CELOVEC TOREK 21. NOV. 1989 Letnik XL!V. Štev.85 (2508) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Cena:7šil. 3000 din. P.b.b. VESNE G/adovna starka se je za dva de/avca Ob/ga konča/a z dramakčn/m pos/abšanjem zdravstvenega stanja, v soboto pa je na vet/k/ protestn/ akc/j; sode/ova/o okrog 200 ude/ežencev. Za nekaj or je b/7a Zaprta tOd/ Jezerska Cesta. SMte; Fr/f^/Fggenberger Stavka, Mokada, protesti: delavci zahtevajo deio, ne sociaino pomoč! Položaj okrog tovarne Obir na Rebrci se iz dneva v dan, od ure do ure zaostruje. Stavkajoči deiavci, od katerih se je dvema zdravstveno stanje v zadnjih dneh dramatično postabšaio - Luka Kordež je oboiei za ziatenico in dobi) vnetje želodčne sluznice, tako da mora dobivati infuzije in ostati vsaj dva tedna v bolnici, Petra Pečnika pa so zaradi visokega krvnega pritiska odpeljali domov, ker obstaja celo nevarnost za srčni infarkt -, nadaljujejo z gladovno stavko, protestna akcija v petek z blokado Jezerske ceste na Rebrci je močno odmevala v koroški in tudi vseavstrijski javnosti. Napovedane so nadaljnje akcije delavcev, ki se ne borijo le za svoja delovna mesta, temveč za vso regijo doline Bele, ki je zaradi nesposobnosti koroških politikov v nevarnosti, da izumre. Namestniku deželnega glavarja dr. Zernattu in deželnemu svetniku za finance Rauscherju so delavci To- varne celuloze Obir na petkovi protestni akciji tudi jasno povedali, da od deželne vlade zahtevajo delovna mesta v dolini Bele, ne pa le paket socialne pomoči, ki bi njihove eksistenčne probleme rešil samo za nekaj mesecev. Kritiko delavcev, ki koroškim politikom niso dovolili vstopa v tovarno, je čutil tudi predsednik Slovenija papirja dipl. oec. Miro Varšek, ki je pred njimi priznal, da je lastnik storil napako, ker bi Slo- venija papir moral z oblastmi najprej preiti v rekonstrukcijo tovarne Obir in se šele potem dogovarjati o Magdalenu. Delavcem je potem obljubil, da bo ob konca leta jasno, kaj bo s tovarno, kakšna proizvodnja je v načrtu in koliko delovnih mest bodo lahko obdržali. Jasno pa je izjavil, da proizvodnje celuloze na Rebrci ne bo več. O socialnih dolžnostih pa je dejal, da bo lastnik v sodelovanju z delavskim svetom tovarne in deželnimi oblastmi izpolnil obveznosti nasproti zaposlenim na Rebrci. Direktor dipl. inž. Feliks Wieser je na zborovanju v tovarni ponovno poudaril, da je vodstvo tovarne predlagalo, da bi za rešitev socialnega vprašanja zaposlenih, če bi smeli obratovati še do konca marca 1990, kolikor je na zalogi lesa in kemikalij, Slovenija papir v socialni fond vplačeval 500 do 1000 šilingov po toni celuloze, tako /Ja/je na 2. .srran/j PREBERiTE 2 Občni zbor Zveze slovenskih žena 4 Heute im Slovenski vestnik 4 „Sodni tribunal" slovenski koroški ljudski pesmi 5 Elektrarna Golica: zgled za sodelovanje med sosedi 6 Simpozij SPZ o slovenski ljudski pesmi na Koroškem 7 Te dni na televiziji in v radiu 8 Namizni tenis: Selanke koroške viceprvakinje Obvezno čtivo za Korošce Izredno veliko zanimanje je zbudila predstavitev novih knjig založbe Drava v okviru koroškega knjižnega sejma. In novi knjigi dejansko sodita k obveznem čtivu za vsakogar, ki se ukvarja s političnim vsakdanom na Koroškem. Bernhard Perchinig (na sliki levo) prispeva v