Prisotnost iger na srečo med dijaki v regiji Koper Gambling among students in region of Koper Milan Kreki Povzetek Leta 2008 je bila v regiji Koper na 926 dijakih izvedena anonimna raziskava, ki je zajela problematiko iger na srečo med mladimi. Povprečna starost anketirancev je bila 15,26 let. Največ dijakov je že imelo v svojem življenju izkušnje z lotom (38 %). 20,2 % je že igralo za denar biljard, 19,7 % jih je že igralo športne stave, 11,7 % karte, 10,4 % igre na srečo preko interneta, bingo 6,6 % in videopoker 5,8 % srednješolcev, tombolo (5 %) in kockanje (3,8 %). Igre na srečo so bile bistveno bolj prisotne med moškimi. Pogosteje so igrali igre na srečo dijaki s poklicnih šol Mreža pomoči v Sloveniji še ni vzpostavljena. Preventivni programi so v slovenskem prostoru še zelo redki. Treba je začeti sistematično spremljati pojav in vzpostavljati mreže pomoči za igralce iger na srečo, ki imajo težave. Pri tem ima pomembno vlogo tudi šolski sistem, ki predstavlja pomemben prostor, kjer se lahko izvaja splošna preventiva. Dr. Milan Krek je direktor ZZV-ja v Kopru. Abstract The anonymous survey was conducted on 926 students in the region of Koper in the year 2008. The average age of participants was 15,26 years. Most students already have a life experience with loto (38%). 20.2% has already played for money biliard, 19.7% had already played sports betting, 11.7% cards, 10.4% gambling online, bingo 6.6% and 5.8% of secondary school students videopoker, bingo (5%) and (3.8%) played cube. Gambling were significantly more present among men. More frequent were played games students from vocational schools. Networking support in Slovenia has not yet been established. Prevention programs in the field of gambling in the Slovenian are very rare. It is necessary to begin systematic monitoring of the phenomenon and create a network of support for gambling players who have a problems. The school system are playing an important role as a place where general prevention activities can running on. Uvod V sodobnem svetu opažamo hiter porast števila zasvojenih z igrami na srečo. Kliniki, epidemiologi in drugi strokovnjaki opažajo hiter porast števila zasvojenih z igrami na srečo tudi med mladostniki. Zaradi hitrega razvoja tehnologije in velikega napredka medmrežja postajajo igre na srečo vse bolj dostopne tudi mladostnikom, zato je tudi vse več možnosti za igre na srečo in vse več odvisnih od iger na srečo (Messerlian, 2004: 3-6). Glede obravnave same problematike je Slovenija v nekoliko drugačnem položaju kot nekatere druge države EU-ja: ko so se na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) prvi v Sloveniji lotili resnično sistematičnega in celovitega raziskovanja tega področja, so z zaskrbljenostjo spoznali, da so v svojih prizadevanjih veliko preveč osamljeni. Ugotavljali so, kako se problem iger na srečo po eni strani podcenjuje, po drugi strani pa obravnava kot tabu, o katerem naj bi se čim manj govorilo, še manj pa raziskovalo (Makarovič, 2009: 3-5). Pomembna oblika pomoči odvisnim od iger na srečo je pomoč preko foruma na svetovnem spletu. Teh forumov se pogosto poslužujejo igralci iger na srečo na svetovnem spletu. Študije so pokazale, da forumi lahko pomembno pomagajo odvisnim od iger na srečo pri reševanju problemov, ki so nastali zaradi igranja iger na srečo (Wood, 2009). Način promocije iger na srečo lahko pomembno vpliva na odnos maldostnikov do iger na srečo. Pri njih lahko vzpodbudi lažne upe, da so igre na srečo dober način za nenadno obogatitev ter lahko pridobljen užitek in zabava. Zato je treba paziti, kako se promovira igre na srečo, in pri tem upoštevati, da je treba