojana Lukan, ki je s strani Občine Bled vodila projekt BeeAware in predsednik ČZG Anže Perčič. Upravni odbor je podelil priznanja Antona Janše 3. st. za delo in aktivnosti v društvu, prejeli so jih: Marko Hribar, Mensur Alic, Matija Bregant, Franc Jazbinšek, Slavko Klinar, Leon Makar, Francka Rožič, Rado Smo- primiranim peskom ali infrastrukturni-mi vodi. Strokovnjaki vemo, da se drevesa v urbanem okolju hitro starajo, saj rastejo v zelo zahtevnih razmerah (pomanjkanje prostora, osenčenost, soljenje ...). Dodatno jih prizadene neustrezno obrezovanje. Ta drevesa so bolj občutljiva tudi na vetrolome, snegolome in razne bolezni. Nekatere bolezni so komaj opazne, druge pa v zadnjem času praktično iztrebljajo nekatere drevesne vrste. • Na brestu je že dolgo prisotna nevarna holandska bolezen, zaradi katere se lahko drevo naenkrat posuši. Mokre pomladi ustrezajo glivam, ki povzročajo zelo hitro sušenje celih dreves. V zadnjih dveh letih opažamo ob cestah in poteh naenkrat odmrle mlade in stare breste. • Veliki jesen se je začel pred 15 leti množično sušiti, saj so se tudi k nam lej in Matevž Šimnic. Priznanja v okviru projekta BeeAware so na predlog predsednika društva dobili: Občina Bled, Bojana Lukan, Daniela in Blaž Ambrožič, Marko Hribar, Lovro Legat, Leon Makar in Janez Štembergar. Ob malici in prijetni čebelarski debati so člani dobili tudi društveni koledar za leto 2020. Naj medi! :: Lovro Legat Delavnice za starše V društvu Vzgon tudi v letu 2020 potekajo brezplačne izkustvene delavnice za starše otrok in mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Prvi sklop delavnic se bo pričel 11. februarja, delavnice pa bodo na Jesenicah. Starši se pogosto znajdejo v stiski, kako reševati nastale težave, najhujše je, če ob vsem tem izgubijo stik z otrokom, po možnosti tudi s partnerjem. Delavnice so usmerjene k reševanju konkretnih težav, izvajalki pa imata večletne izkušnje pri delu z otroki iz Poljske razširile glive, ki povzročajo počasno smrt tudi največjih jesenov. Bolezen se imenuje jesenov ožig. Najbolj so ogrožena drevesa, ki rastejo v vlažnih razmerah. Prva leta se sušijo tanjše vejice, potem pa glavne veje, kar povzroči smrt drevesa. • O smreki in lubadarju ne bi zgubljali besed, saj je veliki smrekov lubadar med drugim uničil tudi ogromno Go-galovo smreko pod Ravnicami. • Javorov rak je bolezen, ki jo prav tako povzroča gliva. Umiranje napadenih dreves traja desetletja, napadeni deli debel so deformirani in predstavljajo stalen vir inficiranih trosov, ki napadajo bližnje javore. Seveda so vsi ti škodljivi organizmi prisotni tudi na urbanem zelenju Bleda. Umirajoča drevesa srečujemo v centru Bleda, ob cesti okoli jezera in na grad, ob sprehajalnih poteh in na vrtovih. Nekateri lastniki odmirajoče in odmrlo drevje sproti odstranjujejo, drugi pa odlašajo, dokler se drevje ne začne lomiti - kar lahko pomeni tudi odškodninsko odgovornost lastnika drevesa. Lastnike in upra-vljalce opozarjamo, da je pozimi najugodnejši čas za take vrste sanitarnih sečenj. Izvajalci, ki so vešči zahtevnega podiranja dreves, imajo več časa, pa tudi na cestah in poteh je manj prometa in ljudi. Podiranje in transport napadenega lesa pri nizkih temperaturah pomeni, da dodatno ne razširjamo škodljivih organizmov. :: Vida Papler-Lampe, Zavod za gozdove OE Bled in mladimi z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter pri svetovanju staršem. Prijave na delavnice zbirajo na tel. št. 031 391 357 (Verona) ali na info@vzgon.si. :: Veronika Šuštar Postani to, kar želiš! - informativni dnevi na EGSŠ Radovljica Vljudno vabimo vse devetošolce in osmošolce na informativne dneve na EGSŠ Radovljica, ki bodo v petek, 14. februarja 2020, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 15. februarja, ob 9. uri. Predstavili vam bomo tri srednješolske programe: ekonomsko gimnazijo, ekonomskega tehnika in medijskega tehnika. Veseli bomo, če se boste odločili za našo šolo in skupno pot v prihodnost. :: dijaki in zaposleni na EGSŠ Radovljica Kultura Godbo Gorje poslušalo 800 ljudi Godba Gorje je božično-novoletni čas že tradicionalno popestrila s koncertoma v Gorjah in na Bledu. Po lastnem mnenju in mnenju obiskovalcev sta oba odlično uspela. Če telovadnico v OŠ Gorje napolnijo večinoma domačini in sorodniki godbenikov, je koncert na Bledu bolj skok v neznano. A letošnji je bil zadetek v polno, saj je bila dvorana s 500 sedeži zasedena skoraj do zadnjega sedeža. Skupaj z obiskovalci v Gorjah je oba koncerta torej poslušalo blizu 800 ljudi. Da se tudi na Bledu obeta dober obisk, je bilo slutiti že po ogrevanju pred dvorano, ko se je po komaj dveh koračnicah pred godbeniki zbrala lepa množica poslušalcev. Obiskovalci obeh koncertov so se strinjali, da je godba pod vodstvom Klemena Repeta izbrala pravo razmerje med zahtevnejšimi skladbami iz zakladnice resne in popularne glasbe ter domačimi, narodno-zabavnimi nape-vi. Sodeč po odzivu občinstva je bil vrhunec koncerta odlomek iz Verdijeve opere Traviata, v katerem so navdušen aplavz poželi solista Darko Peterman in Janja Hvala ter ženski pevski zbor Vivo, ki je dodal mogočnost, značilno za opere. V Gorjah je kot solistka nastopila še Bernarda Poklukar. Ob uspešno izvedenem koncertu je potrebno omeniti, da so ga nastopajoči izpeljali z lastnimi močmi, brez dragih zunanjih gostov, saj vsi, vključno z voditeljico Romano Purkart, prihajajo z Bleda in Gorij z okolico. Tudi zato sta bila oba koncerta lahko brezplačna, vključno s pogostitvijo in druženjem po nastopu. :: Simon Demšar Praznično za KUD Kamot Zasip Mesec december se je za »Kamotovce« začel na dan pred Miklavževim večerom. Sveti Miklavž je s spremstvom po vasi obiskal trinajst družin. Mesec gruden se je nadaljeval v duhu otroške razigranosti. Na odru kulturnega doma so najmlajši Navihančki uprizorili Repo velikanko. Mladinska gledališka skupina je zaključila s ciklom improvizacijskega gledališča -posebna izkušnja, polna smeha, poguma in iznajdljivosti za mlade igralce in gledalce, nekaj novega, ki bo od sedaj naprej stalnica za mlade igralce, ki se kalijo v našem društvu. Tudi Božiček ni počival. Na hribu Hom se je ustavil konec decembra in nezasnežena pokrajina ga ni ovirala pri tem. Zagodli so mu ravbarji, ki so mu pokradli vsa darila, a se je na koncu vse dobro izteklo. Odrasla gledališka skupina je premierno uprizorila tretjo avtorsko veseloigro Upravna enota, ki bo v naslednjih mesecih gostovala po bližnjih kulturnih domovih. December je bil poln dogajanja in veselja, ki smo si ga pričarali med seboj. Gledališko se je nadaljevalo še v januar, saj smo tretjo soboto gostili avtorsko otroško predstavo Rolina 006 iz Kranjske Gore, društvo iz Jevnice pa nas je nasmejalo s sodobno komedijo Mama je umrla dvakrat. V februarju, ob začetku šolskih počitnic, nas čakata še zadnji abonmajski predstavi, v soboto, 15. 2. 2020, bo ob 17. uri predstava za otroke Štiri zgodbe gledališča Kamišibaj, ob 19. uri pa bo Kulturno društvo Gorenje gostovalo s komedijo Denar z neba. V letu 2020 vam vsi člani društva želimo veliko kulturnih trenutkov! :: Meta Vodnjov, KUD Kamot Zasip, na fotografiji: Vaška scena Po jutru se dan pozna tudi v Prgariji Praznovanje 95-letnice našega Kulturno--umetniškega društva Zasip se je pričelo, obletnica bo v znamenju številnih dogodkov in aktivnosti! Z zadnjo predstavitvijo novonastale dramske sekcije na blejski zimski pravljici smo leto zaključili s skečem »Tepka - od kdaj in zakaj« in zakorakali v novo desetletje. Že so tu načrtovane številne aktivnosti našega društva. Občni zbor in poročilo o delu društva v preteklem letu, ki je bilo nadvse obsežno, snovanju načrtov za letos, ki bo za nas zagotovo še bogatejše od prejšnjega, je za nami. Uradni del zbora smo popestrili z duokomedijo »Slovensko vicoteko« -kmečko-gostilni- škim stand up šovom ter nastopajočima iz King Kong Teatra Ljubljana, Jožetom in Janezom. Seveda brez druženja ob prgar-skih dobrotah ni šlo. Za letos imamo veliko načrtov, spremljajte nas! :: mag. Dragica M. Sternad Kenda, KUD Zasip Tradicionalni slovenski zajtrk na blejski osnovni šoli Teden slovenske hrane, od 11. do 15. novembra, se je začel s predstavitvijo celo-tedenskega jedilnika slovenskih tradicionalnih jedi, ki so jih učenci uživali ob šolskih obrokih. Učence izbirnih predmetov prehrana je z znanjem o biodinamičnem kmetovanju obogatil sadjar Bojan Žnidar-šič, s katerim so premazali debla šolskih sadnih dreves. Učenci izbirnih predmetov prehrana so pripravili pogrinjke, sledil je slasten slovenski zajtrk. Pri pospravljanju so pazili na ločevanje odpadkov, šolski radio je imel oddajo o pomenu zajtrka in uživanja lokalne hrane, o koristih vsakodnevnega gibanja in skrbi za higieno. Učenci so sodelovali pri pripravi šolske malice, izdelali so si sadna nabodala. Učenci in učitelji so skupaj z otroki iz vse Slovenije istočasno zapeli pesem Čebelar, izdelali so karte »Zeleni Peter za zeleno življenje«, ki jih je sestavila in oblikovala učiteljica gospodinjstva Renata Štern. Gre za poučno didaktično igro o zdravem prehranjevanju in odnosu do okolja, s kartami se bodo igrali in hkrati izobraževali. Ob koncu so osnovnošolci izdelali voščilnice in okrasili še okna naše šole. :: Renata Štern, koordinatorka TD in vodja prehrane Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku: datum ura lokacija prireditev Petek, 7.2. 18:00 Zadružni dom Ribno Dobrodelna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku: učenci POŠ Ribno, člani KD Rudija Jedretiča Ribno in Slovensko društvo Hospic OO Gorenjska Sobota, 8.2. 10:30 pri Prešernovem spomeniku na Bledu 18. pohod spomina in prijateljstva v Vrbo; proslava ob Slovenskem kulturnem prazniku:: učenci OŠ Bled, Veteranski pevski zbor, slavnostni govornik dr. Dušan Keber po proslavi Festivalna dvorana Bled Razstava likovnih del Slikarskega društva Atelje Bled: Izbrana dela 2019 17:00 Galeriji 14, Bled Odprtje skupinske razstave likovnih del nagrajencev Ex tempore Bled 2019 19:00 Dom krajanov Bohinjska Bela Prešernova proslava 19:00 Dom krajanov Zasip Proslava ob kulturnem prazniku: LIP Bled, Canticum Novum in recitatorji KUD Zasip Ponedeljek, 10.2. 19:00 Festivalna dvorana Bled, sejna dvorana Javni nastop učencev Glasbenega centra DoReMi ob Slovenskem kulturnem prazniku Torek,11.2. 