Štev. 18. (Paftno tak. nloa. - E.C. tel 1» M).
V Trstu, petek I. maja 1925.
Leto III.
txhaja T»k petek opoldne.
NmIot : Tret-Trieate Catella Centro 37 »li pa: vi« Geppa 17/111, Izdaja: konsorcij Malega lista
MALi
TEDNIK ZA NOVICE IN
C-n*	itctiuk.
«MaU *	,	t,utu
• .mka kt»i^ca ' uYGOS1-AV1--*»> UCel ^
Xj'
Odg. urednik Ivan Prešel
MALI KOLEDAR.
Petek, 1. maja: apostola Filip in Jakob. — Sobota, 2.: Atanazij. — Nedelja, 3.: Varstvo sv. Jožefa. - Pon-deljek, 4.: Florijan (Cvetko). — Torek. 5-: Angel. Sreda, 6.: Janez Evangelist „pred latinskimi vrati”. — Četrtek, ?•: Gizela, Stanislav. — Petek, 8.: Prikazen nadangela Mihaela.
MALE NOVICE.
Osebna vest.
župnija Barkovlje je bila podeljena c- g• Alojziju Salvadoriju, dosedanjemu kapelanu v tržaški bolnišnici. Nastopil je novo službo dne 23. aprila. Monsinjor Anton Kjuder je odšel uži-Vat pokoj v svoj rojstni kraj Kazlje Pri Tomaju.
Usoda nagih učiteljev.
Ker bodo naše ljudske šole v treh tetih poitalijančene, tako da bo v njih v'es pouk italijanski in se bo poučeval slovenski jezik le po par ur na teden, ■ie nastalo vprašanje, kaj misli vlada s slovenskimi učitelji. Sedaj je povedali kaj in kako. Šolski nadzornik Pojde od šole do šole dvakrat ter bo Poslušal vse slovenske učitelje, kako Poučujejo v laškem jeziku. Potem bo Jzrekel sodbo: da ali ne, to je tega spoznam za sposobnega, tistega ne. Prve bodo v službi potrdili, druge pa bodo upokojili. — To je seveda Mrcvarjenje naših pravic. Mi. pa Pojdemo vedro v boj in ne bomo ftehali, dokler ne bomo dosegli svojih Pravic,
Za upokojence.
Vsi bivši avstrijski državni upokojenci bodo dobivali k plači 85% Poviška. To je prav, krivica pa je, da Je vlada izključila od teh poviškov Upokojence Južne železnice. Društvo upokojencev je vložilo pritožbo. Toliko časa ne bomo dali miru, dokler ne bodo priznali pravice tudi tem revežem. Poslanca Lunelli in Besednjak sta odpotovala v Rim.
Cene zmrzlega mesa padle.
Delavske zadruge v Trstu prodajajo arnerikansko zmrzlo meso po 20 do 40 stotink ceneje kot. doslej. Meso stane od 4.40 do 9 lir za kilo. Zmrzli vampi (tripe) so po 5 lir GO kilo.
To je delo!
Prosvetna zveza v Gorici je priredila belo nedeljo v društvih, ki so pri 11 Jej včlanjena, veliko vrsto predavanj.
Predavanja so se vršila v Ajdovščini Ustju, Budanjah, Podragi, na Slapu, Planini, Kamnjah, Zalošču, ®aksidu, Gradišču, Orehovljah, Ga-)r'jah, Biljani, Fojani, Avčah, Banjši-^h, Lokovcu, Iderskem, Srpenici, Lo-Koritnici, Zakojci, Cerknem, Go-1 !ah, Slapu ob Idriji, Ponikvah, Golanskem, Štanjelu, Kobjiglavi, Sve-J*1*1, Pliskovici, Velikem, Dolu, Sedlu, ^Toniku, v Komnu. V preteklem tednu So se vršila predavanja tudi v Vrhpo-Jah, Batujah in v goriški „Mladiki.” Zanimiva je tale primera:	Kadar
Poredi bankirska tržaška Zveza prosvetnih društev kako predavanje, se trikrat javi v dveh listih, nato se o Predavanju dvakrat poroča. Prosvetna "Veza v Gorici ni niti zinila, pa je pri-0(lila 40 predavanj.
Pozdravi.
Pozdrave pošiljajo slovenski fantje 1 služijo pri bersaljerih v Brešiji oz. Uesenzano.
Osem let so ga imeli za mrtvega.
Biizu Macerate v Italiji je bi! rojen 1. 1890. Henrik Mazzamauro. Ob začetku vojne v maju 1. 1915. je moral pod italijansko zastavo in v boj nad Avstrijce. U-deležil se je bojev na Kalvariji, v Gorici in Vrtojbi. V oktobru 1. 1916. se je v nekem boju «izgubil». Ni bilo dokaza, da je umrl, pa tudi ne da je bil zajet.
VSE ISKANJE ZAMAN.
Poizvedovali so zanj potom Rdečega križa pri sovražnikih in prijateljih. Ničesar niso dognali. Tako so iz «pogreša-nega» slednjič napravili «mrtvega». Toda bil je živ.
KOD JE HODIL?
Avstrijci so ga bili res ujeli na patroli in ga odgnali v taborišče Mauthausen. On jim je pa fige pokazal in zbežal na Rusko. Tam je padel boljševikom v roke. PosJali so ga v daljne severne kraje, kjer je moral delati in molčati. Šele v zad-
njem času je našel zopet priliko, da jo je popihal iz majke Rusije čez poljsko mejo in vse do doma.
KAJ GA JE ČAKALO DOMA.
Ko je pred 9 leti odhajal na krvavo vojno, pustil je doma mlado ženo z otrokom. Ko pa so vse poizvedbe kazale na to, da ga ni več med živimi, in ga je o-blast proglasila za mrtvega, se je žena s polnim pravom poročila vdrugič. Lahko si mislimo presenečenje vseh prizadetih, ko je prvi mož stopil živ v hišo.
PA ŠE NEKAJ.
Oblast se je pričela zanimati za novo-došleea. Hočejo vedeti, zakaj se ni tako dolgo nič oglasil. Ali ni morda radovolj-no dezertiral in se zato potem tajil, pa ga je slednjič domotožje zmagalo in pripeljalo domu? Vse to bodo še preiskovali. Torej precejšnjega mera sitnosti ob veseli vrnitvi.
Birma v Trstu.
Na Binkoštno nedeljo 31. maja bo sv. birma v stolni cerkvi sv. Justa po veliki maši, ki začne ob 9. in po drugi maši, ki začne ob 11.30. Pri Sv. Jakobu bo birmo vanje prvo nedeljo po Bin-koštili 7. junija po maši, ki začne ob 9.30 in po drugi maši, ki začne ob 11. Pri Sv. Antonu Novem v torek 9. junija po maši ob 10. — Pri Sv. Antonu Starem v sredo 10. junija po maši ob 10.. — Pri Jezuitih v starem mestu v soboto 13. junija po maši ob 10. — Pri Sv. Vincencu v nedeljo 14. junija po maši ob 9.30 in po maši ob 11. — Na praznik Sv. Petra, in Pavla dne 29. junija zopet pri Sv. Justu po veliki maši, ki začne ob 10.
