SlAJERSKI GOSPODA Erscheint jeden Samstag —Verlag u.Schriftleitung: Marburg (Dran), Badgasse 6 — Ruf 25-67 - Bezugspreise« In der Ostmark, Vierteljahr JIM IM einschl.9 Rpf Postgebahr; im Altreich: RM 1.20 elnschL 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 550» Mr. 24 - III. Jahrgang Marburg a. «L Drau, Samstag, 12. Juni 1943 Einzelpreis 10 Rpf Nemčija je nepremagljiva Fronta in domovina se nahajata ▼ orjaški borbi — Ministra dr.ffoebbels in Speer sla govorita vsema nemškemu naroda v berlinskem Sportpalast-u — Ponosno poročilo o dnevno rastoči nemški oborožitvi — „Na koncu te borbe stoji nemška zmaga" V soboto popoldan sa je zbralo v berlinskem da j« s svojo štiriletko zavaroval obstoj in dvig Sportpalast-u več tisoč ročnih in umskih delav- nemška oboroževalne industrije Ko mi je Fuh-cev iz nemške oboroževalne industrije, da bi kot rer meseca februarja leta 1942. postavil precizno najbolj poklicano neposredno občinstvo na velikem zborovanju NSDAP sprejeli poročila ln parole dveh odličnih predstavnikov vlade Reich-a: Reichsministra S p e e r -a in Reichsministra dr. G o e b b e 1 s-a. Oba govora sta dala nemškemu narodu vpogled v položaj, v katerem se nahaja Nemčija v zadnji polovici četrtega leta vojne. Medtem, ko je Reichsminister Speer seznanil nemški narod s stanjem nemške oborožitve, v kolikor to dopušča prikrivanje pred sovražnikom, in sicer s stanjem, ki opravičuje popolno zaupanje, je Reichsminister dr. Goebbels zaokrožil v svojih izvajanjih sliko oboroženega nemškega naroda i vojaškega, političnega in moralnega stališča sigurnosti, Jti prešinja ves nemški narod kijub divji jezi sovražnikov. Poslušalci so napeto sledili toku izvajanj obeh ministrov ter so jima mestoma burno pritrjevali, manifestirajoč na ta način ne-razrušljivo edinstvo, ki vlada med režimom in narodom. Reichsminister Speer je v svojem govora ix-rajal med drugim sledeče: te pred letom dni smo se v slovesni uri spomnili storitev nemške oboroževalne industrije. Takrat so bili odlikovani nemški oboroževalni delavci zelo visoko na edinstven način, saj je eden izmed njih — kot prvi Nemec sploh — sprejel Vitežki Križ h Križu za Vojne zasluge. Danes govorim tu pred vami, da bi vas seznanil z uspehi, ki jih beleži naša oborožitev v teku enega leta. Čeprav ne morem našteti nikakih posameznosti, da ne bi dal sovražniku podatkov za napade na našo industrijo, lahko zagotavljam, da je naša oboroževalna industrija storila izredno in orjaško delo. Ze dolgo pred vojno nas je prisilila naša revščina glede raznih surovin do tega, da smo naše gospodarstvo strumno in koncentrično obnovili ter enotnemu vodstvu podredili. $tiri-letka je tu zlasti potom obnove dotlej popolnoma pri-manjkujočih industrij napravila orjaški korak glede produkcije manjkajočih gmot. V teh štirih letih so računali gospodarski strokovnjaki sovražnega tabora na od leta do leta stalno padajočo nemško oborožitev vsled pomanjkanja surovin. Ogromne storitve naše oboroževalne industrije Temu nasproti zamorem danes ugotoviti, da je nemška oborožitev od leta do leta naraščala in da je maj-aika 1943 dosegla na vseh področjih rekordno višino. Zgodovinska zasluga Reichs-marschall-a Hermann G d -ring-a obstoja v dejstvu, nalogo, da naj večkratno pomnožim produkcijo skoro vsega orožja, tankov in municije, se je zdela ta naloga tako meni kakor tudi mojim sodelavcem sprva kot jedva izvedljiva. Radi tega se je izračunalo, da bi za tako večkratno pomno-žitev produkcije trebalo pritegniti večkratno število delavstva, preskrbeti je bilo treba na deset-tisoče orodnih strojev, večkrat