zaščititi mladostnike, da bi prvi stik z igrami na srečo prestavili v obdobje odraslosti. Mladi so pogosto izpostavljeni promociji iger na srečo preko televizije in interneta. Študije so pokazale, da vse te promocije pomembno vplivajo na odločitev mladostnikov, da začnejo z igrami na srečo, preden bi se sicer vključili v odrasli dobi. Zato je pomembno, da so reklame za igre na srečo predvajane na televiziji v terminih, ko ni več programa za mlade. Organizatorji iger na srečo pogosto sponzorirajo razne športne klube in različne športne prireditve, kar seveda posredno promovira igre na srečo med mladimi. Predvsem pa je treba v državi sprejeti posebno regulacijo, ki omejuje oglaševanje iger na srečo (Monaghan, 2008: 252-274). Med mladostniki je vse bolj prisotna spletna oblika iger na srečo, ki jim je blizu, saj so mlajše generacije veliko bolj seznanjene s sodobnimi elektronskimi mediji in znajo z njimi veliko bolje delati kot starejši ljudje. Zaradi vse večje pojavnosti iger na srečo med mlajšo populacijo postajajo igre na srečo vse bolj pogost razlog za različne težave, vključno z razvojem bolezni odvisnosti od iger na srečo. Ocenjuje se, da naj bi imelo 4-8 % mladih v starosti od 12 do 17 let že težave zaradi iger na srečo. Raziskave tudi kažejo, da je pojavnost težav zaradi iger na srečo večja med mladostniki kot med odraslo populacijo, kjer se giblje od 1 do 3 %. Igre na srečo in težave zaradi iger na srečo so lahko povezane tudi z resnimi duševnimi motnjami, kot sta depresija in povečana suicidalnost med mladimi (Messerlian, 2004: 3-6). Med tveganja za razvoj odvisnosti iger na srečo lahko uvrstimo tudi spol igralca, saj se ugotavlja, da sta pogostost igranja in delež igralcev iger na srečo večja med moškimi. Dostopnost do iger na srečo povečuje tudi tveganje za igranje iger na srečo ter tveganje za razvoj odvisnosti od iger na srečo. Študija med odraslimi je pokazala, da sta najbolj nevarni igri na srečo za razvoj odvisnosti od iger na srečo ravno loto in igranje na igralnih avtomatih. Delež patoloških igralcev se glede na različne pogoje v posamezni državi giblje od 1 do 2 % v Evropi, Kanadi in ZDA, 3 % na Novi Zelandiji in 7 % v Avstraliji. Študija je pokazala, da je večina (57,5 %) mladih v starosti 12-18 let občasno igrala igre na srečo. 17,6 % mladih ni nikoli igralo igre na srečo, 24,9 % pa jih je igralo igre na srečo vsak teden. Študija je pokazala, da je bilo med njimi 1,76 % patoloških igralcev iger na srečo, ki so že razvili odvisnost od iger na srečo. 3,46 % mladih je bilo rizičnih igralcev in 5,22 % je bilo problematičnih igralcev iger na srečo (Johansson, 2006). Na harwardski medicinski šoli so naredili primerjalno študijo med srednjimi šolami v njihovem okolišu glede na to, ali imajo izdelane akcijske načrte za soočenje s problematiko alkoholizma in igranja iger na srečo med svojimi dijaki. Vse šole (117 šol) so imele izdelane in pripravljene raznovstne strategije soočenja s problematiko pitja alkoholnih pijač. Imele so tudi različne oblike preventive in napotitve dijakov na zdravljenje odvisnosti od alkohola. Le 22 % šol pa je imelo izdelane strategije soočenja z igrami na srečo. Programe so vzpostavljale šole z namenom, da preprečijo pitje alkoholnih pijač in igranja iger na srečo, ter da uspešno usmerijo dijaka, ki je imel težave s pitjem alkohola in igranjem iger na srečo, v ustrezno obliko pomoči in zdravljenja (Shaffer, 2005: 1-2). Igranje iger na srečo ne pušča škodljivih posledic samo na neposrednem udeležencu - igralcu iger na srečo, ampak se prenaša tudi na ostale člane družine. Tako so v študiji, ki je zajela 3.483 oseb, ugotovili, da je 3,5 % oseb navedlo, da