19:00 Festivalna dvorana Bled, sejna dvorana Javni nastop učencev Glasbenega centra DoReMi ob Slovenskem kulturnem prazniku Premiera gledališke predstave Upravna enota v Zasipu Odrasla gledališka skupina KUD Kamot je 4. januarja v Zasipu premierno uprizorila novo veseloigro, ki je tudi tokrat nastala pod peresom ene in edine Lucije Vidic. Tretja avtorska predstava Upravna enota nas je zopet nasmejala, saj vsak pozna državni upravni sistem. Kaj sploh je upravna enota? Je državni organ, ustanovljen za opravljanje nalog državne uprave, da se zagotavlja racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. V naši državi jih je trenutno oseminpetdeset. In kako se počutijo uporabniki, ki hodijo od okenca do okenca? Kako se počutijo zaposleni, ki se spopadajo z vedno novimi zakoni, podzakoni, akti in pravili? Kaj se zgodi, če kdo izgubi razum pri urejanju birokracije? Kako je, če policisti izvedejo akcijo na upravni enoti? Vse to vam bodo prikazali nastopajoči Lucija Vidic, Meta Vodnjov, Nataša Anderle, Lea Dabič, Domen Ivan-šek, Mark Džamastagič, Andrej Gracelj, Jure Kozjek. Za tehnično podporo skrbi Nejc Hlebanja. Zahvaljujemo se vsem našim sponzorjem, ki so že naši zvesti podporniki, Andreji Završnik in Konturi za oblikovanje plakata, podjetju Antus za tiskanje plakatov in gledaliških listov, Gozdnemu možu za simpatične vstopnice, Conditusu in gospe Emi Pogačar za kremšnite, piceriji Rustika za pogostitve, Cvetličarni Potočnik za rože ter Občini Bled, ker na kulturnih razpisih verjame v naše projekte. Vabimo vas k ogledu igre, ki bo v naslednjih tednih gostovala po kulturnih domovih bližnje okolice. Prihajamo v Gorje, Bohinjsko Češnjico, Lanco-vo in Bohinjsko Bistrico! Spremljajte nas na FB-strani KUD Kamot! :: Ana Hlebanja za KUD Kamot Zasip 6. mednarodni AS festival Bled Letošnje festivalsko dogajanje se na Bledu začenja prav danes s 6. mednarodnim AS festivalom v organizaciji Kulturnega društva Sekvoja ter ob veliki pomoči Zavoda za kulturo Bled. Umetniško vodja Lev Pupis je povedal, da je festival namenjen vsem ljubiteljem saksofona, vizija festivala pa je postati osrednji tovrstni dogodek v tem delu Evrope. Festival organizirajo člani Slovenskega orkestra saksofonov SOS in v treh festivalskih dneh ponujajo vrhunske koncerte, delavnice, mojstrske tečaje, seminar za učitelje ter glasbeni sejem s priznanimi proizvajalci. Festival je svoje ime dobil po izumitelju glasbila, Adolphu Saxu. Letošnji festival bo gostil več kot 90 glasbenikov iz osmih držav, gostujoči mentorji in umetniki pa prihajajo iz desetih držav. Letos bomo prvič lahko slišali tudi AS International Youth Saxophone Orchestra, ki ga sestavlja 60 mladih iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Italije. Orkester se bo predstavil na zaključni prireditvi festivala. Podroben spored je v koledarju dogodkov. Koledovanje na Bohinjski Beli Kulturno društvo Bohinjska Bela je oživilo tradicijo koledovanja, ki v prazničnem času poveže ljudi v veselju in dobrih željah za naslednje leto. S koledovanjem ko-ledniki nabirajo darove, s petjem kolednic pa hišam prinašajo varnost in veselje. Skupina kolednikov je v času med božičnimi prazniki in svetimi tremi kralji potovala po različnih delih Bohinjske Bele in na Kupljeniku. Prebivalci so se zbrali in prisluhnili kolednikom, ki so ob spremljavi harmonike prepevali koledni-ce. Tekst in melodijo za pesem Koledniki je napisal Franc Podjed, za pesem Novoletna je napisal besedilo. Po pesmi: »Lačen biti je hudo, žeja muči prav tako, kar si človek poželi, vse na Beli se dobi ...« so prebivalci in koledniki nazdravili in se po-veselili ob domačem prigrizku. :: Francka Smolej Kultura Muzejsko društvo Bled, Zavod za kulturo Bled: Ciklus predavanj Miloša Klemena Mahorčiča o Romanovih, vsak torek ob 19. uri od 4. februarja do 31. marca 2020, Festivalna dvorana Bled Miloš Klemen Mahorčič (1973) je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo na Ravnah na Koroškem. Doma so mu privzgojili ljubezen do branja, od očeta je podedoval ljubezen do potovanj in spoznavanj novih dežel. Leta 1991 se je vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1998 pa se je zaposlil na potovalni agenciji Ars longa. Obenem je začel sodelovati z Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer je leta 2003 začel predavati o temah iz svetovne zgodovine, leta 2015 tudi iz umetnostne zgodovine. Napisal je več skript: Egipt in njegovi faraoni, Osmansko cesarstvo, Zgodovina Kitajske, Bližnji vzhod, Antična Grčija, Pirenejski polotok, Rusko cesarstvo in Ikonografija. Kljub zelo različnim vsebinam predavanj se je posebej posvečal preučevanju vladarskih rodbin. V agenciji Ars longa pripravlja in vodi strokovna potovanja po različnih delih Evrope, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Je poznavalec in ljubitelj dobre kulinarike, sporazumeva se v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Jeseni 2018 je v blejski Festivalni dvorani predaval o Habsburžanih, spomladi 2019 pa o Medičejcih. Devetim predavanjem o Romanovih bo septembra 2020 pod njegovim vodstvom sledila strokovna ekskurzija v Sankt Peterburg. 1. Vaša predavanja obiskuje vedno več poslušalcev, narašča tudi število mlajših udeležencev. Ali to pomeni tudi novo dojemanje vloge plemstva oz. osebnosti v naši zgodovini? To, da se mojih predavanj udeležuje vedno več mladih, me še posebej veseli. Zgodovina načeloma ne velja za tisto snov, ki bi bila mladim posebej zanimiva. Za to ne gre kriviti učiteljev, pač pa dejstvo, da morajo predavati po učnem načrtu, ki je preobsežen. Res pa je tudi, da naš izobraževalni sistem v zadnjih desetletjih, kljub spremembam, ni pokazal nobenega posluha za upoštevanje vloge plemstva v naši in zgodovini Evrope. Ker se v svojih predavanjih posvečam prav temu vidiku zgodovine, je zanimanje za predavanja večje, kot bi bilo sicer. Za večino je to nekaj novega. Torej nekaj, kar niso in verjetno tudi ne bodo slišali med rednim izobraževanjem. To seveda velja tudi za mlade. Vloge plemstva v zgodovini ne gre marginalizirati, saj je imelo plemstvo prevladujočo vlogo v evropskih dogodkih od antike pa vse do leta 1918. Nekateri vladarji (Ludvik XIV., Katarina Velika, Napoleon, ...) so tako močno zaznamovali svoj čas, da si določenih obdobij v zgodovini brez njih sploh ne moremo predstavljati. Zgodovino je sicer mogoče razlagati z različnih vidikov (vojaškega, narodnega, ekonomskega, kulturnega, dinastičnega ...), vendar se mi zdi ravno slednji najpomembnejši, ko govorimo o preteklosti Evrope pred letom 1918. Danes je drugače. Bilo bi nenavadno, če bi recimo zgodovino Belgije 20. stoletja razlagali skozi vlado tamkajšnjih kraljev in pozabili na zaplete med tamkajšnjimi narodi. Občutek imam, da moja predavanja poslušalce napeljejo k razmišljanju o drugačnem vidiku dogodkov, o katerih so morda že kdaj slišali. Zavedanje, da je imelo plemstvo, še posebej vladarske družine, nekoč ključno vlogo v družbi, je gotovo v velikem nasprotju s sedanjim časom, ko smo o plemstvu v glavnem poučeni iz opravljivih družabnih kronik. To zavedanje bo ljudi gotovo spodbudilo k večjemu zanimanju za vlogo plemstva v naši preteklosti. 2. Veliko let se posvečate strokovnim potovanjem. Kakšne spremembe opažate v turizmu 21. stoletja? Turizem v 21. stoletju se bistveno razlikuje od tistega v preteklem stoletju. Današnji potnik ima na voljo neizmerno količino informacij, ki v večini primerov že presegajo njegovo zmožnost dojemanja. Tako imamo organizatorji potovanj za glavno nalogo potniku pomagati izbrati tisto potovanje, ki najbolje ustreza njegovim predstavam o posamezni destinaciji. Še ne tako daleč nazaj so se potniki lahko odločali le med letovanjem in potovanjem. Danes je na voljo veliko različnih tipov potovanj, ki vas bodo sicer povedla v iste kraje, vendar vam bodo ponudila zelo različna doživetja. Filozofija potovalne agencije Ars longa je v tem, da potniku ponudi dva tipa potovanj. Prvi tip so pregledna potovanja, ki združujejo najboljše, kar posamezna destinacija nudi. Drugi tip potovanja je usmerjen k ožjemu izboru znamenitosti, seveda tistih, ki so pri posamezni destinacijo posebej izstopajoče. To od organizatorja potovanja zahteva premišljen izbor vodnikov, ki morajo biti dobro podkovani na področjih, značilnih za posamezne destinacije. Nekateri drugi organizatorji se bolj posvečajo luksuznim nastanitvam ali avanturizmu. Spet nekateri drugi stavijo na nizke cene. Nam pa je na prvem mestu kakovost programa in storitev ter strokovnost vodnikov ter njihov občutek za potnika. Glavna značilnost turizma v sedanjem času je dejansko izjemna pestrost, ki človeka pogosto zmede in mu dejansko oteži izbiro potovanja do zaželene destinacije. :: Marko Vidic, Zavod za kulturo Bled, Muzejsko društvo Bled Odprti pogovori V blejski knjižnici bo v torek, 25. februarja, ob 18. uri prvo letošnje nadaljevanje Odprtih pogovorov. Tokratna gostja bo zdravnica Tina Bončina, ki bo spregovorila o svoji knjigi Iz-gorelost - si upate živeti drugače? Pogovorni večer bo vodila psihoterapevtka Barbara Prassel. »Nenehna sla po novem, hitrem, boljšem ter delovne preobremenitve vas lahko priženejo do skrajnega roba moči. To je stanje izgorelosti, ki ga imenujemo tudi kuga 21. stoletja. Gre za opozorilni klic telesa, ki vam sporoča, da se morate ustaviti,« navaja avtorica knjige. :: RP Veselo po domače 2019 V prazničnem decembru smo člani Folklornega društva Bled organizirali že 21. prireditev »Veselo po domače«, kljub obilici dogodkov so obiskovalci napolnili dvorano do zadnjega kotička. V tokratno prireditev smo vnesli nekaj sprememb. Z željo, da jim polepšamo praznične dni, smo na prireditev povabili uporabnike Doma Matevža Langusa iz Radovljice, posameznike s posebnimi potrebami ter stanovalce doma starostnikov iz Radovljice, brezplačne vstopnice pa smo ponudili tudi tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. Skozi prireditev nas je popeljala simpatična napovedovalka Maja Tekavec, za dobro glasbeno vzdušje pa so poskrbeli: Hišni ansambel Avsenik, ansambel Jureta Zajca, KUD Triglav Slovenski Javornik - skupina Suhe hruške, harmonikar Matjaž Kokalj, svetovni prvak na diatonični harmoniki, in mladi pevec Tim Gouever- neur, ki se je s svojo mladostjo in iskrivim nastopom še posebej prikupil občinstvu. Seveda brez humorističnega vložka ni šlo. Za to je poskrbela belokranjska »Šola Bistra Buča« z učiteljem Jožetom Mateko-vičem, ki je dodobra nasmejala publiko. Člani Folklornega društva Bled smo se predstavili s plesnima odrskima postavitvama »Spomini« in »Ne maram Gorjanca« ter ob zvokih ansamblov plesali polke in valčke. Prireditev se je zaključila s pogostitvijo, ki smo jo pripravili člani Folklornega društva Bled. Iskrena hvala prijazni publiki, vsem nastopajočim, hkrati pa tudi vsem ostalim sodelujočim v tej zgodbi, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev uspela tako, kot smo si prireditelji lahko le želeli. Hvala in srečno 2020! :: Tatjana Svete, Folklorno društvo Bled Dogajanje v Glasbenem centru DO RE MI Od starega leta smo se v Glasbenem centru DO RE MI poslovili z že tradicionalnim prazničnim koncertom. Tokrat smo z glasbo potovali v države, s katerimi je povezan DO RE MI, njegovi učenci in učitelji. V različnih inštrumentalnih in vokalnih zasedbah so tako zazvenele skladbe z različnih koncev sveta. Koncert so zasnovali Primož Kerštanj, Nuša Piber in Sandra Štern, scenarij je prispevala Tatjana Pintar, za glasbeno zasnovo so poskrbeli učitelji Glasbenega centra DO RE MI, aranžmaje so oblikovali Franco Ezequiel Paez, Tom Varl, Blaž Turinek, Ana Novak, Sandra Štern, Robert Bone, Tadej Šepec, Anže Langus Petrovič, Nuša Piber je za ta namen napisala novo skladbo, za grafično podobo je poskrbela Andreja Završnik, zvok je oblikoval Klemen Černe, luč pa Nejc Pre- tnar. Koncert sta posnela Mateja in Dejan Berguš iz Studia Boutique, fotografije pa je posnel Aleš Arh. V januarju smo nadaljevali z javnimi nastopi, ki jih v tem šolskem letu izvajamo v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled. Na četrtem nastopu smo lahko prisluhnili predvsem pianistom. Na nastopu iz cikla Otroci na gradu smo lahko prisluhnili pestremu naboru inštrumen-talistov. Sredi januarja smo s kulturnim programom popestrili dogodek Društva upokojencev Bled, za katerega je naš učenec Nal Frankovič prispeval glasbeni del. V februarju vas v ponedeljek, 10., in v torek, 11. februarja, ob 19. uri vabimo na naslednja javna nastopa v zgornjo dvorano Festivalne dvorane Bled. Pripravili ju bomo v počastitev kulturnega praznika. :: Špela Globočnik, Glasbeni center DO RE MI Kultura Mladi Podjetniško-turistični krožek na ogledu Grand Hotela Toplice 3. decembra smo se člani podjetniško--turističnega krožka odpravili na ogled Grand Hotela Toplice, edinega hotela s petimi zvezdicami na Bledu. V Jezerskem salonu nas je sprejel pomočnik direktorja hotelov Sava Turizem, gospod Blaž Pretnar. Ogledali smo si predsedniški salon, kjer smo prisluhnili zanimivim zgodbam o pomembnih in znanih gostih v hotelu. Med drugim smo izvedeli, da so hotel obiskali član zasedbe The Beatles Paul McCartney, sedanji predsednik ZDA Donald Trump in nekdanji generalni sekretar OZN Ban Ki-moon. V banketni dvorani Grand smo začutili vrvež zaposlenih, ki so bili sredi priprav za večerno prireditev. Blaž Pretnar nam je razkazal tudi kuhinjo in opisal logistiko postrežbe 600 krožnikov hrane. Ogledali smo si tudi eno najboljših slovenskih restavracij, Julijano. Posebno doživetje je bil ogled wellnesa z bazenom, pod katerim vre edini blejski vrelec s termalno in mineralno vodo. Pitno in okusno vodo smo imeli možnost preizkusiti, ugotovili smo, da je zelo dobra in ima ravno pravo temperaturo. Ogled smo zaključili v predsedniškem apartmaju, ki je bilo nekoč stanovanje ustanoviteljice hotela Jule Molnar. Prestiž, ekskluzivnost in pozornost do detajlov so nas presenečali v vseh prostorih. Navdušeni smo bili nad zračno vzmetenimi posteljami, perzijskimi preprogami, umetelnim pohištvom in slikarskimi umetninami. V recepciji hotela smo se prijaznemu osebju zahvalili z majhno pozornostjo - izdelkom učencev naše šole. Gostoljubnost vseh v Grand Hotelu Toplice je pustila v nas prav poseben in prijeten občutek, ki ga bomo poskušali pričarati tudi takrat, ko bomo kot turistični podmladek vodili naše goste po Bledu. Zavedli smo se, da petzvezdični vtis in zadovoljstvo lahko pri gostu uresniči le srčno, natančno, prijazno in dosledno opravljeno delo vseh zaposlenih v hotelu. V imenu podjetniško-turističnega krožka se zahvaljujemo osebju Grand Hotela Toplice za prijazen sprejem in možnost ogleda hotela. :: Magda Bogataj, Peter Zupan, mentorja PTK ^¡Lbled Koledar prireditev www.bled.si Turizem Prireditve T Podelili smo priznanja v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna Turistično društvo Bled je tudi letos pred novoletnimi prazniki podelilo priznanja v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki je potekala poleti, pa tudi priznanja za najlepše praznične okrasitve v decembru. Pri tem se nam je pridružilo tudi Turistično društvo Bohinjska Bela, ki je podelilo priznanja svojim nagrajencem. Tokrat smo priznanja podelili v kategorijah najlepše urejena hiša, balkon, javna ustanova in penzion. Priznanja za lepo urejene hiše za leto 2019 so na Bledu prejeli: družina Čuk z Gozdarske ulice, Bojan Turk s Čopove, Rakuš in Lap s Kumerdejeve, Kobilica in Vampelj z Rožne ulice, Pobegajlo z Gregorčičeve, Špilak z Mladinske, Ulčar s Trubarjeve, Potočnik z Riklijeve, Rauh--Ferjan z Jermanke, Rostohar s Cankarjeve, Knific z Jelovške, Zinka Šimnic s Sel-ske ceste, Pretnar in Skrinjar s Triglavske ceste, Cilj s Kolodvorske, Mulej, Pogačnik, Mohorič, Kovač, Urbančič, Petek, Zupan z Valvasorjeve, Slivnik z Župančičeve ceste in Učakar-Ulčar z Rečiške. Priznanje za najlepši balkon je prejela Renata Pernuš, za najlepše urejeno javno ustanovo Višja strokovna šola za gostinstvo, vel-nes in turizem Bled in za najlepše urejen penzion - penzion Kaps in Alp penzion. Na Bohinjski Beli so priznanje prejele Štefka Ropret, Vida Žarn, Marija Strgar, Darja Pogačar in Ida Jamar. Priznanje za poseben prispevek k urejenosti Bleda je Turistično društvo Bled podelilo dr. Janu Bizjaku z Infrastrukture Bled, ki se je v svojem nagovoru zahvalil in poudaril tudi pomen takšnih akcij in sodelovanja prebivalcev v njih. Ni pa pozabil tudi na ekipo svojih sodelavcev, ki se skupaj trudijo za lepši Bled, ki bo v ponos nam, prebivalcem in našim gostom. Priznanja za najlepše praznične okrasitve datum ura lokacija prireditev Petek, 31.1. 11:00 Infocenter Triglavska roža Bled Predstavitev kolektivne blagovne znamke Bled Local selection in podelitev certifikatov 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Prireditev za otroke: En, dva, tri - kamišibaj! 20:00 Festivalna dvorana Bled 6. mednarodni AS festival: Festival opening gala: KUG sax sippia ansambel, Julian Arguelles trio 21:30 Športna dvorana Bled Disko na (B)ledu Sobota, 1.2. 12:30 Festivalna dvorana Bled 6. mednarodni AS festival: Hungry saxes: duo Judit Varadi, Levente Puskas, Saksofonski ansambel Univerze v Debrecenu 19:30 Dom krajanov Bohinjska Bela Gledališka predstava KUD Zvonke Antoličič z Miklavža na Dravskem polju: Avdicija 20:00 Festivalna dvorana Bled 6. mednarodni AS festival: After 8 with 8: Milano saxophone quartet, KUGjazz saksofonski kvartet Nedelja, 2.2. 8:30 Zbor: parkirišče pred Domom krajanov Bohinjska Bela 23. tradicionalni pohod na Galetovec 12:30 Festivalna dvorana Bled 6. mednarodni AS festival: Public enemy: mladinski koncert za nagrado publike 17:30 Festivalna dvorana Bled 6. mednarodni AS festival: Saxplosion time: Pihalni orkester Glasbene šole Vrhnika, Pihalni orkester Glasbene šole Logatec in AS international youth saxophone orchestra Torek, 4.2. 10:00 Olimpijski veslaški center Bled Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju 2020: 1000 m prosto 19:00 Festivalna dvorana Bled Predavanje o dinastiji Romanovih: Obdobje zmede - Čas pred Romanovimi Sreda, 5.2. 9:00 Olimpijski veslaški center Bled Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju 2020:25 m »ice« delfin, 100 m prsno, 200 m prosto 19:00 Infocenter Triglavska roža Bled Odprtje fotografske razstave Milana Malovrha: Konji Četrtek, 6.2. 9:00 Olimpijski veslaški center Bled Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju 2020:50 m prsno, 100 m prosto, 450 m prosto Petek, 7.2. 9:00 Olimpijski veslaški center Bled Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju 2020:25 m prsno, 50 m prosto, 200 m prsno 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Prireditev za otroke: Snežica in rožica 19:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Otvoritev razstave fotografskega mojstra Franca Ferjana 8. - 16.2. Grand Hotel Toplice, Restavracija Julijana Valentinov romantični kulinarični teden Sobota, 8.2. Olimpijski veslaški center Bled Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju 2020:25 m prosto, 4 x 25 m prsno, 4 x 25 m prosto, ekipni plavalni nastop Nedelja, 9.2. 11:00 Hotel Triglav Bled Posebna družinska nedelja Torek,11.2. 19:00 Festivalna dvorana Bled Predavanje o dinastiji Romanovih: Prvi Romanovi - Vladavina Mihaela I., Aleksija I. in Fjodorja III. Četrtek, 13.2. 18:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predavanje dr. Nikolaya Grishina: Metoda samopomoči 23+5 Petek, 14.2. 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Prireditev za otroke: Z esperantom v pravljični svet 20:00 Festivalna dvorana Bled Akustični koncert 1na1: Gušti & Tomi M. 21:30 Športna dvorana Bled Disko na (B)ledu Sobota, 15.2. 19:00 Restavracija Panorama Valentinov plesni večer datum ura lokacija prireditev 19:00 Pri Sodarju v Bodeščah Zveni po praznikih 19:00 Hotel Triglav Bled Pelicon 1906: Večer spajanja piva & kulinarike 19:30 Dom krajanov Bohinjska Bela Gledališki abonma KD Bohinjska Bela: Gledališka predstava Na kmetih 20:00 Festivalna dvorana Bled Komedija Jurija Zrneca: Avdicija Torek, 18.2. 19:00 Festivalna dvorana Bled Predavanje o dinastiji Romanovih: Peter I. - Peter I. in njegov čas Četrtek, 20.2. 19:30 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predstavitev knjige Januše Dežman: Po stopinjah ljubezni Petek, 21.2. 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Prireditev za otroke: Zgodba o dveh kozah 21:30 Športna dvorana Bled Disko na (B)ledu Nedelja, 23.2 14:30 - 17:00 Bledec - Jezerska promenada - Trgovski center Bled Pust na Bledu: čebelji pustni karneval Torek, 25.2. 18:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Odprt pogovorni večer s predstavitvijo knjige Tine Bončina: Izgorelost - si upate živeti drugače? 19:00 Festivalna dvorana Bled Predavanje o dinastiji Romanovih: Od Petra do Elizabete - Peter I. in njegovi nasledniki Četrtek, 27.2. 18:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Predavanje Tjaše Zagoršek: Nezakonit lov ptic v Sloveniji 28.2.- 1.3. 17:00 - 17:00 Olimpijski veslaški center Bled 8. Ruthin Tek 2020:48-urni humanitarni tek Petek, 28.2. 17:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Prireditev za otroke: Ena živalska 21:30 Športna dvorana Bled Disko na (B)ledu Sobota, 29.2. 10:00 Viteška dvorana na Blejskem gradu Otroci na gradu Blejsko drsališče z razgledom, Terasa Kavarne Park, 22.11. - 1.3.: Vsako sredo 17:00 - 20:00 Curling na ledu Vsak petek 20:00 - 21:00 Ples na ledu Vsako soboto 11:00 - 12:00 Drsanje za otroke z labodkoma Zakijem in Rozi Vsako soboto in nedeljo 17:00 - 20:00 Drsanje v ritmih DJ glasbe Petek, 14.2. 