knjigi „Wir sind Karntner und damit hat sich s" opis nemškega nacionalizma in politične kulture na osnovi intervjujev in njihove analize, skupina jezikoslovcev (Dressler, Lalouschek, Menz - na sliki levo) pa v knjigi „Der Kampf geht weiter" strokovno analizira koroški tisk, ki bolj ali manj odkrito vodi protimanjšinsko kampanjo. Poleg avtorjev sta na večeru sodelovala še zastopnica Drave Helga Mračnikar ter Peter Gstettner, ki je diskusijo vodil. V Seiah odločen protest prod načrtom vojske! Zastopniki občine Sele na čelu z odborniki Enotne liste, kmetje, prebivalci občine ter predstavniki Zelene alternative z državnima poslancema Karlom Smodejem in Holdo Harrichovo so v soboto odločno protestirali proti načrtu avstrijske vojske, ki hoče razširiti območje za vojaške vaje pod Košuto. Že pred sobotno demonstracijo se je selski občinski svet soglasno izrekel proti vsaki razširitvi in nadaljnjemu izvajanju vojaških dejavnosti na tem območju. Pri tem je poudaril, da vojaške vaje severno od Košute ne le onesnažujejo ta del gorskega področja, temveč tudi močno ovirajo gorski tunzem ter planinsko gospodarstvo. Kot je znano, prinese alpski turizem občini Sele letno približno 30.000 nočitev. Do protestov in sklepanja občinskega odbora proti načrtom avstrijske vojske je prišlo, ko se je izvedlo, da hoče humprški gozdni urad zgraditi gozdno cesto do Grosove planine pod masivom Košute. S tem je postalo jasno, da gre pri tem v resnici za načrte avstrijske vojske, ki ima na tem področju že sedaj vojaške vaje... V nedeljo se je k zadevi oglasil tudi tajnik SPO dr. GroSmann in se pravtako izrekel proti gradnji ceste. Obir: stavka, blokada, protest (nada/jevanjes 7. stranij da bi se natekla vsota 20 do 30 milijonov šilingov. Wieser je k temu dodal, da nobena od deželnozborskih strank „tudi za trenutek ni bila pripravljena o tem razmišljati, tako da moramo ugotoviti, da smo prvi obrat na Koroškem, v krizni regiji, ki je mora! zaradi ekoloških problemov takoj ustaviti proizvodnjo. To je dejstvo!" je zaključil direktor Wieser. Deželni svetnik Rauscher pa je delavcem dejal, da je deželna vlada oz. deželni zbor sklenil poseben načrt za gospodarsko pomoč in razvoj regije doline Bele, hkrati pa priznal, da je to le „kaplica na vroči kamen". Kapelski župan dr. Dieter Haller je od deželnih politikov zahteval delovna mesta, ker samo socialni paket ne more rešiti hude sitaucije, v kakršno je zašla celotna regija. Stavkovni komite napoveduje za soboto, 25. novembra po 15 uri novo zborovanje, ki se bo nadaljevalo s kulturnim programom. L L. Tudi SPZ solidarna s stavkajočimi Pretekli četrtek sta predsednik SPZ Tomaž Ogris in tajnik dr. Janko Malle obiskala stavkajoče delavce v Tovarni celuloze Obir na Rebrci. Predala sta jim nekaj glasbenih kaset in sledečo izjavo: „Predstavniki Slovenske prosvetne zveze že nekaj časa s skrbjo sledimo razvoju v vaši tovarni. Ob gospodarskem in socialnem propadanju regije in s tem slabšanju življenjskih pogojev tukaj živečih, tudi slovensko govorečih ljudi, se prav tako poraja nevarnost za kulturno obubožanje v tem dvojezičnem predelu. Zelo se bojimo časov, ko bo kultura v kapelskih grapah dosegljiva morda le še preko „konzerv", kakršne vam poklanjamo, da boste lažje