njihov svojec porabi vse več denarja za igre na srečo. Hkrati je 2,9 % oseb navedlo, da jim svojec laže, koliko denarja porabi za igre na srečo (Wenzel, 2008: 412). Študija, ki je primerjala med seboj izobraževalne ustanove glede na delež študentov, ki so že igrali igre na srečo, je ugotovila, da je bilo na univerzah, kjer so bili v neposredni bližini tudi igralni saloni in kazinoji, bistveno večji delež takih študentov, ki so že igrali igre na srečo. Tovrstna izkušnja je pomembna usmeritev za graditelje izobraževalnih ustanov, ki ne smejo postavljati izobraževalnih ustanov v neposredni bližini salonov ali kazinojev ter ravno tako naj se ne bi gradilo igralnih salonov in kazinojev v neposrednji bližini izobraževalnih ustanov. Ugotavljali so tudi, da se je v nekaterih primerih razvilo sodelovanje med kazinoji in igralnimi saloni ter izobraževalnimi ustanovami. Igralni saloni in kazinoji so finančno podpirali aktivnosti šol, hkrati pa so na ta način prikrito oglašali svojo dejavnost med študenti (Adams, 2007: 19). Odvisnost od iger na srečo ima vse karakteristike bolezni odvisnosti, kot jih najdemo pri odvisnosti od prepovedanih drog. Pogosto so ljudje odvisni tako od iger na srečo kot od prepovedanih drog. Patološko igranje iger na srečo je 2-10-krat bolj pogosto med uporabniki prepovedanih drog kot med ostalim prebivalstvom. Raziskovalci predpostavljajo, da gre tudi za podobne genetske spremembe tako pri igrah na srečo kot pri odvisnosti od prepovedanih drog in alkohola. Pri razvoju odvisnosti od prepovedanih drog pride do sprememb v istih predelih centralnega živčnega sistema kot pri razvoju odvisnosti od iger na srečo. Med odvisnimi od iger na srečo so diagnosticirali bistveno večje število duševnih motenj kot med osebami, ki niso razvile odvisnosti od iger na srečo (Potenza, 2002: 721-723). V izobraževalnih ustanovah se vse pogosteje srečujejo tudi s problematiko, ki je vezana na igre na srečo. Strokovnjaki predlagajo, da se v takem primeru čim prej izvede izobraževanje učencev, dijakov, študentov in profesorjev ter ostalih, ki so zaposleni v učni ustanovi. Le tako omogočimo, da zaposleni čim prej odkrijejo osebo, odvisno od iger na srečo, ter tudi ustrezno ukrepajo in nudijo pomoč zasvojeni osebi. Znanje, ki ga pridobijo na izobraževanju, pa lahko s pridom uporabijo pri izvajanju splošne preventive med zaposlenimi in med učenci, dijaki ali študenti (Shaffer, 2000: 93-101). Leta 2008 je bila izvedena tudi raziskava o tveganem vedenju na slovenski populaciji. Po podatkih raziskave Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) je v letu 2008 vsaj enkrat v življenju igrala približno tretjina prebivalstva. Podobno kot v drugih državah tudi v Sloveniji prevladujejo klasične igre na srečo, kamor uvrščamo loterijo, hitre srečke, športne stave in druge klasične igre. Najbolj priljubljeni so nakupi loterijskih listkov, za kar se je vsaj enkrat letno odločilo skoraj 30 odstotkov prebivalcev Slovenije. Precej manj pa je v Sloveniji na podlagi raziskave FUDŠ razširjeno igranje tako imenovanih posebnih iger na srečo - to so igre na igralnih avtomatih v igralnem salonu ali igralnici ter igranje t i. živih iger v igralnicah, kot so ruleta s krupjejem, igre s kartami in kockami (Makarovič, 2009: 3-5). Čeprav imamo zaenkrat še majhno število teh igralcev, je teba v prihodnost zaradi zelo goste mreže igralnic, predvsem na južnem in severnem primorskem območju, računati tudi na to, da se bo število uporabnikov povečalo. V Sloveniji najdemo še igre, katerih igranje je najtežje spremljati: igranje iger na srečo za denar prek interneta, pa tudi igranje iger za denar s prijatelji izven igralnice. Podatki