11:00 - 20:00 Romantično drsanje ob dnevu zaljubljencev 21:00 Romantičen sprehod z baklami (zbor udeležencev) Sobota, 15.2. 17:00 - 20:00 Romantično valentinovo na ledu v družbi DJ-a 17.2. - 21.2. 10:00 - 11:00 Tečaj drsanja za otroke Sobota, 22.2. 17:00 - 21:00 Pustne maske na ledu Nedelja, 23.2. 17:00 Drsalna revija Drsalnega kluba Labod Bled 18:00 - 20:00 Pustne maske na ledu RAZSTAVE: 1.12. - 2.2. 8:00 - 18:00 Grajska kapela na Blejskem gradu Razstava jaslic v grajski kapeli 12.12. - 2.2. 8:00 - 16:00 Infocenter Triglavska roža Bled 28. tekmovalna klubska razstava članov Foto kluba TNP 1.- 29.2. v del. času Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Fotografska razstava mojstra Franca Ferjana 1. - 29.2. v del. času Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Razstava za otroke: Moja prva knjiga 5.2. - 19.3. 8:00 - 16:00 Infocenter Triglavska roža Bled Fotografska razstava Milana Malovrha: Konji 6. - 22.2. v del. času Galeriji 14, Bled Razstava likovnih del nagrajencev Ex tempore Bled 2019 Organizator si zaradi nepredvidenih okoliščin pridržuje pravico do spremembe programa. Spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.bled.si/sl/prireditve. Koledar prireditev pripravlja Turizem Bled, zavod za pospeševanje turizma, infoHvisitbled.si Turizem Prireditve so prejeli Sava Hoteli Bled, hotel Astoria in hotel Ribno, med zasebnimi hišami pa družina Turel z Mlinske ceste, družina Kobilica z Rožne ulice in družina Pretnar s Triglavske. Hvala vsem, ki se trudite za urejenost vaših domov in okolice, saj je vsaka hiša ogledalo kraja, ki ga leto za letom obišče več gostov in katerega podobe »letijo« po celem svetu. Želimo si, da bi nam bile le v ponos. Na fotografiji: hiša družine Kobilica z Rožne ulice. :: Vanja Piber, TD Bled Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju Bled se je kot eno najlepših prizorišč lansko leto vrnil na koledar tekmovanj Mednarodne zveze zimskega plavanja (IWSA), ko je gostil svetovni pokal, ki je bil hkrati preizkušnja pred svetovnim prvenstvom v zimskem plavanju, ki ga bo Bled gostil od 3. do 9. februarja. Na prvenstvu pričakujemo več kot tisoč plavalcev z vsega sveta. Vsako leto je po svetu več kot deset dogodkov, vključno s petimi IWSA svetovnimi pokali, na vsaki dve leti pa poteka tudi svetovno prvenstvo. Tekmovalno prizorišče je Olimpijski veslaški center v Mali Zaki. Dogodek ne bo zanimiv le zaradi čudovite lokacije, ampak tudi zaradi atraktivnega programa tekmovanja. Poleg netek-movalnih disciplin, ki so primerne prav za vse pogumne, bodo udeleženci lahko tekmovali v 14 različnih disciplinah, za najbolj pripravljene pa bosta na voljo tudi dve disciplini daljinskega plavanja, in sicer na 450 in 1000 m. Ljubitelji zimskega plavanja se bodo lahko povezali tudi v štafete ali zanimiv ekipni plavalni nastop, tako bo v petih tekmovalnih dneh na sporedu skupno kar 17 disciplin. Na Bled prihajajo tekmovalke in tekmovalci iz več kot 30 držav sveta. Podroben spored najdete v koledarju prireditev. :: RP Turizem Kino T KINO RADOLCA - LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA Petek, 31.1. 19:00 Izdajalec, kriminalni triler Sobota, 1.2. 16:00 Ledeno kraljestvo 2 , animirani film, sinh. 18:00 Vsi proti vsem, politični triler 20::00 Izdajalec, kriminalni triler Nedelja, 2.2. 16:00 Ledeno kraljestvo 2 3D , animirani film, sinh. 18:00 iOtok, dokumentarni film 20::00 Vsi proti vsem, politični triler Ponedeljek, 3.2. 19:00 Bolečina in slava, avtobiografska drama, KinoOscar Torek, 4.2. 19:00 Joker, kriminalni triler, KinoOscar Sreda, 5.2. 19:00 1917, vojna drama, KinoOscar Četrtek, 6.2. 20::00 One so bombe, biografska drama, KinoOscar Petek, 7.2. 20:00 Bilo je nekoč...v Hollywoodu, kom. drama, KinoOscar Sobota, 8.2. 16:00 Gospod Link:V iskanju izgubljenega doma, anim. film, sinh., KinoOscar 18:00 Nož v hrbet, misteriozna kriminalna črna komedija, K.Oscar 20:15! Čas deklištva, romantična drama, KinoOscar Nedelja, 9.2. 16:00 Svet igrač 4, animirani film, sinh., KinoOscar 18:00 Nesrečniki, kriminalna drama, KinoOscar 20::00 Izzivalca, biografska drama, KinoOscar Torek,11.2. 19:00 OSKARJEV ZMAGOVALEC Četrtek, 13.2. 11::00 Moj najboljši profil, romantična drama, KinoVoziček 18::00 Nesrečniki, kriminalna drama, KinoOscar Sobota, 15.2 16::00 Tačke na patrulji 2, animirani film, sinh. 18:00 Ptice roparice in fantastična osamosvojitev Harley Quinn, akcijska kriminalna pustolovščina 20:00 Žvižgači, kriminalna komedija Nedelja, 16.2. 16:00 Tačke na patrulji 2, animirani film, sinh. 18:00 Ptice roparice in fantastična osamosvojitev Harley Quinn, akcijska kriminalna pustolovščina 20::00 Žvižgači, kriminalna komedija Ponedeljek, 17.2. 10:00 Levji kralj, družinska pustolovščina, sinh. 17:00 Ježek Sonic, animirani film, sinh. 19:00 Portret mladenke v ognju, zgodovinska romanca Torek, 18.2. 10:00 Kako izuriti svojega zmaja 3, animirani film, sinh. 17::00 Kickbokserka, mladinski film 19:00 Kam si izginila, Bernardette?, komedija Sreda, 19.2. 10:00 Drobižki 2, anim. pustolovščina, sinh., z ustvarjal. delavnico 17:00 Ledeno kraljestvo 2, 3D, animirani film, sinh. 19:00 Mleko, komična drama Četrtek, 20.2. 10:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 , animirani film, sinh., z ustvarjalno delavnico 17:00 Pat in Mat: Zimske radosti, animirani film 19:00 Emma, komična drama Petek, 21.2. 10:00 Loti in izgubljeni zmaji, animirana dogodivščina, sinh. 17::00 Mali Jeti, animirani film, sinh. 19:00 Klic divjine, družinska pustolovščina Sobota, 22.2. 16:00 Košarkar naj bo 2, družinska komedija 18:00 Emma, komična drama 20:15 Mleko, komična drama Nedelja, 23.2. 16:00 Veliko popotovanje, animirani film, sinh. 18:00 Klic divjine, družinska pustolovščina 20:00 Dnevnik Diane Budisavljevic, drama Sreda, 26.2. 18:00 Sladki rekviem, gorska narava in kultura, Festival gorniškega filma 20::00 Zadnja gora, alpinizem, Festival gorniškega filma Četrtek, 27.2. 18:00 Jera Mušič: Apalaška pot, predavanje, Festival gorniškega filma 20:00 Teža vode, šport in avantura, Festival gorniškega filma Petek, 28.2. 18:00 Čolite, alpinizem, Festival gorniškega filma 20:00 Daleč stran / Poč / Loic in Flolopapisi, plezanje, Festival gorniškega filma Sobota, 29.2. 18:00 nagrajen film, Festival gorniškega filma 20::00 nagrajen film, Festival gorniškega filma V Madridu zmaga za promocijski film Bled Local Selection Do nedelje v Madridu poteka ena izmed največjih poslovnih borz v mednarodni turistični industriji, Fitur Madrid 2020. Letos so v okviru borze razpisali tudi tekmovanje v turističnih in promocijskih filmih in video produkciji, na katerem so lahko tekmovale vse destinacije, ki sodelujejo na borzi. Bled se je predstavil s filmom Bled Local Selection, ki ga je izdelala skupina Vizualist, Turizem Bled pa je njegovo izdelavo naročil v okviru digitalne kampanje. Film je postal najboljši promocijski film v kategoriji Mesta v mednarodni konkurenci. Ostala dva nominiranca sta bila belgijski Ghent in portugalski Santa Cruz. Film je na ogled na: https://www.youtube.com/ watch?v=L3wXu4CbmuI. Fitur Madrid odlikuje veliko število potencialnih poslovnih partnerjev, je tudi vodilna borza v Evropi za južnoameriški trg. Na borzi Fitur je leta 2019 sodelovalo 10.487 razstavljavcev iz 165 držav, dogodek pa je obiskalo 253.490 obiskovalcev, od tega je bilo 142.642 poslovnih. :: Turizem Bled Dobrodelni venčki in posmodulja V prvem adventnem vikendu smo člani Turističnega društva Bled izvedli dobrodelno akcijo prodaje adventnih venčkov in posmodulje, celoten izkupiček smo preko Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje namenili družini v stiski iz naše občine. Pridne članice Turističnega društva Bled so na delavnici adventnih venčkov pod vodstvom Mete Kenda izdelale preko 60 venčkov, ki smo jih ponudili obiskovalcem. Poleg prodajne razstave smo organizirali tudi prikaz izdelave adventnega venčka. Venčki so šli za med, prodali smo vse do zadnjega, prav tako je obiskovalcem šla v slast naša posmodulja. Zbrali smo kar 1.195 evrov in upamo, da smo s tem polepšali praznične dni družini in ji vsaj malo olajšali stisko. Iskrena hvala vsem prostovoljkam in prostovoljcem Turističnega društva Bled, ki so s svojim delom akcijo omogočili. :: Vanja Piber Decembrsko dogajanje na Podružnici Bohinjska Bela December je čas, ko se na naši šoli dogajajo same prijetne stvari. Uvod v decembrsko dogajanje je bil obisk Miklavža, ki nas je obdaril z bonboni. Bil je tako hiter, da nam ga ni uspelo videti, smo se pa z veseljem posladkali z bonboni. V decembru smo izdelovali novoletne voščilnice z različnimi motivi, ki so bile namenjene obdaritvi starostnikov. Praznično vzdušje smo nadaljevali z ustvarjalnimi delavnicami. V šolo smo povabili starše in skupaj smo pridno ustvarjali. Izdelovali smo čudovite svečnike iz glinamola, papirnate zvezde in novoletne jelke iz volne. Srečanje smo zaključili s prijetnim presenečenjem za starše. Ob spremljavi kitare, v soju svečk smo zapeli božične pesmi. Toplo praznično vzdušje nam je seglo v srce. Obdaril nas je tudi Dedek Mraz in nas razveselil z igračami, s katerimi se bomo z veseljem igrali v šoli. Veselimo se novega leta in naše misli so polne pričakovanj, da nas razveseli z lepimi stvarmi! :: Urša Beber, Podružnica Bohinjska Bela Mladi Obletnice V vrtcu je bilo praznično December je bil v našem vrtcu zelo bel, prostore smo odeli v snežen okras in lučke za čaroben pridih. Miklavž je naznanil svoj prihod, ko je po igralnicah vrgel bombone, na okenske police smo nastavili peharje. In res so nas naslednje jutro pričakale dobrote - oreščki in suho sadje. Imeli smo tudi Miklavžev zajtrk - kvašene parklje in pomaranče. Pred vrtec se je pripeljal tudi Božičkov poštni avtobus in otroci so poštarju Pavli-ju predali svoja pisma z nematerialnimi željami za prihajajoče leto. Na novoletno druženje smo povabili tudi povabili starše. Ob nastopu skupine Canticum Novum smo prisluhnili božičnim pesmim, se ob toplem čaju in piškotih družili ter si izmenjali voščila. Otroci so doma skupaj s starši na listek zapisali željo, prinesli listek na srečanje ter ga obesili na vrvico želja. Ob odhodu je vsaka družina vzela naključni listek in prebrala, kaj so drugi zaželeli njim. Obiskal nas je tudi dedek Mraz in otroke razveselil s snegom. Žal ne s pravim, ampak s takim iz pločevinke. Poleg peke prazničnih dobrot, branja prazničnih pravljic, petja pesmi, izdelovanja voščilnic, so si otroci ogledali še predstavo Mehurčki, nekaj skupin je