Nevaren človek.
Profesor Veber iz Ljubljane je imel po naši deželi učena predavanja. Tudi v Trstu je hotel predavati, pa so mu snoparji prepovedali.
Na belo soboto je policija zgrabila učenjaka in ga gnala u-klenjenega v zapor. Rešil ga je jugoslovanski konzul, a profesor je moral hitro bežati v Ljubljano. Sedaj, ko se boje filozofov, bo treba poklicati dr.ja Šerkota iz Ljubljane, ki se razume na živčne bolezni.
Tihon.
Časopisi javljajo iz Rusije, da je umrl tam patriarh ruske pravoslavne cerkve Tihon. Od časov carja Petra Velikega ni bilo v Rusiji patriarha, ker si je car lastil vrhovno cerkveno oblast. Ko je padlo carstvo, je bil Tihon izvoljen za patriarha. Boljševi-ki so Tihona preganjali im ga dolgo držali zaprtega, ker je branil cerkveno lastnino pred njimi. Veliko je trpel in to mu je okrajšalo življenje.
Smešna dežela.
To je Portugalsko. Vsake kvatre jo tam vstaja in rab uka. Tudi ta mesec so jo imeli. Vpili so po cestali in se streljali in potem šli spat,. Imajo menda eno kolesce odveč.
Vas se je prikazala iz jezera.
Prebivalci okrog gorskega jezera v Antroni na Laškem so učakali minuli teden nekaj posebnega. Velika družba „Edison” opravlja velika dela na jezeru; voda je silovito upadla, tako da se je iz vode prikazala vas, ki so jo pred 283 leti ogromni plazovi {»topili.
'Ostanki 42 hiš so še dobro ohranjeni.
Naročnikom.
Nekateri naročniki so že celih 12 mesecev v zastanku s plačilom naročnine. Zato bomo takim list nehali pošiljati, dolžni zastanek pa iztirjali.
Prosimo tudi naročnike, ki so na dolgu od novega leta dalje, naj tekom maja meseca poravnajo svoj račun za tekoče leto. Dobili bodo položnice, ki naj se jih takoj poslužijo.
Včasih se zgodi kaka pomota, ki je lahko umljiva pri velikem številu naročnikov. To naj naročniki blagohotno oproste. Da se pa zamore v slučaju pomote stvar poravnati pravično, zato naj vsak dokaze izvršenega plačila spravi.
«Mali Jist» ne zoblje iz rok raznih kapitalistov. Njegova moč so naročniki. Kdor hoče brati zastonj, naj se vpiše h kapitalistični stranki. Tam so bolj radodarni. Že vedo zakaj.
Prireditve.
V nedeljo 3. maja se bo v prostorih Mar. družbe v Rojanu ponovila igra «Vestalka» v 5 dejanjih ter burka »Mile Jere«. Začetek ob 5.15 popoldne.
V Knežaku se isti dan ponovi ((Luknja v namiznem prtu« in «Vestalka».
Težak mrlič.
Bil je na Dunaju šofer po imenu Hihard Jedlinski. Težak je bil 190 kg. Imel je poseben avtomobil po svoji meri, na železnici ali v gledališču je plačeval za dva, mera njegovega ovratnika je bila 63 cm. Nedavno ga je na Ogrskem zadela kap. Krsto z mrličem je nakladalo v vagon 15 težakov. Na domačem pokopališču so; jo s pomočjo posebnega ogrodja spustili v jamo. Pogrebno podjetje je računilo zanj dvojno tarifo.
Imenitno narodno društvo.
V Buzetu so ustanovili edinjaši čitalnico. Dobra misel. Na mizo so postavili tudi laški list, odklonili pa so „Pučki Prijatelj”, ki ga izdaja ipazin-sko tiskovno društvo.
Nova bolezen.
Na Tirolskem se je pojavila neka vrsta španske bolezni. Bolnik bruha, ne more nič spati, nima apetita, pač pa močno grižo. Oboleli so mladi in stari.
Na Sv. Gori
bo od 1. maja dalje javen poštni nabiralnik. Poštni sel bo vsak dan nosil pošto v Solkan.
MIHEC JAKEC
MIHEC , Hindenburgu feldmaršalu
JAKEC:
so republiko izročili.
Tud. kunštnl komunisii so veliko zanj storili.
Kmalu bodo bobRn tolkli, kruh na karte spet delili. Kunštni fantje komunisti spet na fronfo v boj hodMi
BELEŽKE.
Nova podružnica. Tržaški dnevnik „Edinost” je dobil novo podružnico v „Učiteljskem listu”. Učiteljski list je govoril o preganjanjih - ki jih ni bilo-učiteljstva v Sloveniji pod Korošcem, pa je previdno molčal o resničnih preganjanjih učiteljstva pod Pribičevi-čem. Sedaj pa se je spravil nad poslanca Besednjaka, ki da ne vrši svoje dolžnosti itd. Učiteljstvo se bo vprašalo: „Kaj pa je našemu listu v glavo padlo? Ali ga je napadla bolezen sv. Valentina?”
Tajnost zajamčena’'. Tako beremo v oglasih tržaških babic. Pošteni ljudje se vprašujejo, kakšna je ta tajnost, ki se toliko povdarja. Ali je pri poštenem delu treba toliko vpitja o „tajnosti”? Kdor tržaško življenje pozna, ve kaj ta tajnost pomeni. Za njo se skriva greh zoper jpeto božjo zapoved. Oblasti pa to mirno trpe in listi leto za letom prinašajo take oglase. Šele, kadar se tem peklenskim baburam kak „slu-čaj” ponesreči, potoči časopisje par babjih solz. pa je spet vse dobro. V oglasih se pa še naprej ..jamči tajnost" za denar.
Vedno naravnost. Edinjaši se v svojih časopisih hvalijo, da gredo „vedno naravnost”, da ne rabijo politike in zvitosti. Zakaj pa v listih govore o slogi in si nadevajo svetniško glorijo okoli glave, a po deželi njihovi odposlanci zanaša,>0 razdor in zabavljajo po gostilnah ? Ali mislijo, da ljudstvo res ne spregleda te dvojne politike?
Povem je žornada. Nekje na Krasu se je ustanovilo lepo uspevajoče društvo, ki se je vpisalo v mogočno „Prosvetno zvezo” v Gorici. Kmalu je pridrvel iz Trsta na motorju sluga kapitalistične stranke in jih začel zvito nagovarjati, naj se vpišejo raje k njim. Možje pa so tiča hitro pogruntali in eden ga je vprašal: „Kar ven povejte, gospod, koliko imate za žornado!” Sluga je obmolknil, izpil kvartin in se odpeljal.