prenašali težki čas vašega boja za boljše življenjske in delovne pogoje. V vaši borbi za delovna mesta vam izrekamo svojo solidarnost in upanje, da boste uspeli prepričati javnost in odgovorne v deželi o potrebi delovnih mest v tem kraju, kjer živite in ustvarjate." GroRmannovo odprto pismo o Haiderju Politični deželni tajnik socialistov na Koroškem in deželni poslanec dr. Franz GroBmann je poslal deželnemu glavarju Haiderju odprto pismo, v katerem zahteva zaposlitev 20 visokokvalificiranih strokovnjakov v resorju deželnega svetnika Herberta Schillerja, ki je pristojen za varstvo okolja. F Mi/ena Grob/acber je v svo/em poroč/Vu da/a prep/ed o de/tv Zveze s/ovensk/b žena v zadnjih freb /ebb. Za enakopravnost žene v družbi Občni zbor Zveze slovenskih žena, ki je bil minulo sredo v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, je znova potrdil močno aktivnost našega ženskega združenja. Več kot petdeset delegatk se je zbralo, da prisluhne poročilu predsednice in izvoli novo vodstvo. Potem, ko je tajnica Milka Kokot otvorila občni zbor, je predsednica Milena Urdbla-cher podala delovno poročilo svoje organizacije. Iz njega je bilo razvidno, da je bila ZSŽ v minuli poslovni dobi zelo aktivna, njena dejavnost je zajemala predavanja, ekskurzije, vzgojo mladine in politično aktivnost. Predsednica je orisala boj žensk za enakopravnost, zlasti na političnem in socialnem področju, njen delež v boju proti fašizmu in za napredek sodobne družbe. Vendar popolne enakopravnosti žene še niso dosegle, zato je z zadovoljstvom pozdravila, da ima koroški deželni zbor prvič v zgodovini žensko za predsednico. Gro-blacherjeva je tudi izrazila svojo zaskrbljenost ob ponovnem oživljanju fašizma ter ob načrtnem zamolčevanju resnice o dogodkih zadnje vojne na Koroškem, kjer smo prav koroški Slovenci utrpeli mnogo žrtev in prispevali k osvoboditvi izpod nacizma. Poudarila je stalne kontakte z državno sekretarko Dohna-lovo in končno počrtala, da bodo naše žene tudi v bodoče prispevale svoj delež k raz- voju naše narodne skupnosti na Koroškem in k boju za enakopravnost žensk. Občni zbor je v imenu Zveze slovenskih organizacij pozdravil tajnik dr. Marjan Sturm in opozoril na novo situacijo po izvolitvi Haiderja za deželnega glavarja, s katerim nemškonacionalni elementi dobivajo čedalje večji vpliv na Koroškem. Poudari! je, da ta razvoj z zaskrbljenostjo spremlja zlasti zahodnoevropska javnost, saj lahko usodno vpliva na celotno situacijo v Avstriji, kar je brez dvoma tudi posledica Haiderjeve svobodnjaške stranke. Sturm je zavzel tudi stališče do proslav 70-letnice koroškega plebiscita in dejal, da z ljudmi, ki so leta 1938 izdali svojo domovino, ne moremo praznovati skupaj. Občni zbor je za predsednico ponovno izvolil Mileno Groblacher, nova podpredsednica je postala Vida Obid, poleg še nekaterih mladih, ki so bile izvoljene v odbor, je predsedstvo ostalo v dosedanjem sestavu. Ob koncu je navzočim o pomenu knjige spregovoril pesnik Andrej Kokot in opozoril na razstavo mladinskih knjig, ki jo je za to priložnost pripravila knjigarna „Naša knjiga". Tožba proti Haiderju gre na 2. instanco Sodniški svet deželnega sodišča za Koroško je sklenil ukiniti kazenski postopek proti deželnemu glavarju Haiderju (Zveza slovenskih organizacij ga toži zaradi nekaterih odlomkov v vladni izjavi), toda ZSO je zoper ta sklep vložila pritožbo na višje deželno sodišče v Gradcu. Po mnenju ZSO je sodniški svet deželnega sodišča v Celovcu namreč med drugim drugače interpretiral inkriminirani odlomek Haiderjevega govora, in šele na osnovi pre-lormulirane izjave sprejel to odločitev. Club tre popoli vabi na Obisk Ljubijane v petek, 8. decembra 1989 Spored: # obisk in predstavitev podjetja Slovenijales # ogled kulturnih znamenitosti Ljubljane # pogovor s predstavniki podjetja Aramconsolting -tema: Katere pravne oblike podjetij in katere možnosti investiranja veljajo v Jugoslaviji po 1.1.1989? Cena ekskurzije: 160 šil. Odhod: 7.30 Velikovec (pošta) 8.00 Celovec (parkirišče pred univerzo) 8.20 Kožentavra (gostilna Mlečnik) Prijavite se lahko pismeno ali po telefonu: Dr. Arthur RoSbacher, Hauptplatz 7/1, 9170 Borovlje, tel. 0 4227/2239. Ne zamudite te zanimive ekskurzije! Bi/čovs je zas/opa/a močna de/egactja žensk. PASJA EMAKOPRAVMOST GLOSA 'V' novo zakonsko odrcd-Z v bo, k/ bo v jnžaotiro/-skem pokrn/Zn.skern oko/išu Božen posta/a ve/javna s pričetkom /eta /990, s/ je nemška manjšina spet izbori/a nov primer konsekventne dvojezičnosti. Z/poštevaaj" nemškega in ita/ijnnskegn uradnega jezika so v tem primera podvrženi vsi psi ne g/ede na raso, izobrazbo in svetovni nazor, oziroma njihovi /ostniki, ki bodo svojim štirinožcem morah obesiti oko/i vrata dvojezično pasjo davčno svetinjico. /Vo južnem Piro/skem torej vei/a dvojezičnost ce/o za pasje prebiva/stvo - tako je pisa/o tudi v koroških časopisih. Odveč bi bi/o na novo dokumentirati, da pri nas na Koroškem nimamo podob- nih pogojev za dvojezičnost ne .S7o venci ne psi. Pri nas je prav obratno.* vsakih tohko /et pride čas, ko „nemški domovini" zveste si/e poskušajo zrah/jati in spodnesti zadnje preosta/e ma/enkost-ne utrinke dvojezičnosti in manjšinske zaščite. Zdaj, pič/o /eto pred 70. ob/etnico koroškega plebiscita, se to spet pričenja. F istih dneh, ko so koroški /isti zabe/ežih (po kriterijih bn/varskega tiska zagotovo ..izredno") vest o „pasji dvojezičnosti" na Južnem Piro/-skem, so kot osrednjo domačo temo na do/go in široko izpostav/ja/i zborovanje koroških brambovcev ter njihov protest proti izobešanju s/ovenskega prevoda koroške deže/ne himne v razredih dvojezičnih šo/ na južnem Koroškem (/). Zbra/i so se prav vsi /iderji domače nemškonaciona/ne scene; sk/enih in napoveda/i so skupno obrambno jronto proti dunajskim ministrom, s/ovenskim organizacijam, državnim „ob/jubnm" in sk/enjenim dogovorom -memorandum naj pade... De/ predstavnikov s/oven-ske narodne skupnosti je (do zdaj?) iška/ pot konstruktivnega dia/oga - neprizanes/jiv kritik bi dejah čimbo/j udobno možnost aranžmaja - s predstavniki novih ob-/nstniških razmer v naši deže/i. //aidcr je res spretno z raznimi trnki skuša/ ujeti s/ovenske sogovornike, nekatere - čeprav povečini prazne - ob/jube pa naj bi pri s/ovenski pnb/iki zbudi/e nekaj simpatij. Vse to dejansko tudi potrebuje. saj je zunaj Koroške in zunonjepo/itično še vedno na nič kaj dobrem g/asu. Dvoreznost njegovega javnega nastopanja in pobočnega ravnanja vendar že do/go poznamo. Prodana in ne samo naivna duša je, kdor