prisluhnilo DoReMi-jevi praznični matineji v Festivalni dvorani, imeli smo praznično kosilo ter zadnji dan pred počitnicami novoletni ples. Bilo je praznično in čarobno! :: Rebeka Poček Oštir V novo leto z vitezi Gašperja Lambergarja 0 s w V okviru Plemljevih dni smo se skupaj s starši družili v dvorani Zadružnega doma v Ribnem. Druženje je z božično-novole-tnim programom otvoril pevski zbor naše podružnice z zborovodkinjo Ireno Kosmač. Kaja in Matjaž Mužan sta v goste pripeljala nekaj članov Igralske skupine Gašperja Lambergarja. Izvedeli smo, da so grofi Lambergi del svojega življenja bivali na gradu Kamen. Eden od Lamber-garjev je celo junak slovenske pripovedne pesmi Pegam in Lambergar. Gostje so prikazali del družabnega življenja na gradu nekoč. Zaplesali so skupinske plese, se pomerili v sabljanju, dvorni norček je navdušil z žongliranjem, učenci in starši so se ob pomoči viteza in grajske gospe naučili zaplesati grajski ples, preizkusili so se tudi v žongliranju. Grajski večer smo zaključili s prijetnim klepetom, se posladkali s piškoti, se odžejali z domačim melisinim čajem in se dobro razpoloženi odpravili proti domu. Dobro voljo in veselje so učenci naše podružnice z živahnim nastopom pod mentorstvom učiteljice Alenke Čeh ponesli med starejše občane v Dom dr. Janka Benedika v Radovljici in jim polepšali zimsko popoldne. :: Meri Poklukar 100 let gospe Nežke Soklič Leto 2020 nam je prineslo posebno darilo. Gospa Nežka je 14. januarja praznovala stoti rojstni dan. Ponosni smo, da imamo po treh letih zopet gospo s tako visokim jubilejem. Voščili smo jih župan in prostovoljki RK Bled gospa Nežka je bila zelo srečna. Skromna, kot vedno, se je zahvaljevala za vse, kar smo ji prinesli. Čestitke je brala brez očal, večje številke dobro vidi, za male rabi pravo svetlobo. Še vedno se rada sprehaja po Dindolu, je pa pravi knjižni molj, saj ji sin vsake tri tedne prinese po pet knjig, ki jih z veseljem prebere. Rodila se je v Šmarju pri Jelšah. Na Bled je prišla kot sedemnajstletno dekle. Delala je v pletilstvu Vrhunc. Pred vojno se je poročila z domačinom Vinkom Sokličem. Obletnice Po rojstvu dveh sinov je ostala doma in skrbela za družino. Stanovali so v Gradu pri Pavčku. Po smrti moževih staršev sta z možem obnovila hišo na Selski c. 10. Po moževi smrti leta 1954 se je ponovno zaposlila v tovarni »Vezenine« Bled, kjer je delala vse do upokojitve. Veliko veselja ji naredijo štirje vnuki in pet pravnukov. Veliko zdravja in dobrega počutja! :: Jožica Pazlar, RK Bled 96 let gospe Angele Zupan Gospa Angela Zupan iz Ribnega je 29.de-cembra praznovala 96. rojstni dan. Čeprav leto starejša, smo imeli občutek, da se je čas zanjo ustavil. Še zmeraj dobre volje in vesela našega obiska kot vedno. Žal je bil župan zadržan in smo ji voščile prostovoljke Štefka, Tea in Jožica. Župan ji je poslal čestitko, ki se je je zelo razveselila. Presenetile smo jo z obiskom naše Štefke, kar si je gospa Angela vedno želela. Vežejo ju lepi spomini na čase, ko je Štefka v Ribnem merila krvni tlak, holesterol in sladkor. Ženske so jo imele zelo rade, saj so izkoristile čas za druženje, pogovor in dobro voljo. Težko so čakale datum naslednjega meseca. Gospa Angela je srečna, da živi v domačem okolju. Zanjo lepo skrbijo, ji izkazujejo veliko pozornosti in ji vračajo vse dobro. Ogromno ji pomenijo obiski sedmih vnukov in dveh pravnukov. Tudi mi smo srečni, ko vidimo, kaj pomeni medgeneracijsko sožitje in medsebojna pomoč. Gospe Angeli veliko pomeni zdravje hčerke Angelce, ki je pred dvema letoma, ravno en dan po njenem rojstnem dnevu, imela hudo nesrečo s traktorjem. Angelca sedaj praznuje rojstni dan 30. decembra. Veliko zdravja in vsega dobrega! :: Jožica Pazlar, RK Bled 90 let akademskega slikarja Janeza Ravnika Akademski slikar Janez Ravnik je decembra praznoval 90 letnico. Rodil se je na Bohinjski Bistrici. Oče je bil udeleženec 1. svetovne vojne, mati pa je kot otrok sodelovala pri gradnji bohinjske proge. Navkljub temu, da je na svoji koži občutil pomanjkanje, trpljenje in strahote vojne, ostaja velik optimist z veliko vero, da bo v človeku prevladal razum nad destruk-cijo, kultura nad plehkostjo, površnostjo in ozko, zgolj profitu usmerjeno dejavnostjo. Vse to je izrazil tudi v svojih slikah. Diplomiral je leta 1955 pri profesorju Željku Hegedušiču na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Zagrebu. Po študiju se je za leto dni zaposlil v osnovni šoli na Bohinjski Bistrici kot učitelj likovne vzgoje. V tem času je veliko slikal predvsem krajinske slike Bohinja in Bleda, da je lahko preživljal družino, saj je bila žena brez službe, rodil se jima je sin Bojan. Janez se je iz Bohinja vozil v Kranj, kjer je poučeval na soboslikarski obrtni šoli, dokler ni dobil stalne službe v osnovni šoli na Bledu, ko je na mestu učitelja za likovno vzgojo nadomestil domačinko, akademsko slikarko Melito Vovk. Od konca šestdesetih let do upokojitve leta 1990 je deloval kot likovni pedagog na osnovni šoli profesorja doktorja Josipa Plemlja na Bledu. Občasno je delal tudi v osnovni šoli v Gorjah, v pedagoški srednji šoli v Radovljici in gostinski šoli na Bledu ter v osnovni šoli Toneta Čufarja na Jesenicah. :: Romana Purkart, besedilo je povzeto po članku Sreča Kunšiča iz novembrske številke BN 90 let gospoda Antona Vamplja Na Bledu je 19. decembra svoj 90. rojstni dan praznoval gospod Anton Vampelj. Obiska župana in prostovoljk RK Bled sta se z ženo Francko zelo razveselila. Gospod Anton se je rodil v vasi Dolnje Kronovo na Dolenjskem kot najstarejši od petih otrok. Brata sta žal že pokojna, sestri sta poročeni v Spodnjih Gorjah. Kot 18 letni fant je šel v šolo za miličnike, v tej službi je bil vse do leta 1959. Po hudi prometni nesreči poklica ni več opravljal, zaposlil se je kot skladiščnik v Avtoservisu na Bledu. Leta 1961 je spoznal svojo bodočo ženo Francko, ki je prišla iz Štajerske in delala v gostilni »Pri Šlosarju«. Po poroki sta si ustvarila družino. Zaposlil se je v tovarni »Vezenine«, kjer je delal vse do upokojitve. Leta 1974 sta začela graditi hišo in se vanjo vselila leta 1977. Sedaj v njej pretežno živita sama. Hčerka, dva vnuka in trije pravnuki ju razveseljujejo z obiski, onadva pa jim obiske vračata. Z veseljem delata na vrtu in okoli hiše in sta ponosna na svoje pridelke. Naj jima zdravje in dobro počutje služi tudi v letu 2020! :: Jožica Pazlar, RK Bled 90 let gospe Milene Svetina Gospa Milena Svetina je 4. januarja praznovala 90. rojstni dan. Ob visokem jubileju smo jo obiskali župan Janez Fajfar, prostovoljki DU Zasip in RK Zasip ter članica ZB Zasip, Podhom. Kot mlado dekle je sodelovala v NOB, partizansko orožje je nosila v popravilo urarju Ambrožiču na Bled, partizanom je nosila bencin. Nekoč so jo Nemci ustavili in jo vprašali, kaj ima v kanticah. Zelo suvereno jim je povedala, da kis in da ga lahko poskusijo! Bila je res pogumna. Sama je nekega dne peljala partizana skoz Strmo stran na Blejsko Dobravo. Žal ji je, da se po vojni nista nikoli srečala. Z vlakom, na katerem je sedel nemški ovaduh, je kar v navadni škatli nesla dobrote, namenjene v partizansko bolnišnico na Mežaklji. Nekega dne je na okno potrkala partizanka Vida z enomesečnim dojenčkom. Prosila jo je, če jo pospremi na Laze in naprej na Pernike. Nazaj se je kljub policijski uri vrnila sama. Iz Zgornjega Grabna se je leta 1955 poročila v Zasip. Tu sta z možem zgradila hišo, rodil se jima je sin Franci. Imata še dva vnuka in tri pravnuke. Pravita, da se še nikoli nista sprla, kot se za najstarejši zakonski par v Zasipu spodobi! Veliko zdravja in sloge še naprej! :: DU Zasip Prejeli smo 19 Preživeti turizem 1. del: pismo prof. Janeza Lajovica Članek je nastal ob javni tribuni Preživeti s turizmom, ki jo je Društvo Spoštujmo Bled pripravilo 17. oktobra lani. Pričakoval sem precej bolj buren odziv prisotne publike na pismo prof. Lajovica in vsaj majhno, no, ja, kakršno koli reakcijo odgovornih za lokalno prostorsko, turistično in vsakršno politiko na Bledu. Zdelo se mi je, da je bil izziv lokalni politiki in stroki dovolj očiten, da bi se morala odzvati z argumentirano polemiko namesto z bolj ali manj pomenljivim molkom. Pričakoval sem vsaj komentarje tistih, ki jih situacija v kraju vznemirja ali celo skrbi, ampak razen kratkega odziva PR-služ-be, je lucidno razmišljanje ostalo skoraj neopaženo. Citat: »Prav v oči pa zbode lega vaše občine ..., da te spoznanje, kako nujno je pogledati čez njene meje in kako boleče slovenskemu urbanizmu manjka hkratna obravnava več občin skupaj, torej širšega prostora regije, kar pretrese ...« in v nadaljevanju: »... da sedanja podoba Slovenije in z njo vred Bleda, kljub kupom programov, OPN-jev in OPPN-jev v zadnjih letih prej daje vtis naraščajoče zmede kot pa načrtnega urejanja prostora ...« Profesor govori o razdrobljenosti prostora, o omejenosti z mejami in o presu-njenosti zaradi tega spoznanja in hkrati ponudi rešitev, kako iz stvarne in duhovne zaplankanosti. Odgovor, ki ga poznamo vsi in ga hkrati vsak po svoje razume in interpretira (zaradi čisto profanih, sebičnih, parcialnih in celo osebnih interesov) je povezovanje in iskanje sinergij pri načrtovanju in urejanju prostora in družbe kot celote. Malodane nemogoče se zdi ne soglašati s tem, pa vendar vsa naša dejanja kažejo na globoko zakoreninjeno sumničavost do soseda in na našo trmoglavo voljo varovati svoj vrtiček in ga upravljati po svoje. Ne glede na posledice. Ja, vse to razumnega človeka lahko samo pretrese. Še bolj pa pretrese spoznanje, da je naša težava z načrtovanjem in urejanjem prostora in s tem celotne družbe, še veliko večja, daleč bolj usodna in mnogo bolj škodljiva od naše zaplankanosti. Zdi se, da je naša precej večja težava neznosna lahkost, s katero spreminjamo svoje lastne predpise in varovalke, ki smo si jih sami naložili in zapisali z namenom, da nas varujejo pred nami samimi, našo sebičnostjo in pohlepom in da družbo kot celoto (za)varujemo pred plenilci vseh oblik, nazorov in prepričanj. Zakone in varovalke, ki so jih trume strokovnjakov za dober denar in v našem imenu, mukotrpno iskali, usklajevali, sestavljali in oblikovali dolge tedne, mesece in celo leta v operativen dokument, ki naj bi vsaj veliki večini med nami omogočil znosno, spodobno in civiliziranega človeka vredno življenje. Zakone, ki (naj) bi ljudem zagotovili urejeno in pravično družbo v pravni državi. Pri tem (najbrž) ni nedolžnih, še več, mnogi v taki »praksi« vidimo celo rešitev lastnih težav. Žal, neredko že tisti, ki so dokument naročili, sprejeli in potrdili, še preden dobro zaživi, že načrtujejo njegove »spremembe in dopolnitve«; priročne obvode, s katerimi bi sebi ali nekomu drugemu omogočili nezaslužene privilegije, s katerimi bi obšli voljo in interese večine v zameno za, najbrž močno precenjen, »napredek in razvoj«, kakor ga vidi in razume gospoda s kapitalom. Morda je profesor Lajovic mislil prav na to, ko je na koncu pisma zapisal: ». za vodilno ekipo občine . bi bilo nujno . organizirati obvezne tečaje osnovnih pravil, veščin in znanj, nujnih za vodenje, zlasti pa kurz o morali in etiki .