nam nadalje pokažejo, da se po podatkih SOGS testa, ki ga je izvedla FUDŠ, k problematičnem igranju nagiba 1,45 odstotka anketirancev, še dodatnih 0,64 odstotka pa ima hujše problem z igrami na srečo oz. jih lahko označujemo kot patološke hazarderje. Ob tem moramo izpostaviti razliko med relativnim in absolutnim obsegom problema. Delež igralcev rulete, ki imajo probleme z igrami na srečo, je tako relativno velik, saj ima hujše probleme več kot 12 odstotkov ljudi, ki igrajo to vrsto igre na srečo. Ker pa je ljudi, ki igrajo ruleto, v celotni populaciji malo (manj kot odstotek), je absolutno število ljudi, ki igrajo ruleto in imajo hkrati probleme z igrami na srečo, izredno majhno. Obratno razmerje med relativnim in absolutnim najdemo seveda pri klasičnih igrah na srečo. Med igralci lota je »samo« 1,03 odstotka takšnih, ki imajo hujše probleme z igranjem. Toda, ker igra loto štiridesetkrat toliko ljudi kot ruleto s krupjejem, je v absolutnih številkah takih, ki igrajo loto in imajo probleme z igranjem, znatno več kot pa tistih, ki igrajo ruleto in imajo probleme z igranjem (Makarovič, 2000: 3-5). Glede na starostno strukturo in spol pa je treba poudariti, da gre pri tem v večji meri za moške, mlade, srednje izobražene, razvezane in samske osebe. Ob tem je raziskava FUDŠ še posebej izpostavila problematiko mladih. Če ima hujše probleme z igranjem komaj 0,14 odstotka starejših od 55 let, pa je med mladimi do 30 let takih kar 1,68 odstotka (Makarovič, 2009: 3-5). Raziskava V letu 2008 smo na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper izvedli presečno raziskavo med srednješolci v zdravstveni regiji Koper (regija Koper) z namenom, da ugotovimo kolikšen delež srednješolcev je že igral igre na srečo. V regiji Koper je v tem obdobju živelo 141.154 prebivalcev, od katerih je bilo v starostni skupini od 15 do 19 let 7.798 oseb. V letu 2008 je na opazovanem območju delovalo 11 igralnih salonov in dva kazinoja. V povprečju je gravitiralo na en igralni salon 12.832 oseb in na en kazino 70.575 oseb. Hkrati lahko ugotovimo, da je bilo v povprečju na en igralni slon na 708 prebivalcev iz starostne skupine od 15 do 19 let in en kazino na 3.899 mladostnikov. Ker se večina prebivalcev v starosti 15-19 let nahaja v srednješolskih izobraževalnih ustanovah, smo zato s pomočjo ravnateljev srednjih in poklicnih šol v januarju 2008 v regiji izvedli presečno študijo z namenom, da ugotovimo, ali so srednješolci v regiji Koper že vključeni v igre na srečo. V študijo je bilo vključenih 926 oseb. Od teh jih je bilo 460 (49,7 %) moškega spola in 466 (50,3 %) ženskega spola. V povprečju so bili stari 15,26 let, ker smo se usmerili samo v anketiranje dijakov prvih letnikov srednjih šoL Anketo so izvajali za to posebej usposobljeni anketarji. Anketa je bila anonimna in retrogradno ni bilo mogoče identificirati osebe, ki je odgovarjala na vprašanja. Rezultati raziskave Največ dijakov je že imelo v svojem življenju izkušnje z lotom (38 %). Za denar je biljard že igralo 20,2 % anketiranih dijakov, 19,7 % jih je že igralo za denar športne stave, 11,7 % jih je že igralo karte za denar, 10,4 % jih je že igralo igre na srečo preko interneta. Bingo je igralo že 6,6 % srednješolcev in videopoker 5,8 % srednješolcev. Najmanj jih je že igralo tombolo (5 %) in kockanje (3,8 %). Vsekakor je pomembna ugotovitev, da je relativno visok odstotek petnajsletnikov že bil vključen v igre na srečo, kjer se je igralo za denar (slika 1). Slika 1. Delež dijakov (%), ki so v svojem življenju že igrali igre na srečo, dijaki 1. letnikov regije Koper, 2008 40 35 30 25 20 15 10 5 "IS- DN = 926 20,2 19,7 11,7 10,4 6,6 5,S 3,S i?' i«' ,'