v //ai-derjevih nastopih in izjavah, danih od oktobra da/je, še vedno vidi dobro vo/jo. Poda po/itiki prikupovanja a/i nemočnega mo/čanja zaenkrat še ni s/edi/ pravi odgovor. /Vi to kričeč znak, da so tako razmerja v koroški deže/ni po/itiki kot tudi stanje v organiziranih s/o-venskih strukturah dobesedno že skoraj na psu? Z obrazov de/a vcev tovarne Ob/rsezrca// vsa č/oveška traged/ja: negofovosf, res/gnac/ja, g/asna zahteva po de/ovn/b mest/b, ter odpor z za zdrav/e nevarno g/adovno stavko. S/Ae.' Un/press/Eggenberger Obitjevi ddavd: protesti in btokada ceste praznih obijub O demonstraciji na Rebrci poročata tvan Lukan in Jože Rovšek Pos/ovod/a Ob/ga d/p/, /nž. Fe//ks IMeser v razgovoru z Rauscdegem v pr/-sotnost/ de/avcev; ,,/z marca 1987 obstajajo zap/sn/k/, /z /(afer/d je raz-v/dno, da je vaš preddod-n/k jFrudbauer op. ured.j s/ruša/ pr/dob/l/ S/oven/ja pap/r za Magda/en. 6. marca 1989, šesf dn/pred deže/nozborsk/m/ vo//tva-m/, pa je dr. R/lzberber v /meno deže/e podp/sa/ nada/jn;/ prolo/ro/. Če lega ne pr/znale, polem /jedem ne morele več pog/edat/ v oč/1" Petek popoldne. Rečica Bela teče od tovarne čista. S seboj ne nosi več odplak od sulfitnega beljenja celuloze. Tudi iz dimnikov tovarne se pod nebo ne dviguje več dim, zastrupljen z ogljikovim in žveplovim dioksidom. Kakšen dosežek naravovarstvenikov, bi dejal bežni obiskovalec! Sonce niti ni moglo otopiti zmrzle zemlje po jutranjem jesenskem mrazu, že je moralo zatoniti za nasprotni hrib ozke doline. Hladno, prav mrzlo je. Na mostu preko Bele do tovarniškega dvorišča, kjer so še pred nedavnim vozili težki tovornjaki les v eno in celulozo v drugo smer, je promet ustavljen. Po njem hitijo delavci, nameščencev je videti bolj malo, obrazi so zaskrbljeni, za njimi se skrivajo stiske njihovih družin, bodočnost otrok, skrb za prihodnost, za preživetje. Kljub temu pa je njihova hoja nekako pokončna. Premagali so dolgo oklevanje, prepoznali so obljube, jih imenovali s pravim imenom: prazne. Lahko bi jim rekli tudi lažnive. Cesto, po kateri so se zavajujoče, neiskrene pretakale iz Celovca pa tudi prek Jezerskega, so poimenovali cesta praznih obljub. Sedaj jim je dovolj. Ne verjamejo nikomur več - ne deželnim politikom, ne Občinarjem pa tudi Miru Varšku, velikemu šefu Slovenija papirja, ne. Vsi so se kompromitirali, vsi so v več kot dveletnem obdobju zadovoljevali svoje interese, na delavce, njihove družine, njihovo dostojanstvo pa pozabljali. To spoznanje pa je, kakor je bridko, tudi vredno napora in spodbuda zanj. V tovarniški zgradbi peterica gladuje. Na številna vprašanja ne odgovarja, le eden izmed njih udarja po bobnu. Da bi le zdržali in pri tem ne škodili svojemu zdravju! Pripeljejo se politiki, v dolgih limuzinah s šoferji, predsednik lastnika tovarne, kapelski župan se jim kaj hitro pridruži. Kar nekako nezadovoljen je, da so delavci tako nasršeni. Politika je pač kurba! Zborovanje - razgovor z oblastniki ali farsa? Bolj slednje. Delavci pričakujejo konkretne predloge, oblastniki zamegljujejo, žonglirajo, valijo krivdo drug na drugega, se spet sprenevedajo, obljubljajo, kot že tolikokrat, da delavcev ne bodo pustili na cedilu. Predvsem pa morajo delavci ob tem iz odgovorov politikov „spoznati", da imajo lahko