pomnožiti pa je bilo treba tudi zaloge železa, bakra, ^.aluminija in drugih kovin, ki jih primanjkuje, razen tega pa bi bilo treba zgraditi nove tovarniške lope, ki bi stale več milijard mark. V tem času so pričeli razni važni obrati izmenjavati svoje nove fabrikacijske metode, ki so se porodile iz izkušenj prvih let po vojni. Načrtna uporaba teh rezultatov se je izvršila najprej v letalstvu in pozneje pri različnih izdelkih za vojsko. Uspeh je iznenadil. Primera med obrati z isto produkcijo je dokazala, da so posamezne firme potrebovale znatno manj delovnih sil ali manj materijala in manj orodnih strojev, da bi dosegle po številu isto produkcijo v istem času. Brez dvoma so se torej nahajale v industriji številne vodilne glave, ki so na osnovi svojega znanja pri fabrikaciji svojih tvrdk uvedle take izboljšave, da so bili rezultati daleč nad povpreč-nino drugih tvrdk. Te može je bilo treba vkljn-čiti z odgovornostjo v splošno oborožitev. Javnost naj danes izve imena vsaj nekaterih neznanih velmož v oborožitvenem gospodarstvu. Proti njihovi lastni volji jih bomo izpostavili njl- PK-Kriegsb. Gebauer (Atl- Auf jede Überraschung vorbereitet In unmittelbarer Nähe des Strandes sind in den Straßen drehbare Panzerkuppeln eingebaut worde: hovi skromnosti in rezerviranosti. Narod ima pravico, spoznati te moža, ki so — deloma že oŠ vsega početka štiriletke — vodih ogromno del* obnove. Tu je P 1 e i g e r, ki vodi celokupno premogovno gospodarstvo. Tu je K r a u c h, ki je izgradil sektor kemije v obsegu, ki je vojno odločilen. R ö h 1 i n g je spravil s svojimi velikimi izkušnjami in energijo produkcijo železa na rekordno višino. R o h 1 a n d je dvignil fabrW kacijo tankov. W e r n e r je spravil letalska motorje na nesluteno višino. F r y d a g ia H e Y n e sta pomnožila fabrikacijo letalskih colic in opreme. Gailenberg vodi diktatori6> no fabrikacijo municije. T y x je pomnožil fabrikacijo orožja. D e g e n k o 1 b je znatno dvignfl produkcijo lokomotiv. Omeniti pa moram nadalje tudi P o r s c h e-a, ki »i je stekel zaslug za raa-voj tankov, Mülle r-ja, ki je izboljšal naša topove in drugo orožje, Wolf f-a, ki nosi «dgo' vornost za razvoj municije skupno z rodi vojsk« in nadalje moja najožja sotrudnika S a u r ia Schieber, ki sta prišla prav tako iz industrije. Vsi ti možje so samo glave nadaljnih številnih glav, ki so v najboljših industrijskih podjetjih s svojim znanjem in z gladkim sodelovanjem s rodi orožja ustvarili ogromno delo obnove. Danes lahko ugotovim s ponosom, da Führer»-jevih zahtev ne samo nismo dosegli, temveč, da smo jih deloma bistveno prekosili. Od spomladi 1942 se je dosegla večkratna pomnožitev takratna mesečne produkcije težkih tankov, protitankovskih topov, lahkih, težkih in najtežjih protiletalskih topov, lahkih in težkih poljskih havbic, da-lekometnih topov, munlcijskih sort vse do ročnih -anat, min in letal. Führer s je pooblastil, da vam nes podam nekaj preciz-h podatkov o dvigu pro-ikcije v tem letu. Skupno izražen je trezni zultat naših ogromnih n». >rov sledeči: Samo v maju leta 1943. sa produciralo 6,3krat večv iah napram mesečni pov-"čni produkciji leta 1941* pomeni, da smo meseca i ja dogotovill več ton misije kot leta 1941. v šefi mesecih. Ta rezultat sa dosegel s samo 50% ve* ovnih sil, 132% več si»-'ega jekla, 57% manj ba-^ i in samo 2% več alumW s. Z malenkostnim povi^ m števila delavcev in majala smo dosegli torej ogokratno množino muni-Pa še k posamezno-m: Mesečno produkcij« nicije, ki lomi oklopnik« 5 cm navzgor, smo od t 1941. stopnjevali na da-tajih tisoč odstotkov. Ce-upno stopnjevanje je pri n koristilo novim težjim in najtežjim vrstam protitankovske municije, ki je š« leta 1941. niti ni bilo. Mu-nidja za lahke poljske havbice se je stopnjevala za Sch). 