Kulturni sleparji. V «Edinosti» z dne 21. aprila pišejo, da je «Vdova Rošlinka« «po mnenju vseh, strogih, gledaliških kritikov ena izmed najboljših izvirnih slovenskih komedij.» - Priznano prvi slovenski kritik dr. Izidor Cankar pa je tisto igro del popolnoma v nič in piše o nji. da ni zlepa dobiti slovenske igre, ki bi bila tako nič kakor je ta, pa obrni jo tako ali tako. —■ 0e s šundom sleparijo v Ljubljani, ali je treba tudi v Gorici?
Kako je s politiko
Nemške volitve.
V	nedeljo 26. aprila so bile po celi Nemčiji ponovne volitve za predsedni-štvo republike. Vse strankarske razlike so stopile v ozadje, boj se je bojeval med demokratično republiko in vojaškim nacionalizmom. Kandidat republike je bil katoliški poslanec Marx, kandidat nacionalistov pa bivši maršal Hindenburg. Vsak Nemec se je moral odločiti ali za demokracijo ali pa za cesarsko pihelliavbo. Volilna agitacija je bila posebno zadnje dni silno živahna. Vsa Nemčija je bila v plakatih in zastavah. Volilci so nosili v gumbnicah znake svoje pripadnosti, stranke so prirejale sprevode, da bi navdušile volilce.
Kdo bo izvoljen?
Vsa Evropa in tudi Amerika je gledala te dni proti Nemčiji. Vse se je zavedalo: Marx pomeni republiko in mir, Hindenburg cesarja in vojsko. Mnogo je odvisno od teh volitev tudi za razvoj politike v drugih državah. Ali se bo slednjič mir zagotovil in utrdil, ali se začno priprave za novo vojno med narodi.
Vse je šlo volit.
Zanimanje je bilo veliko tudi med volivci. Volit jih je šlo povprečno 85 od sto. Pri prvi valitvi v marcu je bila udeležba le 74 od sto, pri volitvi poslancev 7. decembra le 75 po sto. Iz tega se vidi, da so se Nemci zavedali velikega pomena sedanjih volitev.
Hindenburg je zmagal.
Kar se je zdelo mnogim neverjetno, to se je zgodilo. Hindenburg je dobil
14	miljonov 639 tisoč 627, Marx pa 13 miljonov 740 tisoč 489. Zmagal je Hindenburg z 900 tisoč glasovi večine. Zmagala je cesarska in vojaška misel nad republiko. Nemški narod, naveličan krivične francoske ix>litike, želi videti na čelu države slavnega maršala, ki naj bi še enkrat iztegnil meč in udaril po Francozih.
Komunizem propada.
Pri volitvah poslancev dne 7. decembra so dobili komunisti okroglo 2 mi-ljona glasov, pri volitvi predsednika republike pa so pri celo večji udeležbi dobili samo okroglo 1 miljon 900 tisoč glasov. To je precejšnje nazadovanje. Narod se odvrača od komunističnih proroštev in fantazij.
Da je izvoljen vojni maršal Hindenburg, tega so v največji meri krivi ravno komunisti. Oni so namreč tudi pri ti ponovni volitvi postavili svojega
kandidata Taelmanna. V borbi med cesarstvom in republiko bi bila zmagala republika, ako bi bili komunisti pritegnili k republikancem. Pa niso hoteli. Njim je ljubši Hindenburg in za njegovim hrbtom cesar Viljem, kakor demokratična republika. Njim je malo mar, ako se spet vojna razvname, samo da bi ob novem evropskem požaru lahko ogreli svoj čarovni lonček. Z obljubami neke prihodnje revolucije pitajo ljudstvo in puste, da se mu general vsede na vrat. Ali je čudo, če se potem ljudje odvračajo od take sa-njarske stranke? Od vsakih 100 volivcev je le 6 volilo za komuniste.
Nacionalizem se krepi.
Izvolitev Hindenburga je znak, da je v Nemcih nacionalizem močan. Posledica bo, da bo tudi pri Francozih porastel. Sedanja vlada, ki ji načeluje Painleve, bo malo časa; zopet bodo zmagali nacionalci in vojni hujskači. Okrepil se bo tudi italijanski fašizem in Mussolinijeva vlada.
Stanovanjska beda.
Ena zlili posledic svetovne vojne je bilo pomankanje stanovanj zlasti po večjih mestih. Ta pojav se je čutil po celi Evropi.
Kateri so bili vzroki?
Zunanji vzrok je bil najprej ta, da je vojna razbila veliko hiš. Cele pokrajine so bile uničene,* ljudstvo se je zateklo v zaledje in bivalo mnogolge po barakah in starih vagonih. Drugi vnanji vzrok je bil v tem, da se tekom vojne nikjer niso gradile nove hiše. Manjkalo je predvsem delavcev, deloma tudi denarja in materijala. Še bolj je manjkalo poguma in veselja za taka podjetja. Povojna leta.
II koncu vojne in 'v povojnih letih je strašno padla vrednost denarja. Pa še slabše je bilo to, da nisi vedel, kaj bo denar vreden čez en mesec. Kdor pa zida hišo, dela račun za pol stoletja, mora tedaj imeti neko gotovost. Te gotovosti' ni bilo, zato tudi veliki bogatini niso kazali veselja za zidanje hiš, dokler se ni denarna vrednost vsaj za silo ustanovila. Danes je v tem oziru že ne- , koliko bolje, čeprav še ne zares dobro, j Drugi vzroki.
Posledica vojne je bil tudi prenos bo- j gastva. Mnogi stari bogatini so prišli na j nič', njihova mesta so zavzeli nanovo j obogateli ljudje, ponajveč oderuhi in 1
špekulanti, ki niso bili sploh vajeni denarja in ravnanja žnjim. Taki niso kazali volje, porabiti denar za gradbo hiš, po večini so se vrgli v špekulacijo in marsikteri od njih je po par letih gospoščine postal zopet stari nemanič.
Druga posledica vojne je bil pritisk podeželskega prebivalstva v velika mesta. Vse je hotelo postali gosposko.
Stanovanjska beda.
Zgoraj našteti in drugi' slični vzroki so povzročili takozvano stanovanjsko bedo. Tudi po več družin je bivalo stisnjenih v enem stanovanju, druge so bivale po stranskih prostorih, v kleteh in podstrešjih. Ponekod so bivali v vagonih in barakah. Hiše se niso popravljale, stanovanja so se zanemarjala. Tr- ' pelo je tudi ljudsko zdravje.
Državna pomoč.
Zahteva hišnih gospodarjev je Kila vedno, dvigniti najemnino na zlato predvojno vrednost. S tem bi seveda večina družin morala na cesto, če pomislimo na nizko vrednost in nizke plače v papirnatem denarju. Ko bi se tudi prejemki' družin dvignili na zlato predvojno vrednost, bi še šlo. Na to pa ni bilo misliti z ozirom na vojne stroške, za katere so šle vse zlate zaloge iz Evrope v Ameriko.
Država je skušala pomagati na ta način, da je zadrževala s posebnimi zakoni dviganje najemščin. Vendar je gospodarjem vedno bolj popuščala in danes smo že skoro na starem. Najemnine so strašno porastle, gospodarji so začeli zopet vleči dohodke iz svojih hiš.