tovarno, delo, če to sami hočejo, da nihče ne bo izgladoval, da so lahko srečni, da bodo kar šest mesecev prejemali brezposelnino. Nato se politiki v svojih dolgih avtomobilih na toplih sedežih odpeljejo, delavci pa ostanejo na cesti. Farsa je končana, začenja se drugo dejanje petkovega popoldneva. Ko hočejo odpeljati zadnji trije visorazredni avtomobili, jim pot preprečijo klešče težkih nakladalnikov. Blokada. Začudenje pa tako, nepričakovano, kako si drznejo! Protesti ne zaležejo, županove intervencije tudi ne. Delavci so odločni. Tudi gospodje naj občutijo, kako je biti ob mrazu „na cesti". Predsedn/k S/oven/ja pa-p/ga d/p/, oec. M/ro 1/ar-šek; „Zagofovo smo štor/// eno napako, k/ jo moram pr/znat/, /n s/cer, da b/ mora// z ob/astm/ prek/ v rekonstrukcijo Ob/ga pred dogovaganjem o Magda-/enu. Seveda takrat n/smo vede// /n n/smo b/// obveščen/, da se bodo zakon/ vodnega sk/ada tako za-ostr///. To, kar govonjo, da n/smo /me// projektov, n/ res/ HEUTE !!Mi DieSeite SLOVENSKJ VESTNIK tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Lage bei Obir spitzt sich zu: Hungerstreik und neue Proteste Die Lage rund um die Zell-stoffabrik Obir in Rechberg/-Rebrca spitzt sich von Tag zu Tag. von Stunde zu Stunde. dramatisch zu. Nach der grt)-Ben Protestaktion am Freitag vor dem Fabriksgelande, bei der LHStv. Dr. Zernatto und LR Rauscher mit der bedroh-ten Existenz von iiber 200 Ar-beitnehmern und deren Fa-milien konfrontiert wurden und sich den Vorwurf des Versagens der Politik der Landtagsparteien gefallen lassen muBten, sind fur diese Woche weitere Protestaktio-nen der Obir-Arbeitnehmer geplant. Der Hungerstreik hat in-zwischen zu schweren ge-sundheitlichen Problemen bei zwei Streikenden gefuhrt, dennoch sind die anderen entschlossen, diese Aktion weiterzufuhren. ..Wir wollen Arbeitsplatze und kein Sozialpaket" oder ..Das Vellachtal muB leben", \varen und sind die Hauptfor-derungen der Arbeiter und der Bevolkerung der Region Vellachtal, die entschlossen ist, fur das Uberleben der ge-samten Region zu kampfen. Privatankiage gegen Haider geht in 2. instanz Gegen die Entscheidung der Ratskammer des Landes-gerichts Klagenfurt, wonach das Strafverfahren gegen Landeshauptmann Jorg Haider wegen § 4 86 (3) StPO (Ulage des Zentralverbandes slowenischer Organisationen wegen Haiders Regierungs-erkliirung) eingestellt wurde, hat der Zentralverband slo-wenischer Organisationen beim Oberlandesgericht Graz Beschwerde einge-bracht. Der BeschluB der Ratskammer des Landesgerichts Klagenfurt interpretiert nam-lich unter anderem den Text der inkriminierten Textstelle um, um sodann an die so um-formulierte Wendung rechtli-che SchluBfolgerungen zu knupfen. Sudafrika-Kiub: OiE-Protest gegen Karntner Poiitiker Zum zehnjahrigen Be-standsjubilaum des „Sudafri-ka-Klubs Klagenfurt", des-sen Prasident „Irving-Einla-der" Dr. Otto Scrinzi ist, ha-ben Spitzenfunktionare aller Landtagsparteien, angefiihrt von Landtagsprasidentin Achatz und Landeshaupt-mannstellvertreter Zernatto teilgenommen. Der Osterrei-chische Informationsdienst fur Entwicklungspolitik (O-IE) sieht darin politische Nai-vitat, Instinktlosigkeit und eine Anbiederung an das menschenverachtende Apartheidregime Siidafrikas. In einer Presseaussendung