« Če je vsaj malo resnice v teh besedah, smo v precejšnjih težavah. Kljub vsem nadlogam in nevarnostim, ki jih opaža pri urejanju (in varovanju) prostora, profesor namigne: ». da bi Bled, zaradi svoje edinstvene podobe in izjemnega položaja ... (lahko) postal idejno žarišče pobude o določitvi in ureditvi regij .« in pomenljivo doda: ». seveda pod pogojem, da v tak preobrat v mišljenju najprej pregovorimo občino.« Razmisleka vredna je tudi njegova ideja o ustanovitvi »urbanističnega sveta«, posvetovalnega telesa ali občinskega drugega doma, v katerega bi povabili »prostorsko občutljive in hkrati bojevite« strokovnjake, ki bi, skupaj z (voljenimi) delegati iz vrst (uglednih) domačinov in z uradniki občine, bdeli nad prostorom in ga varovali pred »prevelikim pritiskom . in apetiti kapitala ., do česar bo prišlo, čim se bodo (njegovi) lastniki zavedali, kako krhke so pravne ograje, ki danes še varujejo . pred bagri in betonom .« :: Emil Brence Koline - tokrat nekoliko drugače Na deževno nedeljo, 29. 12. 2019, torej tik pred prazniki, sem se odpravila na sprehod v smeri od Bodešč proti savskemu mostu. Če ne bi s seboj vzela svojega kosmatinca, gotovo ne bi opazila kup odvrženih odpadkov na bregu nad Savo. Njegovo vohanje in vztrajanje, da se ustaviva tik nad kamnitim opornim zidom nad Savo Bohinjko, je pritegnilo mojo pozornost. Na bregu nad reko in tudi v reki sem opazila kup pečenic, svinjskih rebrc, klobas, pleskavic ... Spustila sem se do njih, da bi mogoče zasledila kakšno etiketo na mesninah, a tega ni bilo. Domnevam, da je nek posameznik, ki mu je v hladilni skrinji ostala zaloga še od prejšnjih kolin, mesnine (po enem letu seveda že dvomljive kvalitete) enostavno odvrgel v naravo. »Spoštovani« neznanec/ ka, upam, da boste prebrali tale tekst in se, če imate v sebi vsaj kanček slabe vesti, malo zamislili nad svojim dejanjem. Ne le, da onesnažujete naravo, z odvrženo hrano privabljate v neposredno bližino bivališč divje živali in tako se lahko širijo bolezni na domače živali in s tem tudi na ljudi. Hkrati pa ste s tem nadvse grdim dejanjem pokazali svoj odnos do hrane. Medtem ko se nekateri ljudje komaj prebijajo skozi mesec in si težko privoščijo meso na krožniku, vi hrano mečete med smeti. Resnično vas je lahko sram. Raje hrano odvržete, namesto da bi jo, seveda še svežo, komu podarili. Sklepam, da ste tudi letos imeli koline in ste v skrinjo gotovo shranili svinjske dobrote. Da jih ne boste decembra ponovno takole odvrgli, jih raje odnesite svojim sosedom, znancem, še bolje pa delavcem blejske komunale, ki vam in vsem nam vsak teden odpeljejo smeti z vašega in naših dvorišč, da se vsi skupaj ne zadu- šimo v lastnih odpadkih. Že tako imajo dovolj dela, vi pa jim s svojim dejanjem nalagate še dodatno delo. Že med prazniki sem poklicala na blejsko komunalo in delavci so se takoj odzvali in za vami pospravili odpadke. Za to se jim resnično lepo zahvaljujem. :: Majda Kuščer, Bodešče Prejeli smo A T Otroci imajo pravico do čistega okolja »Otrok mora imeti pravico do življenja in razvoja v zdravih okoliščinah, ... da se bo zdravo in normalno razvijal.« (Konvencija o otrokovih pravicah) Večina predšolskih otrok del dneva preživi v vrtčevski oskrbi. Na Bledu smo do nedavna imeli privilegij, da se je vrtec nahajal v mirnem okolju starih blejskih vil na eni strani, na drugi pa se je otroško igrišče nahajalo na zelenih površinah morene. Območje je preko prometno manj obremenjene občinske ceste prehajalo v zeleno krajino. Pred leti je bil vrtec vzorno obnovljen, toda otroško igrišče, ki je zagotavljalo igro v mirnem, urejenem in naravnem okolju morene, proč od drvečih vozil in mirujočega prometa (javnih parkirišč), je bilo odstranjeno. Leta 2016 je občina celotno območje morene nasula z dovoženim materialom (izkopni in gradbeni material ter odpadki) in ponovno zatravila. Dreves, ki so bila posekana, ni nadomestila z novimi zasaditvami. Zelene površine vzdolž Seli-ške ceste so bile skrčene na račun umestitve javnega parkirišča. V zadnjih letih se je z urbanizacijo dotlej zelenih površin na območju Seliš stanje nedaleč od vrtca pomembno spremenilo. Nova ureditev prostora, ki vključuje umestitev parkirišč ob Sparu, Mercatorju, bencinsko postajo, parkirišče za avtobuse in prekvalifikacijo občinske ceste v razbremenilno cesto, je območje spremenila v prometno vozlišče z vsemi spremljajočimi negativnimi okoljskimi vplivi, pri čemer je potrebno izpostaviti predvsem z izpušnimi plini onesnažen zrak in hrup, ki ga povzroča motorni promet. V proračunu za leto 2020 sta dve med seboj povezani postavki: sredstva za nakup zemljišča za glavno avtobusno postajo, ki bi mejila neposredno na vrtec, in ureditev novega otroškega igrišča tik ob javnem parkirišču. Človek se lahko le vpraša: Ali je sploh komu mar za mladi rod? Umni načrtovalci so povsem zanemarili okoljski vidik, saj obstoječe javno parkirišče in načrtovana avtobusna postaja znižujeta bivanjsko kakovost v območju vrtca. Vplivi z izpušnimi plini onesnaženega zraka na zdravje, še posebno otrok, so znani. Najvišjo ceno bi tako plačevali prav najmlajši, ki so tem vplivom dnevno izpostavljeni. Povsem enako je stanje ob šolskem športnem igrišču, ki prav tako neposredno meji na javno parkirišče. Zakaj le-to skladno z 104. čl. OPN še ni ozelenjeno (eno drevo na 4 PM, enakomerno porazdeljeno po parkirišču)? Zakaj parkirišče in igrišče nista razmejena z zeleno pregrado? Ne z obstoječo zeleno panelno, temveč z živo mejo. Na Bledu je »pritisk pločevine«, ki ga generira naraščajoč obisk turistov, tisti, ki določa rabo prostora, celo ob vrtcu in šolskem športnem igrišču. Zelene površine se krčijo na račun bivanjske kakovosti otrok. V okoljsko ozaveščenem svetu okoli nas gre trend v nasprotno smer! Omili-tveni ukrepi se ne izvajajo. Koristi otrok bi morale biti osnovno vodilo tistim, ki tovrstne ureditve načrtujejo, in tistim, ki jih odobrijo. Ker temu ni tako, bi morali svoj glas povzdigniti tisti, katerih dolžnost je, da zastopajo pravice otrok: v prvi vrsti starši in drugi advokati otrokovih pravic (vzgojitelji, učitelji, zdravstveni delavci). Še je čas, da skupaj z občinsko oblastjo poiščejo najboljše možne rešitve, ki bodo v dobrobit ponovne vzpostavitve kakovostnega bivanjskega okolja za mladi rod. Naj zaključim z izjavo, ki je del govora, ki ga je imel Uroš Macerl v San Franciscu kot Goldmanov nagrajenec: »Otroci se sami ne morejo braniti. Braniti njihovo prihodnost je naša dolžnost.« :: Sonja Dornik Zaščita in ureditev Bledca Nekdaj smo mladost preživljali na Bled-cu, kjer smo so se brezskrbno igrali, delali preproste žičnice, nabirali ciklame. Razglednega stolpa se ne spominja nihče več, ogromnega križa pa le redki. Hišico, sedaj razvalino, so uporabljali v različne namene. Bledec je bil dostopen z več smeri, danes je služnostni dostop vpisan le za dve poti, ki sta zelo težko prehodni. Propadajoča stavba na vrhu je last občine, zemljišče pa je v lasti Agrarne skupnosti Grad. O razglednem stolpu na Bledcu pričajo le še redke fotografije gospoda Kolmana in dokumenti v arhivu Republike Slovenije. Šestnajstmetrski lesen razgledni stolp so postavili leta 1926 ob 30-letnici Društva za povzdigo tujskega prometa na Bledu. V razglednem stolpu je bil tudi bife. Pravijo, da se je s stolpa videlo do Ljubljane. Leta 1935, v času evharističnega kongresa v Ljubljani, so na najvišjem vrhu Bledca postavili približno 10 metrov visok križ. Gospod Mirko Vovk se spominja, s kakšno težavo so ga spravili na vrh in procesij do križa. Danes je ohranjeno le betonsko podnožje. V hišici na Bledcu je bila po besedah gospoda Vovka med drugo svetovno vojno delavnica za izdelovanje letalskih modelov, ki so jih potem spuščali proti stadionu. Počitniška zveza Jugoslavije je hišico uporabljala za turiste, kadar so bile zmogljivosti v domu pod Bledcem zasedene. V hiši sta bili dve sobi, pisarna in umivalnica. Med letoma 1974 in 1992 je bil na Bledcu sedež tabornikov. To je bil odred Jezerski biseri Bled, ki sta ga izmenično vodila starešini Zlato Bernard in Jože Hausman. Uporabljali so pisarno, en prostor so preuredili v učilnico, v drugi sobi pa sta živela g. in ga. Vrbančič. Poleg izobraževanja mladih tabornikov so za 1. maj in 29. november vsa ta leta organizirali kresovanja. Zadnja znana dejavnost na Bledcu je bila t. i. geolov ali lov za zakladom, zaradi neprehodnosti terena in nevarnih ruševin so tudi to ukinili. Občinski prostorski načrt na objektu določa namensko rabo površine za turizem, za objekt na Bledcu so dopustni samo rekonstrukcija brez povečanja prostornine, vzdrževanje in odstranitev objekta. V primeru odstranitve je dopustna gradnja lesenega razglednega stolpa. V sklopu stolpa je dopustna gostinska dejavnost strežbe jedi in pijač z ureditvijo odprtega sezonskega gostinskega vrta. Na hribu Bledec je dopustna ureditev pešpoti do vrha Bledca, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega organa za gozdove. Občina konkretnih načrtov v tej fazi za objekt še nima. Agrarna skupnost namerava očistiti dostop in zaraščene površine. Člani Društva Spoštujmo Bled predlagamo, da se uredijo poti in razgledna točka. Preprečiti je potrebno kakršnokoli spodkopavanje, ograjevanje, pozidavo vznožja tega zanimivega skalnega osa-melca. To je določeno v občinskem prostorskem načrtu in velja za vse osamelce in morene. :: Maja Vrtačnik, Društvo Spoštujmo Bled Spoštovani soavtorji in soavtorice prispevkov v rubriki Prejeli smo! Zelo nas veseli, da se vedno več občanov in občank odloča in nam za to rubriko pošilja svoje prispevke, razmišljanja in komentarje. Žal pa so Blejske novice tako kot vsak drug časopis omejene s prostorom, zato je uredniški odbor sklenil, da obseg člankov omeji na 2500 znakov. Če bodo avtorji pozvani k skrajšanju svojih člankov, pa tega ne bodo storili, bo članke skrajšala odgovorna urednica. Hvala za razumevanje! :: uredniški odbor m i nait mm mm pftpihjn im mcšamih mm\ um «drami, y «eíiihi el i u jmur Rj To Sr Čt Pe Su Hi mnm * « rn f mmBFi n i? HO M DDDD0Ü1lfl Ig qtf í1 25 2b od » h3[10üd aphil fti To Sr fs Pe So Ne mmiEiss S T [DCDH] 11 EHjDGDGDIIZŽI lj -ržoi ji r¿nrñiEf3 a ie CD.»