Stavbeno gibanje.
V	zadnjem času se opaža, da se zopet gradi več novih hiš. Ta pojav vidimo tudi v Trstu. Kdor ima denar, si zopet upa zidati hišo, ki mu bo nosila dohodke. Pomanjkanje stanovanj se čuti še, a ne več tako ostro kakor prva leta. Toda zlo je sedaj padlo na delavca in malega uradnika. Prišli bomo zopet v take razmere, da bo večina družinskih dohodkov šla za stanovanje. To je bilo že pred vojno gorje delavca in nižjega uradnika.
Kakor vidimo, stanovanjska beda z vladnimi dekreti in s porastom zidanja še daleč ni odpravljena. Potrebne so še zelo temeljite izpremembe.
^rekov „Soeializem“
je izšel v 2. izdaji, 616 strani velike oblike. Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici. - Stane 34 lir, prosto po pošti 34 lir, priporočeno po pošti 35 lir
Naše železnice.
GORICA, 18. aprila.
Včeraj je sklical naš župan Jurij Bombic sestanek, katerega se je udeležil ministrski nadzornik Montefiore iz Rima, avtomobilski inženir Ribi, nad 15 drugih važnih oseb Gorice ter zastopniki goriškega tiska, med temi tudi odposlanec našega lista. Šlo je za vprašanje novih železniških prog v naši deželi.
Ajdovščina-Logatec.
Delegat Montefloii je govoril o nameravani progi Ajdovščina-Logatec; dejal je, da se mu zdi ta načrt neizvršljiv >z tehniških vidikov; ta proga bi stala ogromne svote, ki bi se ne rentirale.
Štanjel-Postojna.
Delegat Monteflori zagovarja železniško zvezo med Štanjelom ter Postojno. To progo zagovarjajo v Trstu vladni 'n tudi železniški strokovnjaški krogi.
Drugi govorniki.
Dr. Marani tirja zvezo med Krminom in Zagrajem (Sagrado) ter zvezo Cer-vinjan-Gorica. Komisar trgovske zbornice dr. Verzenjasi ne veruje, da bi se kdaj gradila prediilska železnica, zato tirja od vlade, da nekaj pokaže; naj zgradi zvezo Ajdovščina-Logatec kot nadaljevanje stare črte iz Gorice v Ajdovščino, ki je 27 km. dolga. Načrt so do vseh podrobnostih izdelali, Avstrijci med vojno. Po tem načrtu bi peljala železnica iz Ajdovščino čez Col na črni vrh, Godovič, Hotedršico v Logatec.
Gorica-Mestre.
Dr. Verzenjasi se bavi z vprašanjem bližnjice Gorica-Mestre, da bi se ognih Vidma in Tržiča. Po sedanjem načrtu hočejo gotovi krogi prikrajšati Gorico, kar bi bila velika krivica za Gorico. Končno zagovarja Verzenjasi najkrajšo zvezo z Jugoslavijo. Sedanja proga Cer-vinjan-Tržič-Trst-Št. Peter na Krasu-Ljubljana je 185 km. dolga, docim bi bila črta Červinjan-Gorica-Ajdovščina-Logatec-Ljubljana 114 km. dolga, torej za 71 km. krajša. Pri, tem načrtu bi pridobila tudi Idrija, ki bi imela v Godoviču bližnjo postajo.
Zupan Jurij Rombič je zahvalil udeležencem ter je obljubil, da bo v kratkem zopet sklical strokovnjake zaradi železniškega vprašanja, nakar je zaključi' sestanek.
VSAK NAS PRIJATELJ NAJ PRISPEVA
ZA SKLAD « MALEGA LISTA » 1
PODLISTEK
Dekle z Kočevja
Ko je Gudmund izgovoril, je čutila Hildur, da se ji šibijo kolena in hitro je sedla. Rilo jo je strah, ker je biil Gudmund tako miren in prijazen. Začela je razumevati, da nima nad njim več moči.
«Že va|dim, da ne moreš pozabiti, Gudmund, kakšna sem bila danes dopoldne«.
«0 pač, to tii že lahko odpustim, Hildur«, je rekel z istim mirnim glasom. «Ni treba govoriti nikoli več o tem«.
Vztrepetala je, zatisnila oči in sedela, kot bi nečesa pričakovala.
«Velika sreča je, llildur«, je rekel, stopil k njej in jo prijet za roko, «da je med nama vse končano. Zakaj danes sem spoznal, d,a ljubim drugo. Zdi se mi, da sem jo že dolgo ljubil. Toda šele danes sem se tega zavedel«.
«Ivdo je ona, ki jo ljubiš j Gudmund«, je vprašala Hildur z ubitim glasom.
«Ni treba, da bi vedela. Ne bom se poročil z njo, zakaj ona me ne ljubi. Toda druge ne vzamem«.
Hildur je dvignila glavo. Težko je povedati, kaj se je v njej godilo. Toda začutila je v tem trenutku, da ona, hči veleposestnika, 'z vso svojo lepoto din z vsem bogastvom, ne pomeni za Gud-munda nič. Pa Lila je ponosna in se ni hotela posloviti od Gudmunda, ne da bi mu pokazala, da ima tudi ona v sebi svojo ceno.
«IIočem, Gudmund, da mi poveš, ali je Helga z Močevja, ki jo imaš rad?«
Gudmund je molče stal.
«Če je Helga, potem vem, da te ima rada. Prišla je k meni in me poučila, kaj naj storim, da bo spet dobro med nama. Vedela je, da si nedolžen, vendar ni povedala tebi, ampak je obvestila prej mene«.
Gudmund ji je trdno pogledali v oči.
«Smatruš li to za znamenje ljubezni do mene?«
«Na to se lahko zaneseš, Gudmund. To lahko dokažem. Nihče te ne more bolj ljubiti kot ona«.
Hlastno je šel preko sobe. Pred Hildur je obstal. «In ti? Čemu mi to govoriš?«
«Nočem zaostajati v plemenitosti za Helgo«.
«0, IlUdur, Hildur !» je rekel, položil
roko na njeno rum« ter jo stresel, da bi dal duška svoji ginjenosti. «Ti ne veš, ne, ti ne veš, kako srečnega si me naredila ---------«.
Helga je sedela ob robu ceste in, čakala. Sedela, je tu, glavo podprto z rokami in gledala k tlom. Videla je v duhu pred seboj Gudmunda in Hildur in mislila, kako srečna morata biti sedaj.
Ko je tako sedela, je prišel hlapec iz Nerlunde. Ko jo je zagledal, se je; ustavil.
«Gotovo si že slišala o Gudmundu, Helga?«
«Da, slišala sem že«.
«Na vsi zgodbi ni nič resnice. Pravi kritvec je že zaprt«.
«Vesela sem, da ne more biti res !»
Mož je odšel, Helga je pa še sedela kot poprej. Da, v Nerlundi že vedo. Ni treba, da bi šla tja.