1300%, municija za težke kalibre z« 400%. Mesečna produkcija ročnih in jajčnih granat se je v istem času dvignila od 100 na ^0%, produkcija min pa celo na 1900%. Dogotovitev vseh topov od kalibra 3,3 cm nav-Sgor se je napram mesečni povprečnim leta 1941. dvignila v mesecu maju na 400%. Pri tem se je od leta 1941. dvignilo število delavstva za 43%, uporaba surovega jekla se je stopnjevala za 78 odstotkov, medtem pa je mesečna uporaba bakra padla za polovico, uporaba aluminija pa celo na desetino. Posamezni rezultati iz tega dela oboroževalne bitke pokazujejo sledečo sliko: Izdelava karabi-nov se je v zadnjih štirih mesecih stopnjevala za polovico. Posebno sijajna je produkcija strojnic ▼sled hitre fabrikacije nove, hitro streljajoče strojnice MG 42. Kljub težavam, ki so bile s tem povezane, je bilo mogoče od leta 1941. naprej dvigniti mesečno produkcijo vseh strojnic v maju za 70%. Produkcija lahkih poljskih havbic se )e od leta 1941. početvorila. Od totalne vpostave domovine v februarju do danes se je mesečna produkcija podvojila. Produkcija težkih in najtežjih protiletalskih topov se je od leta 1941. stopnjevala za 315%. Produkcija naših protitankovskih topov, ki nadkriljuje sovražno orožje, je leta 1942. skoro popolnoma na novo pričela in izkazuje od februarja 1943 220%no stopnjevanje. Skupno s srednjim 5centimeterskim protitankov-akim topom se je število v mesecu izdelanih protitankovskih topov dvignilo od leta 1941. do «anes na 800%. Pa tudi produkcija vseh drugih vrst orožja, lahkih in težkih metalcev min, lahkih protiletalskih topov, srednjih in najtežjih topov ter tudi nadomestna fabrikacija novih cevi se ¥i napram leta 1941. povsod bistveno dvignila. udi ta Je «speh skupnega dela vseh v oboroževalni industriji delujočih raposlencev. Silna fabrikacifa naših tankov Poseben nzultat )e imela oborožitev pri stop-■Jevanju fabrikacije sa naše oklopno orožje. S rebnim navdušenjem in požrtvovalnostjo je na-tadustrija na delu, da bi nekdanji časovni preskok naših nasprotnikov v produkciji dosegla in prekosila. Tndi ta si potrebno podčrtevati obstoječega številčnega materijala s prevelikimi besedami. Številka govorijo za sebe: Skupno število vseh tankov, lahkih in težkih, se je večkrat poenotilo. Prt tem le« zvišanje lahkih tankov, preje tank I, H in m, samo pri 20% mesečne pov-»rečnina hrta 1941. Iz razumljivih razlogov se je polagala največja važnost na stopnjevanje težkih tankov, naskočnlh topov, tanka IV ta tanka »Ti-•er«. Ta *> se v zadnjih mesecih dosegli rezultati, ki ležijo daleč nad tem, kar «no pričakovali •d oborožitve. Samo stopnjevanje mesečna produkcije težkih tankov od februarja t L do majnika 1943 znaša 100% g stopnjevanje, ki Je bilo v tem kratkem ¿asa možno samo vsled ogromne itetovne storitve Mših oboroževalnih delavcev. Se pomembna ta ta storitev, ako ugotovimo, . ir^nv°ftre Relhen b°Ch Rhab^ber beladene Wagen ein Be^^ daß steh die Marktordnung des Reichsnährstands in Frieden und Krieg hervorragend^bewäirt UHU KME IOVALEC Kmetic — opazuj in zapisuj! £e bi nam kdo nenadoma sestavil vprašanje kakšen i« pravzaprav razloček med dobrim, naprednim gospodarjem ter med slabim, zanikrnim, bi morali dati nekako tak-le odgovor: Dober gospodar kmetu j« s odprtimi očmi, opazuje, kako se sponaša «na ali druga rastlinska in živalska vrsta in sorta, kakor tudi te ali oni način dela. Pa ne