wird betont, daB in Sudafrika nach wie vor der farbigen Bevolkerung die politischen Grundrecht vorenthalten werden. Millionen von Schwarzafrikanern werden in wirtschaftlich nicht lebensfa-hige „Homelands" zwangs-umgesiedelt und vegetieren dort unterernahrt unter kata-strophalen sozialen Bedin-gungen. Das Apartheidregime unterstutzt massiv Terro-risten in den angrenzenden Staaten, insbesondere in Mo-cambique. Allein in diesem Land sind wahrend der letz-ten Jahre Hunderttausende umgekommen und mehr als zwei Millionen Menschen sind in Nachbarlander ge-fluchtet", heiBt es in der Aus-sendung. A.LD.L.CJV!. zur Lage der Minderheiten in Europa Die Internationale Ver-einigung zum Schutz bedroh-ter Sprachen und Kulturen" (A.I D.L.C.M ), die am 11. November in Lyon zu einer Sitzung zusammentraf, stellte auf Grund der Berichte der einzelnen Delegationen fest, daB die Lage der Minderheiten in Europa fast ohne Aus-nahme unter dem internatio-nalen Standard im Minder-heitenschutz wie dieser in in-ternationalen Deklarationen iiber die Menschenrechte und besonders im SchluBdoku-ment des Wiener Treffens 1986 der Vertreter der Staa- ten des KSZE-Abkommens vorgesehen ist, liegt. Al.D.L.C.M. sieht in der neuesten Entwicklung in Ost-europa neue Moglichkeiten der Entfaltung fur die in diesem Teil Europas lebenden Minderheiten und sprach die-sen ihre Untersttitzung und Solidaritat aus. An dem Trcffen in Lyon nahm aus Osterreich Dr. Franci Zvvitter, der auch Vi-zeprasident dieser internatio-tialen Organisation ist, teil. Zwittcr ist auch Koordinator zur UNESCO. „Sodna razprava" o tem, č/pava je ta a// ona narodna pesem, je b//a razPur//7va SPZ: ^Sodni tribunal^ o koroški Ljudski pesmi Posrečena scenska postavitev in inovativna dramaturška zasnova sta nedeljskemu osrednjemu koncertu Slovenske prosvetne zveze v Mladinskem domu SŠD v Celovcu dala svojstven pečat. To ni bil običajen koncert, temveč zgrajen na eni osrednji temi — slovenski koroški ljudski pesmi. Obravnavana je bila s posebnega zornega kota, namreč iz vprašanja, čigave so narodne pesmi, ki jih imajo na Koroškem za svoje tako Slovenci kot Nemci. To je čestokrat sporno vprašanje, ki najčešče prizadene slovensko pesem, saj jo sosedni narod nemalokrat ponemči, zlasti takšno, ki jo pojejo ob raznih narodnih običajih. Režiser Peter Militarov, ki si je zamislil sceno in drama- turški potek koncerta, je imel odlično idejo: vezno besedilo Janka Malleja je dal igrati „sodnemu tribunalu", ki je razsojal, komu pripada ta ali druga pesem. Okoli pravdar-ske skrinje so bili razporejeni posamezni zbori, ki so peli vsak svoje pesmi, tribunal pa se je ob nekaterih pesmih hudo prepiral. Slišali smo torej vrsto pesmi, pri katerih smo hitro prepoznali njihovo narodno poreklo in tudi smešen zven tistih, ki jih imajo ponekod (zlasti na Zilji) za nemške narodne pesmi, a vemo, da so naše. Kljub hudim ugovorom tožilca in branilca, je bila razsodba jasna: takšne slovenske pesmi, kateri so pripisali nemško besedilo (kar seveda velja tudi v obrnjenem primeru), je bolje, da je ni. Posamezni zbori, ki so peli ob etnografskih rekvizitih naših dolin, so številnim poslušalcem omogočili lep pregled narodnih pesmi. Zbori so se tudi sami predstavili. Prišli so iz