Čutila se je tako silno osamljeno. Doaeda.j je bila tako vneta. Prav nič ni mislila nase, temveč samo na to, da omogoči poroko Gudmunda in Hildur, Šele sedaj ji je prišla pred oči njena osamljenost,. Gudmund je ne potrebuje
več, in njenega lastnega otroka si )e njena mati prisvojila. Komaj ji vošči, da ga pogleda.
Pomisliila je na to, da mora vstati 'a iti domov. Toda! hrib se ji je zazdel tako strm in težko dostopen. Ni vedela, kak0 naj pride tjagor.
'tedaj je prišel voz iz Nerlunde. njem sta sedela Hildur lin Gudmund-Gotovo se peljeta v Alvakro sporo&i*’ da sta se poravnala. In. jutri 1» potem poroka.
Ko sta zapazila Helgo, sta ustavil0-Gudmund je dal vajeti llildur in skočil z voza. Hildur je pokimala Helgi 10 peljala dalje.
Gudmund je obstal na cesti l>r°
I lelgo.
«Vesel sem, da sodiš tu, Helga«, le rekel. «Milsl,il sem, da bom moral iti 110 Močevje, da te bom dobil«.
Rekel je to odločno, skoro trdo ter ^ pri tem trdno oklenil njene roke. njegovih očeh jo brala, da vo, kako 3° z n,jo.
In sedaj mu ni mogla več uiti.
(Konec)
Kal nam z dežel« pišejo
KOMEN.
»Dramatična prireditev« v Komnu na ■velikonočni pondeljek, petje in novi tamburaški komadi, ki jih v Komnu še niso slišali... To je za mlade fante, željne napredka, nekaj jako zapeljivega, Posebno še zato, ker se je pustna veselica v Komnu lepo obnesla, dasi so nastopali večinoma novinci. In ponavadi v Komnu lepo pojejo in tudi komenski tamburaši niso zadnji. Zato smo jo udarili v Komen k veselici.
Županova dvorana se polni, šolskih ■otrok mrgoli. Radi bi čuli tamburaše, Pa jih ni. Nastopa pevski zbor. Lepo R°iejo, pa vendar se zdi, da ne s tako natančnostjo in pogumom, kakor ponavadi. Konečno začne igra : »Stari grehi«. Radovedni smo na te stare grehe. Igralci nastopajo pogumno. Vidi se, da se skušali vživeti v svoje vloge. Posebno pa se dopade sluga «Krpečku», kateremu je občinstvo . zelo ploskalo. Konča se prvo dejanje.
Čakamo drugega dejanja, radovedni, kako se razvozlja uganka z nezakonskim otrokom «Emo». Čakamo dolgo, nestrpno, ker ni tamburašev, da bi nas kratkočasili. Občinstvo godrnjal, otroci vpijejo in žvižgajo. Konečno se nam Prikaže salon lepo opremljen — samo Podobi z nagimi plesalkami nam ne Ugajata — nova, prijazna hišna oskrbnica, nezakonska «Ema», stara služkinja »Kati« v snažnem belem predpasniku, gospod «konzul», stari fant, je videti ves srečen. Pričakuje gostov — še dva »stara fanta« — svoja stara znanca. Iz pogovorov treh «sta.rih stricev« se spozna, Ra so lahkoživci. Gospod konzul razlaga svoje «stare grehe«, kako je, revež, za-Poljal pošteno dekle. Istotako se bahata “dva «stara strica«. Občinstvo sicer od začetka molče posluša, vendar je opariti neko nezadovoljnost. Čujejo se medklici in neslani dovtipi. Neki oče vstane hi pošlje svoje otroke domov. Starši godrnjajo, kako je to, da so pustili k Prireditvi tudi šolske otroke. Drugo dejanje se končuje, toda brez ploskanja "in §e' revneje končuje tretje, zadnje dejanje.
Vidi se, da je naše ljudstvo še dobro. Kaše ljudstvo si želi poštene podučljive zabave, pri kateri je lahko navzoča tudi (šolska mladina. Čudno se nam zdi1, ko Poznamo komensko mladino, posebno nekatere fante, kako so mogli izbrati tako nesrečno igro, ki ni bila prav nič v poduk ampak v veliko pohujšanje Udadine. Fantje! ne poslušajte zapeljivcev ! In čudimo se, kako da starši dajo na razpolago za tako igro Sv’oje poštene hčere? In kako na zadnje, pa prosimo brez zamere — da cerkvena in šolska oblast, ki bi morala iuti čuvaj nravnosti, tega ni preprečila? tn kakor smo slišal pozneje, «prosta zabava« je pomenila «ples», ki ga menda Ua Velikonoč še ni bilo v Komnu.
Odšli smo s trdnim sklepom :	Po-
gumno naprej po poti. za katero smo Sg odločili in ki nam jo kaže tako lopo glasilo prosvetne zveze «Naš Čolnič«, "Siriti pošteno zabavo in pravo cuiiko! Fantje iz komenske okolice.
klanec.
Dragi «Mali list« ! Že s prvo številko d se mi priljubil, zato sem se hitro na-r°čil nate. Večkrat sem že bil namenjen Poslati kako novico, pa sem slab v pi-Savi, imam trdo' kmečko roko. Danes pa Pišem in upam, da mii ne vržeš v koš. ~~~ Več let je bil pri nas za župnika c. g. kašelj. Kakor mnogo drugih duhovnikov, moral je tudi on oditi v Jugosla-Vlio. Za njim smo dobili g. Vzidava, ki je P"- ostal le malo časa. Sedaj se nahaja ni°d nami g. Soklič, prijazen ljubitelj vseh faranov, ki z veliko vnemo vrši s'°jo službo. Za Velikonoč' nam je Preskrbel še enega duhovnika nekje od •jubljane. Tako sta bili v naši farni
cerkvi dve sv. maši na Veliko nedeljo, maša pa tudi v Podgorju in v Črnotičah.
V	Klancu je bilo darovanje (ofer) za napravo novega božjega groba. Udeležba je bila velika, da še ne take, nabralo se je 11)0 lir. Tudi petje je bilo imenitno. Čeravno so nekteri, ki ne pohvalijo, slišal sem od nekega vernika, da so mu prišle solze ua oči od genotja. Čast pevcem in pevkam.	Faran.
IZ MESTA.
Župnija sv. Antona starega. Ta je v
mestu spodaj edina cerkev, kjer je božja, služba, pridiga in petje tudi v našem jeziku. Žalostno pa se nam zdi1, da je petje večkrat brez orglanja. Sliši se, da učiteljica., ki sedaj hodi orglat, ni dovolj zanesljiva. Celo na velikonočno nedeljo zjutraj ni prišla. Naša želja je, da bi se gospodične izmed pevk, ki so izvežbane
v	sviranju, zavzele za to, da. bi v odsotnosti organist in je katera izmed njih svirala. Potrebno se nam zdi opomniti, naj bi se naša inteligenca bolje žavedala svojih dolžnosti za čast božjo in ugled materinščine. Prijatelj lepega petja.