-®® nn Ro To Sr Če Po So Nn □IXIEl i j m- t mmriFi n i? m n EDCDGii] i« is q7] ib f¥|[¥lf1 FE &AIÍAR Po To Sr Še Pe Bú lir 1 1 U! 1 [DUDÍZ] s - 0 it 0d[1]iü!] 's * DO ií [jUQjDinH 11 25 29 Pi Tu Sr ít Pt So Ik udi » [7] 5 |T|[T][£] a Í nn ii [i]|jí]|i£] is m m H 23 QTI ¿«IQDHilSE] 31 ume Ra To Sf Čt Rt So Hc 1 m j [UCEE 1 5 ED 11 I11 II iajm H in H IT Qb]IK]ÍB3 21 12 m 24 ODOEIEUÍE ■ hal 3i JUNIJ Rf) To Sr Ci Pi Ne Q i tDLDEl6 7 OD B [HülJIHJ m is odijoed M -1 [jgl 30 AVGUST" Po T» Sr fe Rs Bü Me ! 3 oktober R» TU Sr ÍÍ PB sd Nt □trn í ¿ mÍ mmmm n ífn nrir is rns"*i u is fiin m mi sí n»*! i* v:. [¡u u mmm U3 * [T]|T|[F] u n rm n . nt] 18 |j9][ií]|ir] !i 23 RTI h [TFIQTJISF] 29 x m mium Pu Ti ir tí Re So Ne [U 3 [HLDE3 r 6 rn i« ooqde u is m iT [jŠ]^® 21 2? IH3 n DDQDini] 23 :: qñ] SEPTtMBEB h To Sr C& RS So Nn ž"! [MUE] 5 !l [TI i [T] [iT] [tri i! i3 nn is- o&jiioijii] ^ ^ fin ¡i onoiiia f¥i ai BfCTMBEB Po Tu Sr ÍS fi Bi Hi i ouole 5 DU » COGOGn] 12 u m is nnnriFi is ?c ■¡d 22 HBHH 11 nn 29 mun Seznam ulic za odvoz mešanih kamunalnih odpadkov v Občini Bled ponedeljek alpska, cesta v vintgar, hrastova, jermanka, partizanska, prečna, sebenjska, zasip-blejska, zasip-dolina, zasip-ledina, zasip-pod hribom, zasip-polje, zasip-sebenje petek alpska, bodešče, koritno, mlinska, pod kozarco, ribno, selo sreda črtomirjeva, grič, jamova, kolodvorska, koroška, mladinska, na rebri, pod stražo, pot na lisice, rečiška, seliška, triglavska (od hš 29 do hš 53), trubarjeva, valvasorjeva, za gradom, za pecovco, za potokom, za žago, želeška, župančičeva ponedeljek alpska, bohinjska bela, grajska, obrne, pod skalo, prešernova, riklijeva, slovenski trg četrtek boh. bela (od hš 10 do hš 24), boh. bela (od hš 83 do hš 95), boh. bela (hš 97b do hš 103a), boh. bela (od hš 105 do hš 108), kupljenik, slamniki sreda aljaževa, cesta svobode (od hš 1 do hš 15), finžgarjeva, gozdarska, gradnikova, gregorčičeva, kajuhova, kumerdejeva, ljubljanska, na plani, poljska pot, poljšiška, pot na lisice, prisojna, razgledna, rožna, triglavska (od hš 1 do hš 25), ulica matije čopa, zasip-dobje, zasip-muže, zasip-piškovca, zasip-rebr, zasip-sebenje (hš 20, 22, 24, 26, 26a, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 45, 47, 49, 51, 53), zasip-stagne Seznam ulic za odvoz mešane embalaže, papirja in papirne embalaže ALJAŽEVA, KOROŠKA, POLJŠIŠKA, PRISOJNA, RAZGLEDNA BOHINJSKA BELA, CESTA GORENJSKEGA ODREDA, CESTA SVOBODE, GRAJSKA, JAMOVA, KIDRIČEVA, KOLODVORSKA, KUPLJENIK, MLINSKA, OBRNE, POD KOZARCO, POD SKALO, PREŽIHOVA, REČIŠKA, RIKLIJEVA, SAVSKA, SLAMNIKI, SLOVENSKI TRG, TRIGLAVSKA, VALVASORJEVA, VESLAŠKA PROMENADA, ZA GRADOM, ZA ŽAGO, ŽUPANČIČEVA ALPSKA, BODEŠČE, CANKARJEVA, CESTA V MEGRE, JARŠKA, JELOVŠKA, KORITENSKA, KORITNO, LEVSTIKOVA, NA JASI, NASELJE JAKA BERNARDA, PLANINSKA, POD STRAŽO, RIBENSKA, RIBNO, SELO, SELSKA, TALEŠKA, ULICA NARODNIH HEROJEV, ZAGORIŠKA, ŽELEŠKA CESTA V VINTGAR, ČRTOMIROVA, FINŽGARJEVA, GOZDARSKA, GRADNIKOVA, GREGORČIČEVA, GRIČ, HRASTOVA, JERMANKA, KAJUHOVA, KUMERDEJEVA, LJUBLJANSKA, MLADINSKA, NA PLANI, NA REBRI, PARTIZANSKA, POLJSKA POT, POT NA LISICE, PREČNA, PREŠERNOVA, ROŽNA, SEBENJSKA, SELIŠKA, TRUBARJEVA, ULICA MATIJE ČOPA, ZA PECOVCO, ZA POTOKOM, ZASIP četrtek cesta gorenjskega odreda, levstikova, planinska, prežihova, savska, zagoriška petek alpska, cankarjeva, cesta svobode (od hš 18 do hš 51), cesta v megre, jarška, jelovška, kidričeva, koritenska, na jasi, naselje jaka bernarda, ribenska, selska, taleška, ulica narodnih herojev, veslaška promenada Infrastruktura Bled Z novim letom ste prejeli nove koledarje za odvoz naslednjih vrst odpadkov: - mešanih komunalnih odpadkov, - mešane embalaže, - papirja in papirne embalaže, - kosovnih odpadkov, - zelenega vrtnega odpada, - steklene embalaže, - bioloških kuhinjskih odpadkov, - nevarnih odpadkov. Poleg koledarja ste prejeli tudi bone za: - odvoz zelenega vrtnega odpada, - odvoz kosovnih odpadkov, - oddajo gradbenih odpadkov, - brezplačni prevzem 50 biorazgradljivih vrečk. Prosimo vas, da upoštevate navodila za naročanje odvoza posameznih vrst odpadkov in način koriščenja bonov. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov v Občini Bled na 14 dni Odvoz mešanih komunalnih odpadkov v Občini Bled poteka vsakih 14 dni. Mogoče izjeme so praviloma samo večji večstano-vanjski objekti - bloki in pogodbeni uporabniki - ter javne ustanove in podjetja, kjer odvozi potekajo v skladu z dogovorom ali potrebami. Prav tako poteka odvoz mešane embalaže vsakih 14 dni, odvoz papirja in papirne embalaže pa enkrat mesečno. Odvoz steklene embalaže je vsak četrtek, medtem ko je odvoz bioloških kuhinjskih odpadkov vsak ponedeljek. Odvoz odpadkov od vrat do vrat bo potekal po naslednjem urniku: - od januarja do aprila in od oktobra do decembra ob 7. uri, - maj in september ob 6. uri, - junij, julij in avgust ob 5. uri. V poletnih mesecih spreminjamo ure pričet-ka pobiranja odpadkov na bolj zgodnje ure zaradi turistične sezone in s tem povečanega oviranja prevoza. Prosimo, da zabojnike za odvoz odpadkov namestite na prevzemno mesto dovolj zgodaj. A čidii, -tiZjf- INFRASTRUKTURA BLED Skoraj polovica ljudi sprejme novoletne zaobljube, te so v večini primerov povezane z bolj zdravim načinom življenja in denarjem. Kaj pa, če bi si letos obljubili, da bomo bolje skrbeli za okolje? Zemlja postaja vse toplejša. Globalno segrevanje je bilo najhitrejše od začetka osemdesetih let 20. stoletja, pri čemer je bilo v 21. stoletju izmerjenih 19 od 20 najtoplejših let v zgodovini meritev. Zaradi višjih temperatur je okrepljeno izhlapevanje vode, s tem se spreminjajo regionalni padavinski vzorci. Na severni polobli se je površina snežne odeje zmanjšala in spomladi se sneg stali bolj zgodaj. Vse več je tudi ekstremnih vremenskih pojavov - vročinskih valov, suš in neurij. Zaradi segrevanja ozračja se ledeniki talijo, zaledenelost rek in jezer se zmanjšuje. Zaradi manjše površine morskega ledu oceani vpijejo več toplote in tako se pojavi povratna zanka, ki vodi do nadaljnjega ogrevanja. V lanskem novembru je po podatkih Nase količina toplogrednega ogljikovega dioksida (CO2) znašala 412,26 ppm (delcev na milijon). Količina CO2 se je tako le v lanskem letu povečala za 0,4 %, v primerjavi z letom 2009 pa za 8,5 %. Kakšne zaveze bi morali narediti sami, da bi v tem letu ustvarili manj toplogrednih plinov? Pomembno vplivamo na količine ogljikovega dioksida z našim načinom življenja. Količine tega lahko zmanjšamo, če spremenimo naše prehranjevalne, potovalne in nakupovalne navade. Z recikliranjem 1kg: • plastične embalaže prihranimo 1,5 kg CO2 (ter 2 kg nafte), • steklene embalaže prihranimo 0,3 kg CO2, • papirne embalaže prihranimo 0,9 kg CO2 (ter 40 l vode in 1/5 drevesa). V Sloveniji nimamo najbolj razvitega sistema javnega prevoza in tako avtomobil predstavlja najbolj udoben način transporta, ki ne predstavlja relativno visokih stroškov. A vsako osmo potovanje z avtom predstavlja prevoz, ki je krajši od 500 m. Zato vsaj razmislimo, ali res potrebujemo avto, preden sedemo vanj. Pelji-mo se z javnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajmo kolo ali se sprehodimo vsakič, ko je to mogoče. Nakupovanje m Ogljični odtis vsega, kar kupimo, nastane bodisi v načinu proizvodnje bodisi v načinu transporta. Samo oblačilni sektor predstavlja približno 3 % celotnih svetovnih proizvodnih emisij CO2, predvsem zaradi porabe energije. K tej številki precej prispeva hitra moda, saj se oblačila po kratkem času zavržejo ali razpadejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča uživanje prestre mešane prehrane. Vendar po njihovih podatkih prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov. Omeniti velja, da je živilska industrija - zlasti mesni in mlečni sektor - po fosilnih gorivih eden najpomembnejših dejavnikov podnebnih sprememb. Ko bomo naslednjič nakupovali hrano, pazimo na to, da kupimo le to, kar potrebujemo, saj v poprečju vsak državljan zavrže 68 kg hrane na leto. Prav tako je pri hrani pomemben izvor, saj lokalno pridelana hrana ustvari manjši ogljični odtis;. Infrastruktura Bled Zato se tudi v letu 2020 skupaj odpravimo na pot proti družbi brez odpadkov. Mnogi si zmotno razlagajo, da zero waste pomeni nič ustvarjenih odpadkov, a v resnici gre za idejo, da na odlagališča ne bi odložili nič odpadkov. Zero waste ni projekt, ki zadeva le odpadke, temveč celotno delovanje človeka na okolje: varstvo zraka, tal in voda, torej varstvo celotnega življenjskega prostora. A mnogi bi pomislili, da je samo naš doprinos premajhen, da bi stanje v povezavi s klimatskimi spremembami zares izboljšali. Vendar raziskave kažejo, da kadar ena oseba sprejme odločitev, ki je usmerjena v traj-nostni razvoj, ji drugi sledijo. Spletne ankete so pokazale, da je polovica anketirancev, ki poznajo nekoga, ki je zaradi podnebnih sprememb opustil letenje, zaradi tega letela manj. V Kaliforniji so gospodinjstva pogosteje nameščala sončne panele v soseskah, ki jih že imajo. Ne smemo pozabiti, da posamezniki (tako državljani kot potrošniki) z načinom življenja pritiskamo na svoje vlade in podjetja, da izvedejo potrebne sistemske spremembe. Priporočila za vzdrževanje hišnega vodovodnega omre°j a Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestom uporabe pitne vode (pipe). Redno in pravilno čiščenje hišnega (sekundarnega) vodovodnega omrežja v stanovanjskih objektih je ena od osnov za preskrbo prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Za minimalno in redno vzdrževanje vam kot upravljavci javnega vodovoda podajamo naslednja priporočila: • Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje moči, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. • Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu, in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. • Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. • Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Dotlej je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov. V primeru obnavljanja hišne vodovodne napeljave za vodomerom ali daljše neuporabe pitne vode se lahko poveča delež bakteriološko oporečnih pitnih vod. Posledica povečanja bakteriološke oporečnosti omogoča idealne pogoje za hitrejšo rast in razvoj bio-filma na cevovodnem omrežju. Pri ponovni uporabi vode se s sten cevi in z mrežic, nameščenih na izlivkah, lušči in izpira vsebina razbohotenega biofilma. V vodi so tako prisotne tudi bakterije, ki tvorijo in sestavljajo biofilm in lahko