Bilčovsa, Dobrle vasi, Žitare vasi, Pliberka, z Radiš, dva kvarteta pa sta bila sestavljena nalašč za to priliko; vodili so jih Božo Hartman, Marjan Ber-ložnik, Jozej Starc, Tatjana Tolmajer in Heidi Lampi-chler ter Stanko Polcer in Roman Verdel. Koncert, ki je izzvenel s Prešernovo Zdravljico, s slovensko himno, ni bil edinstven le po svoji zasnovi, temveč je tudi nakazal smer, o kateri bo treba še razmišljati. S tem pa je povsem dosegel svoj namen. Mešani pevsk/ zbor /z B/ičovsa je nastop// pod fodsfvom Jožka Boštjančiča. Simpozij DS za narodnostna vprašanja „Dwmj -Budimpešta" Dunajska delovna skupnost za narodnostna vpraš-sanja priredi skorajda že tradicionalno ob avstrijskem nacionalnem prazniku simpo-zijsko zasedanje, na katerem tako strokovnjaki kakor predstavniki prizadetih narodnih skupnosti razpravljajo o aktualnem stanju ter o problemih avstrijskih narodnih skupin. Letošnje težišče simpozija ob 26. oktobru je bilo poudarjeno z geslom „Dunaj-Bu-dimpešta, skupne kulture in etnična mnogolikost". V središču pozornosti sta bili glavni mesti. Temu ustrezno so se predavanja nanašala na multietnične korenine v kulturnem obeležju obeh prestolnic (M. Glettler, K.V-o ros). Med naštevanjem statističnih podatkov in jezikoslovnim odkrivanjem starih sledi so bila vključena predavanja o Slovanih v življenju sedanje Budimpešte (M. Zsi-lak), vplivu nemščine na madžarščino ob primeru Budimpešte (J. Herman), vplivu madžarskih osebnosti na politični, kulturni in ekonomski razvoj Dunaja (K. Csetjan) in o znanstvenem in kulturnem prispevku Slovencev in Hrvatov na Dunaju (S. Hafner) ter o slovanskih koreninah v dunajskem narečju. Predavanja je povezoval dr. H. Tichy, poznejšo diskusijo pa je vodil F. J. Bister. Letošnja prireditev s strani uradne Avstrije žal ni bila deležna tolikšne pozornosti kot prejšnje. Kljub dolgi vrsti prominentnih pokroviteljev -Vranitzky, Riegler, Mock, Busek, Zilk (boljših si sko-f&jda ni mogoče želeti) - ter tradicionalni uradni svečanosti prireditve, se nihče od navedenih politikov ni udeležil otvoritve. Prireditev bi po izbiri teme lahko označili za „srednje-evropsko", tako geografsko kot tudi po vsebinskih prispevkih k problemu interet-ničnosti in multikulturnosti... L Sch. Most na cest/, k; pe//e preko prehoda Sobofti, bo čez /efo c/n/ 25 metrov g/oboko pod g/ad/no zbirnega jezera za elektrarno na Go/;'c;'. Elektrarna Golica zgled za sodelovanje med sosedi IVAN LUKAN LjuMjana: poslovni center WTCA s 5000 zaposlenimi? Možnost, do tu Svetovno združenje zo trgovino (ITTCA) v Ljuidjun/ zgroddo po.siovni center (WTC), postajo povsem rentno. IVernertVdnke, direktor projektivnega oddeika evropskega centro v .Ženevi je noro reč no tiskovni konferenci predstavit idejni načrt zo iju/djauski center, v katerem noj ki kito poteg 22-ttad^fropttega /tofe/a, zo katerega se že zanima pet jranco-skih hoteiskih dražk, se pet manjših postovnih stoipičev, poimenovanih po cetinah in ki naj ki tako kot hotei rasti iz štirinadstropne osnovne stavke. Skopaj s parkirnimi prostori naj ki kito v centru okrog 99 tisoč kvadratnih metrov uporakne površine, deto pa naj ki dokiio okrog 5000 nameščencev. Od našega dopisnika ALEŠA STERGARJA Prt' gradnji skupne avvfr/j^ko-j/tgo.s7ovan.s*k