Iz PREBENEGA.
Velikonočni pondeljek, dne 13. aprila je priredila naša mladina lepo zabavo na odprtem prostoru. Sodelovalo je pevsko društvo iz Ocizle, ki jo krasno zapelo tri pesmi. Godba iz Plavij je neumorno svirala narodne komade; domači mali pevski zbor je zapel dve pesmi, a domači fantje in dekleta so vpri-zorili na okusno okrašenem odru šalo-igro « Moč uniforme ». Fantje in dekleta so se prav živahno kreta.li po odru in so dobro igrali. Igra bi še bolj prišla do veljave, če ne bi je proti koncu motila, nekatera razposajena dekleta iz Mačko-vetj, ki' so kakor nalašč glasno govorile in se smejale. Tako obnašanje je brezobzirno in vse obsodbe vredno, če so upale na ples. naj bi bile šle drugam. Naši' fantje so pokazali, da se da tudi, brez plesa in pijančevanja prirediti poštena zabava, čeprav so godci, zraven. Treba tudi obsoditi nepošteno ravnanje v osmi-ci, kjer so začeli naenkrat točiti slabo vino in dražje. Seveda se je na prigovarjanje mož slabo vino moralo umakniti boljšemu. Naša vas je na glasu, da ima izvrstno kapljico; zato smo prepričani, da se ta obsodbe vredni slučaj ne bo ponovil. - Mladina, le naprej potom izobrazbe in omike k boljšemu napredku.
POVIR.
(Smrtna nesreča na železnici). V sredo 15. aprila ob 3'b zjutraj je vlak potrl voz, konja in voznika GO letnega Andreja Viteza iz Iirostovice (obč. Povir). Kakor navadno, se je tudi to nesrečno jutro napotil z mlekom v Trst. Ko dospe se svojim vozom, do železniškega tira, se nagloma zapro zapornice in v istem hipu pridrvi brzovlak, ki s svojo nenavadno naglico trešči v prednji del voza.
V	trenutku je bilo vse zdrobljeno. Kakih 20. m. dalje na drugi tir vržen, je revež obležal mrtev s prebito črepinjo, polomljenimi rebri in zdrobljeno eno nogo. Konja je vlak valjal in mrcvaril pod seboj in ga vrgel v nasprotno stran na škarpo. Dve osebi, ki sta prej korakali tik za vozom, sta bili priči tega groznega prizora. Poprasuje se, kaj jo neki vzrok tolikim nesrečam na železnicah. Sposobne in vestne uslužbence treba odstraniti, pomnožiti pa fašistovsko milico, potem se bomo varno vozili.
Iz VREMSKE DOLINE.
Malokdaj pride v javnost kak glas iz našo fare. Vendar ni treba misliti, da lenarimo. Da se prav pridno gibljemo, to pričajo številni plesi po naših vaseh. Plesna kuga z vsemi slabimi posledicami razsaja tod. Na veliki pondeljek so se jSostavi.li v «Komomu», kjer je središče inteligence. Pa v Zavrhku so se tudi dobro razkoračili na cvetno ne-
deljo. Bandjere so plapolale po orehih, kakor da je državni praznik. Da se nam ne ohladi navdušenje, bo v kratkem še tretji «ballo», ki pa seveda ne bo zadnji v letu.
Mladina, vzdrami se že iz te omotice. Saj ne manjka boljše zabave. Ustanovimo si izobraževalno društvo, ki smo ga tako potrebni.	«1».
ČELJE.
Pri nas so na Veliko nedeljo trije ničvredni fantje pozno v noč popivali. Na velikii pondeljek zjutraj ob treh po šli pred hišo siromašnega kmeta-čev-ljarja ter začeli metati kamenje. Eden je vrgel v okno in razbil šipo, ki je ranila čevljarjevo ženo v obraz. Žena je odprla vrata, da bi klicala sosede na pomcč. Tedaj stopi eden teh treh tolovajev k nji, jo udari po obrazu in izbije uhan. Prizadel ji je še nekaj drugih malih ran, potem pa so se razbežali. — Pred leti se ni godilo kaj takega v naši vasi. Sedaj pa, ko dorašča nekaj teh falotov, se z njimi razvija tudi tako delo. Res sijajen napredek naše vasi.1 Sramota !
BARKA.
Zlata poroka. - Toča. - Čudna bolezen.
- Dne 12. aprila obhajala sta zlato pa-roko g. Valentin in Marija Polh. Ginlji-vo je bilo videti starčka, še oba krepka in zdrava sredi otrok in vnukov, ko sta si po 50 letih spet podala roke kot ženin in nevesta. Bog ju ohrani in živi še mnogo leta, O tej priliki darovala sta njuna sinova Franc in Ivan Polh 25 lir za Slov. sirotišče v Gorici.
Dne 18. aprila bilo je pri nas strašno neurje ; zvečer krog 7. ure začel je divjati vihar, nato se je usula toča, sprva suha, potem z dežjem, grmelo in bliskalo je, da je bilo groza. Drugi dan je bilo še vse belo od toče. Veliko škode je napravila po sadnem drevju ki je napravljeno za cvesti.
Pojavila se je pri nas neka čudna trtna bolezen, katera vniči trte s koreninami vred; napada vse, divjake in cepljenke. V eni noči vničila je enemu gospodarju 135, drugemu 80 cepljenih trt, katere sta lani kupila v Vipavi ter posadila v novonarejene vinograde. Ta bolezen se pojavlja v podobi ljudi, ki ne razločujejo, kaj je tvoje, kaj moje. Želimo, da bi se zato bolezen iz našlo skoro kako dobro zdravilo. Imenuje se pa ta bolezen po domače :	Tat j e in
lumpi.
KAČIČE.
Prazno delo. Škofeljska dekleta se niso pomirila zaradi dopisa, ki je bil objavljen v 13. številki «Malega lista«. Obdolžile so fanta iz Kačič, češ da je on pisal tisto reč o njih. Izjavljamo, da to ni res. Kačiškt fantje.
Iz TOLMINSKIH HRIBOV.
Sedanji slabi časi marsikoga silijo vzeti beraško palico v roke in iti prosit vbogajme od hiše do hiše. Včasih vidimo še pohabljence iz svetovne vojne, včasih pa razne ljudi, ki se izdajajo za Pogorelce. Naše kmečko ljudstvo je res jako dobro. Vsakemu revežu rado postreže in da vbogajme, ker se nadeja zato plačila na onem svetu. Prav je tako. Naletimo pa včasih na take, ki se izdajajo za siromake, pa niso. Poznamo enega, ki je deloma pokvarjen od vojne, a si prav lahko sam služil kruh, prosil je vbogajme, ter je nabrani denar zapil. Drugikrat, ko se je prikazal v naše kraje, je pa v zahvalo sejal med mladi rod brezverski duh in mišljenje. Takim ljudem pokažimo vrata. So pa še ene vrste reveži in ti so pogorelci. Ti so res pomilovanja vredni in božjega daru potrebni. Čudimo se pa, da je toliko teh Pogorelcev in nekateri niti niso zadovoljni, če jim ponudiš primeren dar, oni hočejo le več in kaj boljšega. Pregovor pa pravi, da kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden. » Naša dolžnost je, da smo usmiljeni do revežev in jim pomagamo. Takim pa, ki se'delajo
reveže in, k-ii s darom niti zadovoljni niso, pa kar pokažimo pot iz hiše. SUHORJE.