povzročajo razna želodčno--črevesna in dihalna obolenja (Escherichia coli, koliformnebakterije, legionela, ...). Predlagamo, da se sekundarno vodovodno in toplovodno omrežje dvakrat letno očisti tako, da se voda na vseh izlivkah izpira najmanj 30 minut. Pred izpiranjem naj se z vodovodnih pip in prh odstranijo vse mrežice, po izpiranju in pred ponovno montažo naj se mrežice tudi očistijo. Predlagamo, da se na celotnem toplovodnem sistemu v stavbi izvede tudi toplotni šok, zaradi morebitnega razvoja legionele. Toplotni šok naj bo izveden tako, da bo temperatura vode na najnižji izlivki vsaj 65 °C. Čiščenje vodovodnega omrežja v stavbi, glavnega in stranskega cevovoda in še posebej mrtvih krakov vodovodnega omrežja (kar je ves toplovodni sistem, posebno grelna telesa, kot so grelniki), kjer je gibanje vode minimalno, bi bilo treba opravljati najmanj enkrat letno. S takim ravnanjem preprečimo tvorbo bakterijskih biofilmov v notranjosti cevovodov. Več informacij si lahko ogledate na www.ibled.si ali www.nijz.si. Infrastruktura Bled Šport Oglasna stran v v v SMUCISCE STRAŽA BLED JE ODPRLO SVOJA VRATA! Podjetje Infrastruktura Bled je po uspešni poletni sezoni na svojih turističnih objektih ponovno uspelo zasnežiti pobočja smučišča Straža Bled. Smučišče je namenjeno predvsem lokalnim in okoliškim prebivalcem. Pri podjetju Infrastruktura Bled sledimo ciljem, da vodimo svoje objekte v prid občankam in občanom. Kljub visokim stroškom zasne-ževanja in obratovanja smučišča si to ob ugodnih poletnih turističnih trendih v zadnjih letih lahko privoščimo in na ta način nekaj vrnemo lokalni skupnosti z ugodnostmi ali dodatnimi prostočasnimi aktivnostmi, kar smučanje nenazadnje je. Vsa pohvala gre predvsem naši ekipi Straže Bled, ki je prebedela vrsto noči in izkoristila nizke temperature za pripravo vrhunske smučarske podlage. Kljub vremenskim razmeram, ki ne dopuščajo smučanja niti na večjih smučarskih središčih in kljub svoji relativni majhnosti, je vseeno Straža Bled smučišče, kjer je marsikateri od nas usvojil svoje prve zavoje na belih strminah. Prenesimo to tudi na naše najmlajše, saj je smučišče Straža Bled namenjeno predvsem družinam in večerni rekreaciji posameznikov. Smučišče, ki je na pragu vašega doma, omogoča ugodno smučanje, za katerega niso potrebne dolge vožnje v drage in oddaljene smučarske centre. Nočna smuka: vsak dan od 17h do 20h Dnevna smuka: sobota in nedelja od 9h do 16h Otroška nizkovrvna vlečnica: sobota in nedelja od 9h do 16h Cenik in ostale podrobnosti so na voljo na spletni strani: www.straza-bled.si. SMUČAJMO DOMA, SMUČAJMO NA STRAŽI BLED! :: Jaka Bassanese Kronosov miting V novem letu so vsi atleti takoj zavihali rokave in se posvetili atletskim nastopom v dvoranah. Prvo tako tekmovanje je bilo 11. januarja v Ljubljani, Kronosov mednarodni miting. Člani AD Bled Suzi Grilc, Ana Žvan, Maks Sitar in Ažbe Prezelj so tekmovali v teku na 60 m in dosegli so svoje osebne rekorde. V skoku v daljino pri članih je Jon Štular zmagal! Čestitke! :: AD Bled Zmanjšajte možnost okvar! - Pregrevanje - ropot - počasno delovanje so znaki la alarm Ne odlašajte! Pravočasno či&čenje prenosnega računal zmanjša možnost okvar in visokih stroškov popravila. !"i!3>Y::!! 4 , '! s kuponom do 31. 3. 2020 3BM tf.o o.. Cesis ic'czarjev Ta, 4270 Jcstnicc. www.3bm.si 3brftS)4"0l NH. Lui. - (04) 58-36-4iH Oglasna stran 25 KUPON FEBRUAR 2020 10% NA IZBRANI ARTIKEL Sedež: I MCL Mesni center Luka d.o.o., I Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Tigovine: I MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, I tel.št. 040/294-444 Kupon velja v februarju 2020 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak d.o.o. Hraše 19, Lesce ^ prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom velika izbira krst in žar ^ ureditev vseh potrebnih dokumentov organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bled, Gorje, Radovljica in Bohinj. DEŽURNA SLUŽBA: 04 53 33 412 041 655 987 040 887 112 Sprejemamo naročila za sveče in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžiranje daril. VLinhartovi dvorani Radovljica se odvija pester kulturni program, v katerem vsakdo najde vse! LINHARTOV GLEDALIŠKI ABONMA kino Radolca KINO GORE Mm ........... HA^IF ¥®m.............% DVORANA www.ld-radovljica.si Za vas pripravlja TORTE in ostale SLADICE PO NAROČILU Vse Informacije In dodatna ponudba na www.sladkosnei.si ^^ sladkosned.si (9 oio m Veronika Benedik, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Zgornja Lipnica 22, 4246 Kamna Gorica ANA: 040 262 262 sPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 Oglasna stran NAJBOLJŠA PONUDBA ZA VAS v salonu JUNIK-M d.o.o. na JESENICAH! AO ir i tmm KIA - Največ avta za vas denar JUNIK-M, d.o.o., Blejska Dobrava 1,4273 Blejska Dobrava, 04 5S1 00 02 The Power to Surprise i ni J < .j»" ■_»■ 4i ÎMM ùiVAM « « - LU L'.-I M-| m-nmft CC13- TI < .. VH a^MU IMW liKuh-u v'b.é Vï. JOtU Canrdaiiif h»: i vsauuil p . Su ¡¡S r^ri .Ukht-u irr* txlrl .«...»Lap. :\ttf> I I Hin -i.V. - ..hrrim • I fVi'lÉ fart* II-ShT.Aw ■ ~ C 1 I I f.fc-r« V.V/Tr r,«,« r-.i «i. ,., i j,jLn, n Ir..«L, 1 , , -i. liT , „... ..J.iw i K.. ,T . .. wii lr7rJ1J Su.-,.^^ -ftiVi. r >.r .. r£ K T . mU. ¡-.NI r A . , j ■■., ■ J tvttMt^HTHhwvnr,« 'r*!?™ >mrfwi!ir IwMk mdn nnn rptw* feinaA ■-■i N i-pwd i i ■MtAAfiïnn UiiAi .r. H JESENICE 0 RENAULT Passion for life Novi Renaul t CAPTUR SUV Renault • 1 33.790 € * Paket zimskih pnevmatik* Obveznoinosn ovno kasko zavarovanje za 99 €** 5 let podaljšanegajamstva*" *Podaw ep (MPC)je neavcupčapnporočena cena in vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Cena velja za model Renault Captur Life TCe 100 s paketom Cool (klima, radio), z že vključenim rednim popustom v višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € za nakup prek Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplačen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete prvo leto subvencionirano obvezno in osnovno kasko zavarovanj, za 99 € k b on za obnovo zavarovanjo v Pišini 15 0 €v naslednjem Uetu. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. a*5 let jamstva ob nakupu avtomob i la prekRenault Financiranja obs eca 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakita jn nn vopo narenoMk.n. Slika je simbolna. Renault Niso an Slovenija d.o.o., Dunajska 22, ITOO njunljnna. Pora lav nri mnšnnem oklu: 0,0-6,7 l/l eno kim. EniSijn lkCd2: 1 25-15Š gVkm. -s^ijvka stopupa: EUVO OD t. nmoija NOx: b^0bia^0i0jl54 ndkm. Em^ija .ZvZ -nlnev: 0.0011X^(01-101 pUm. ŠVevPPo delveo (n10D): 00,0n-bVP. Viedvvs° ropvoipva1j pavsu5). v omivji noSeoM-a novnnvu standard. m^rii-zn JVknoZ1. Ozki/oo zUio.zin! U002U je uajv-^^r-noe^p^i p(^z^Uc^/^^d—i)Dlin, 0 povzročag.dos.no ongrevoo.n. smisije onesnaževal zunanjega zraka iz pnome/a pomembno prnsv^evnjo k poslabšanpu kokovo-lzi ¡^ur^n^t^jeNanz^aka. znas^ ^.zmerno povišanim OoncentuacSam mnizon^ik-^n^^e ozonan delcev pm-- nn POSuj neo dušikTEuh ec^Sev^iš^c^vp. Renault prporoča (MTrgi/W* □ □SGKM renaulK.si ¿v Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450 Oglasna stran 27 vi peugeot 208 OLGOČASI PRIHODNOST fr ELEKTRIČNI ALI BENCINSKI/DIZELSKI MOTOR PEUGEOT 3D i-Cockpit®* PO LAVTO NOMNA VOŽNJA** MOTION & e-MOTION PEUGEOT y'À 5 LET" JAMSTVA PROGRAM UGODNOSTI PEUCEOTpripom£*1\;)TAL Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 0 do 7,8 L/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 176 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0398 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00060 g/km. Število delcev: od 0 do 4,20. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši topLogredni pLin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMi0 in PM25 ter dušikovih oksidov. 'Serijsko odvisno od nivoja opreme. ''Inteligentne funkcije za pomoč pri vožnji in večjo varnost. Na voLjo kot opcijska oprema. AVTO PARTNER d.o.o., Cesta žeLezarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 6660 ■■d a t ris & KOMUNALA V MEZEK 041 516-199 Krnica 48a 4247 Zgornje Gorje PRAZNENJE GREZNIC ČIŠČENJE KANALIZACIJ IN ODTOKOV PREGLED KANALOV S KAMERO IZDELAVA KANALIZACIJ POSTAVITEV HIŠNIH ČISTILNIH NAPRAV GRADBENA MEHANIZACIJA www.komunala-mezek.si Čebelarstvo Ambrožič Selo pri Bledu 26,4260 Bled 041/227 407, 041/657 120 www.kralov-med.si PRODAJA TRDIHINTEKOCIS GORIV ALPSKA C. 43, 4248 LESCE Kurilno olje in lesni peleo vrhunske kvalitete! Naročila na brezplačni telefon: 080 2341 e Optika Mesec OPTIKA korekcijska očata mehke in polirde kontakt ne leče modna sončna očaisi Športna sončna očala sončna očala z dioptrijo očala na naročilnico ] OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11. Bled T: 08 205 77 97 optika MESEC JESENICE Cesta maišala Tita 31, Jesenice t: 04 5s3 26 63 OČESNA AMBULANTA optornetristlčni pregledi okulistlčni pregledi predpis^ kontaktnih leč okulističm pregledi za podaljšanje vozniškega dovoljenja W4ÉJ&- Kitty, Oglasna stran 990 mUMM fcr i i^ht v «* ftW M m "ji A, j ^ ■- f m -W, # SUZUKI FINANCIRANJE BREZPLAČNO GORIVO DODATNE ZIMSKE PODALJŠANO JAMSTVO 500 € 1 J PNEVMATIKE NA PLATIŠČIH | 1 3+2 1 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 6,1-7,7 1/100 km in 139-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0319 g/km, trdi delci: 0,00019-0,00065 g/km, število delcev: 0,55-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Akcija velja do 31.3.2020. Do zgoraj navedenih akcijski ugodnosti so upravičeni tisti kupci novih vozil Vitara, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano. * Podaljšano jamstvo 3 + 2 leti je vključeno v Suzuki Financiranje. Več na www.suzuki.si. * SUZUKI Way of Life! ALPSKA CESTA 43, LESCE PRODAJA T: 04 53 53 805 www.avtomony.si TelakomSlovenljs ODLOČI TE S E 2 A SK LEN I TE V ALI POOALJS AN] E UASEC A N AROC NIS K EC A RAZMER] A PRI TELEKOMUSLOVENIJE.d.d.. V POSLOVALNICAH CON DO R PUJ5 D.O.O. M A SLEDU I NA C LAVNI AVTOBUSU I POŠTAH) ALI V RADOVLJICI [ZAGLAVNO AUTUBU5NO P05TA10) t£R I JKPRI$TIT E irifMNO PPNU D&O MPBIt ELOV NA 0&ROKE KUPON ZA BREZPLAČNI IZDELEK O® BLACKPODS EBEZ2IÎNE SLUŠALKE REDNA CENA 33,90€ ■ KUPOM u fiif7PLACMl IZDiLE* "B.nEZZIfhl-F JLUiALKE RlACkP^DS . VElhA V PCI4ESU SKLENI TVE ALI TDDALIŠANPA N ABOtmiKtKA 3AZME B1A Z VEZAVO ZA 1* HISECIV PRI mtttWW Tl"VT"1tJ J i KUPON V£LJA IZRLJUiNOV POiKHJAlN ICAH CON Da B PlUS d t i- BLED IN H J) OO V L] I CA (*4v1i>l».H Morton*. muiKUii mega m burger Ob nakupu megaburgerja krompirček! S seboj prinesite izrezan oglas. ■ ^ tla GRATIS CESTA SVOBODE 4A, BLED Za glavno avtobusno postajo na Bledu « 051 30 90 60