Pri nas živimo kar tako brez vsakega društva, edino cerkveni pevski zbor imamo, pa še tega nam hočejo dolgi jeziki raztrgati. Člani, prosim vas, ne pustite se begati vsaki šemi, pakažite trdno voljo, saj je to v čast vam, vašemu pevovodju ter tistemu, ki je nad nami. Tukaj smo zelo brezbrižni, medtem ko rastejo društva Prosvetne zveze po deželi kakor gobe po dežju. Fantje, dekleta spravimo tudi mi kaj takega skupaj. Proč s kvar-tanjem, proč s plesi in pijančevanjem, žrtvujmo denar za boljše namene, da bo koristil nam in našemu, že itak zatiranemu narodu; pokažimo tudi mi, da smo željni večje izobrazbe. Vaški fant.
Naša pošta.
Zadnjič je žal mnogo dopisov izostalo, ki jih prinašamo danes.
Mirko Dirindaj, pravo ime izdaj. Dopis bi se dal porabiti.
, Šmarje. Manjka podpis.
1 Zavrhek. Ni primerno.
Divača. Radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Darovi za „Mali Hst“.
ZGONIK. Namesto za venec pok. Zorki Gruden darujejo: župnik Butkovič L. 20;
Po 1 liro Vodopivec Just, Živec Fr., Živec Fr. Grilanc Al., Cuperla Jos.. Budin Jan., Milič H., Milič Gabi, Fabijan Just., Milič M., Milič los., Vodopivec Al,, Vodopivec Angela, Vodopivec Iv., Vodopivec Milka, Budin Ivanka, Cuperla Iv., Živec Otilija in Estera. Fabijan Fr., Živec Jožefa. — Skupaj 41 lir.
Jožef Kante 5 lir.
Isuscij. Dopis št. 2 prepozno prišel. So priporočamo za drugič.
MALI OGLASI
PRODAM pritlično HIŠO sredi vasi Stu-deno, pripravno za kako obrt. Naslov pri upravi »Malega lista«.
ČEVLJARSKI prirezovalec z več letno prakso tudi v trgovini z usnjem. IŠČE SLUŽBE za krojenje ali v trgovini usnja. Govori slovensko, italijansko in nemško. — Naslov pri upravništvu.
POVEST «BEKLE Z MOČEVJA«
izide v lični knjižici. Cena 2.50. Kdor jo hoče naročiti, naj pošlje 2.50 L. upravi Malega lista, pripiše svoj naslov in zapiše zraven «za povest D. z -M.» — Trgovci dobe ugoden popust.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz ca vse kraje.
Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonlo 5.
Privatna
D Cicero
v Postoj
izvršujejo se vse kirur-gične in notranje operacije
vsa električna zdravljenja
Žarki X.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Posebnost svilenih paramentov in tipk za mašnike - Zastava = okraski iz metala, srebra, zlita, svetniki, i. t. sl. = Zahtevajte ilustrirani katalogi
Kmečko-delavska zveza
Naknadna prijava tirjatev nasproti Avstriji.
Pismo poslanca. Besednjaka iz Rima.
„Kmetsko delavska zveza me je že koj od početka pozvala, naj posredujem pri vladi, da podaljša rok za pri-javljenje tirjatev nasproti Avstriji in Ogrski, ker je nemogoče, da bi vsi naši ljudje zvršili predpisano delo do 24. aprila. Sporočil sem finančnemu ministrstvu zahtevo Kmetsko-delavske zveze, toda odgovorili so mi, da je podaljšanje rč>ka nemogoče, ker se pro-tivita avstrijska in ogrska vlada.
Avstrijec in Oger ne odnehata.
Pretekli teden sem dobil znova poziv, od Kmetsko-delavske zveze, naj se potegnem navzlic vsemu še enkrat za podaljšanje roka. Šel sem na finančno
ministrstvo in zvedel naslednje: italijansko zunanje ministrstvo se je obrnilo s posebnim pismom na dunajsko in budimpeštansko vlado in ju prosilo, naj podaljšata rok za prijave za par mesecev. Včeraj 24. aprila je došel odgovor od Obeh vlad. Obe vladi sta prošnjo oklonili. Rok se torej ni podaljšal. Pač sta Dunaj in Budimpešta obljubila, da bodeta prijave, ki pridejo po 24. aprilu, kljub temu dobrohotno proučila in morda naknadno sprejela. Zato pozivamo vse oškodovance, ki so rok zamudili, naj vložijo čim prej prijave na pristojno mesto. V Rimu, 25. aprila 1925. — E. Besednjak, državni poslanec”.
te ni bilo napora, pogostno- povišanje telesne toplote, slab tek do jedi brez bolečin v želodcu, zmanjšanje telesne teže, spreletavanja mraza in vročine (mrzlice jutranji znoj v postelji.
Tiskarna Spazzal.
Po čem je lira?
Due 15. aprila si dal ali dobil;
100 dinarjev — 39.25 L. ra 100 č. kron — 72.35 L. za 100 fr. frankov 126.75 L. za 100 Šilingov — 340.— L., za 1 dolar — 24.30 L. za 1 funt — 117.60 L.
Pismo iz Francije.
Dragi čitatelj; Morda te zanima par vrstic od rojakov, kateri bivajo v daljni Franciji. Tukaj v Aumetzu poleg Luksemburške meje je okrog 250 Slovencev, ki se imamo razmeroma dobro. Vsi smo zaposleni v železnem rudniku, plača pa se ravna po izvršenem delu (delamo na kontrat). Okrog
15	je tudi družin, za katere je bolje, kajti delavec, ki je zaposlen, dobj mesečno družinsko podporo, ki ni tako jnajhna. Seveda, če se zasluži še precej dobro, se tudi mnogo izda, ker hrana in stanovanje je zelo drago.
Nekaj prijetnega občuti človek v srcu, ko čuje na ulici ali kjerkoli prepevati slovenske pesmi. Tukaj v daljni tujini nam je to prosto, ko je bil doma na lastni zemlji to zločin.
Bratske pozdrave vsem Slovencem v domovini.
Aumetz, 19. aprila. Krivec Srečko, Mrak Fran iz Pečin; Mlakar Alojzij, Mlakar Andrej,* Kušman Peter, Ponikve; Kofol Andrej, Kuštrin Jožef, Šuligoj Ciril s Slapa; Pregelj Anton, Pregelj Pepca. Munih Ivan, Rovščok Fran, Kovačič Ivan iz Sv. Lucije; Kragelj Fran, Kragelj Julka iz Bače; Rutar Ciril iz Logaršč, Muznik Fabijan, Manfreda Valentin, Gabršček Ladislav iz Sv. Lucije — in še mnogo drugih.
Jetika.
Gospodarstvo.
Cena zemlje raste. Širom -cole Italije •se opaža že skozi eno leto, da cene zemlji neprestano rastejo. Najbolj so zrastle cene zemlji v Severni Italiji, kjer pride 1 ha (manj kot 3 njive) na 40.000 L. in tud.i več, ponekod celo na 70.000 L.
V	1. 1924. jo cena zemlji porastla za približno 25 do 50%. Vzrok povišanja cene ni popolnoma razumljiv, a izgleda, da hočejo imeti ljudje svoj denar rajše v zemlji kot v bankah.
Za živinorejce. Dne 10. marca letos je bil v Italiji sklenjen nov zakon v zade-
vi	spuščanja- bikov. Zakon ima nekterc stroge predpise. Po teh predpisih bodo licenciranju podvrženi tudi zasebni biki, določeni le za zasebno rabo. Oblast bo- mogla tudi uradno odrediti, da se bik reže.'
Semenj v Bujah 31. marca. Volov 215, krav 108, telet 32, konj 57, mul G, oslov 202, prašičev 637, ovac 15, koz 9. Cene: voli 500—550, krave 450—500, teleta 650— 700, živa teža. Konji 2000--2500, mule 2000—2500, osli 300—500. Prašiči 100—120. Ovce 120—150. Koze 150—180 glava. Seno 18—20 lir stot, slama 20—22. Kupčija srednja.
Kozuličevo plovno podjetje je zvišalo svoj delniški kapital od 150 na 250 mi-Ijonov.
Kaj je jetika 7
Jetika (sušica, tuberkuloza) je nalezljiva bolezen, kakor kolera, koze, griža itd. katero nalezemo, al-co brez potrebne o-preznosti občujemo z jetičnim človekom, ako rabimo njegove predmete (perilo, o-bleko, posteljnino, kozarce itd.) ali ako se onesnažimo z njegovimi izločki (pljunki, gnojem).
Jetika je najbolj razširjena nalezljiva bolezen. Za jetiko more oboleti vsak človek v katerikoli starosti, v kateremkoli poklicu. Jetika uničuje pri nas vsako leto več ljudi, kakor vse druge nalezljive bolezni skupaj. Jetika je naša ljudska bolezen.
Oboleti more vsak posamezen del telesa, in sicer dihalni organi (pljuča, sapnik), prebavila (žrelo, želodec, čreva), žleze (skrofuloza), koža, kosti in sklepi; vendar ohole najbolj pogosto pljuča.
Kdo je povzročitelj bolezni ?
Bolezen povzroča drobna glivica, katero vidimo samo s pomočjo povečalnega stekla, takozvani bacil jetike, Živi v jetičnem bolniku, v .njegovi okolici na vseh predmetih, katere bolnik rabi, Ker tuberkuloza najbolj pogosto napada pljuča, ga je seveda največ v bolnikovih pljunkih.
Kako se okužimo z jetiko 7
Skoro edini vir okuženja je jetični človek, ki izloča bacile, in sicer v prvi vrsti človek s pljučno tuberkulozo, ki razpršuje okoli sebe po zraku pri krašlja-nju, dihanju, smejanju, govorjenju in močnem dihanju nebroj bacilov v malih kapljicah, ki plavajo po zraku in padejo na vse predmete v bolnikovi sobi.
Okužimo se lahko tako, da vdihujemo bacile, dokler so še v malih kapljicah v zraku ali ko so že polegli s prahom vred. ki ga dvigamo. Če so se bacili prijeli ži vil, se okužimo z njimi pri uživanju. Pri jedi se okužimo tudi, ako se dotikamo z rokami okuženih predmetov (obleke, robcev, knjig, igrač itd.) in si rok pred jedjo ne umijemo, ali če rabimo nerazkužene kozarce in bolnikovo jedilno orodje.
Najlažje in najprej se okuži mala deca pri potjubovanju, pri kobacanju po tleh, ko vdihava prah in vtika nečiste roke in okužene predmete v usta.
Kateri so znaki jetike 7
Znaki jetike 'so zavisni od telesnega dela, ki je obolel. Okužene žleze, najrajši na vratu, otečejo in se zgnoje; ako o-boli koža, nastanejo uljesa, ki se nerada celijo; kosti in sklepi: otečejo in se zgnoje; ako oboli hrbtenica, pojavi so grba; ako obole čreva, nastane driska itd. Naj- i bolj pogostno in najbolj važno, bodisi glede zdravljenja, bodisi glede nevarnosti okuženja drugih pa je obolenje dihal vpijuc in grla). Znaki tega obolenja so sledeči :
Dolgotrajen kašelj, sprva suh, potem z izmečkom, bolečine v grlu, hripavost, zbadanje v prsih, stalna utrujenost, tudi
ZAHVALA
Podpisana se iskreno zahvaljujeva vsem blagim osebam, ki so spremili k večnemu počitku našo drago sestro oz. svakinjo
MARIJO GULIČ
Posebno pa se zahvaljujeva častitemu g. župniku Kranjcu za krasen govor, g. pevovodji Šuligoju in pevcem za žalostinke, Skopeljskim dekletom in fantom za vence in vsem darovalcem cvetja.
Skopo, 28. aprila /925.	Frano	in	Marija	Gulič
Cevlfarntca FORCESSIN
odlikovana v Pavim In Genovi 1924.
* Veliko jtvcmijo, diplomo in Zlato svetlnfo
Trst via Gaprtn 5 vri Sv. Jakobu Trst
>o >yj »o
Slovenci! Kupujte samo pri Forcessinu!
ZskKflravnišfei ambulatortj
Zobotehnlfc
Miljutin Godina
TRST
Via Gane«« St. 13 prvo nad. od 9-1, od 3-7
—	ob nadallab od 10-12 -
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
Diana Garibaldi 2,1. a. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
Knjigarna in papirnica
J, ŠTOKA- TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in n« deželi, župnim, občinskim im šolskim ura dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
—	Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža,KleinmayerjeveitaJ.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-sloveti« skega slovarja. —Ima v zalogi vse najnc* vejše slov. knjige.
D= R, Grusovin
v Gorici: Plazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne boleznt ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop-
\ Zobotehnični ambulatorii
j Egidij-a Schifflina (
Trst, Via Settefontane št. 6, I. nadstr.
: ie odprt nadalje kakor doslej : j
Katoliška knjigarna vGorici
Montova hiša.
Medmestni telefon 253.
Tekoči račun na pošti 11-543 in pri Zadružni zvezi v Gorici. Knjigarna, papirnica, svečama, zaloga devocionalij. — Na debelo in na drobno.
Nove šmarnice
Pred 1. majnikom izide knjiga o Mariji* Razdeljena bo v 31 poglavij, tako da služila tudi za šmarnice. — V Mariboru so že išle nove « Šmarnico ». — Naročje knjigo v « Katoliški knjigarni» v Gorici*