samo, da dobor gospodar vse to ostro opazuje, marveč si raine podatke in ugotovitve tudi zapisuje, na podlagi zapiskov računa in sklepa, ter si na te način lahko napravlja trdno utemeljene lastne izkušnje in sodbe o tem in onem Nasprotno pa lahko označimo slabega gospo- darja kot človeka, ki hodi sicer z odprtimi" očmi po svetu, pa vendar ničesar ms opazi, kar bi bilo važno zanj. Dela sicer, toda rekli bi lahko, da delo njega vodi, ne pa on delo. Izkušenj, ki jih — dobre ali slabe — doživlja, si ne zna razložiti in jih ne ume izrabiti. In medtem, ko se dober go-spodar vse življenje uči, j« .lab gospodar nedostopen za vsak pouk Njegovo edino gospodarsko načelo je: »Če je bilo za mojega očeta teko dobro, bo ie za mene I« Za take, gospodarskemu napredku nedostopne gospodarje naslednje vrstice niso pisane. Pač pa ** bo,d° * «pehom poslužili misli, katere bomo ▼ naslednjih odstavkih zapisali, naši za napredek Scherl-Bilderdienst—Autoflex Kartoffelkäfer wirksam bekämpfen Im Rahmen der Ernährungssicherung des deutschen Volkes fällt dem Bauern auch die Aufgabe ku, den Kampf gegen alle Schädlinge emährungs-wichtiger Pflanzen wirksam zu führen. Im Monat Juni ist vor allem die Bekämpfung und Vorbeuge gegen den Kartoffelkäfer von größter Wichtigkeit. Ratsam ist die Beobachtung der Kartoffelschläge durch öftere Begehung. Vielfach kommen auch die oberen Klassen der Volksschulen dabei zum Einsatz. Wird eine verdächtige Stelle am Kartoffelkraut erkannt, muß sofortige Meldung an den Ortsbauemführer erfolgen, der das weitere veranlaßt. Fjn einziger Käfer im Kartoffelfeld kann sehr großen Schaden anrichten, Her sich dann im nächsten Jahre noch verheerender auswirken dürfte, wenn die* Bekämpfung unterbleibt vneti kmečki gospodarji, kakršnih je — upamo — večina. Nekoliko bodo k večjemu zanimanju za stvari, 0 katerih nameravamo danes pisati, doprinesle tudi vladajoče razmere. Saj so vsled uradnih pre-hranjevalno-oskrbnih ukrepov vsi kmetje naravnost prisiljeni, da mislijo na stvari, na katere niso pomislili nikdar prej, ki pa so vendar za smotrno kmetovanje zmiraj enako važne. 1 SEVZIN^SEVR,AČUNAJ TER ZAPISUJ če je na primer kdo pred par leti vprašal povprečnega kmečkega gospodarja, koliko orne zemlje poseduje, koliko travnikov itd., bi vsak odgovoril: »Ja — pa res ne vem natanko, zdi se mi pa, da toliko in toliko johov .« Vsled vpeljave »Hofkart« ter vsled letošnjega popisa izkoriščanja zemlje (»Bodenbenutzungserhebung«), pa je bil vsak kmet prisiljen, točno izmeriti svoje njive in travnike. In ne samo to. Tudi za vsak posamezen poljski pridelek ve zdaj vsak kmečki gospodar, koliko površine zavzema. Prej smo vedno rekli na primer: »Krompirja je letos posajeno 45 mernikov« — a nikdo ni vedel, na kolikošni površini; zdaj pa gospodar točno ve: 45 mernikov sem ga tosadil na površini 50 arov. In lahko na tej pod-agi računa dalje: Če je šlo na 50 arov 45 mernikov krompirja, in ker je tehtal en mernik povprečno 25 kil - (treba je seveda stehtati par mernikov, da dobimo povprečno težo!) —, se to pravi, da je bilo potrebno za 50 arov njive nad 11 nieterskih stotov semenskega krompirja Za en hektar bi bilo potrebno torej okoli 22 stotov In, ko bo te kmečki gospodar jeseni krompir izkopal bo lahko spet računal: Na 50 arih sem indelal 200 mernikov, to je 50 meterskih stotov :rompirja; to se pravi, na en hektar 100 stotov. Na enak način razumen gospodar na podlagi posejane površine izračuna, koliko žitnega semena potrebuje za en hektar površine kakor tudi, kakšen pridelek — na en hektar računano —, dobi od posameznih žitnih vrst. Na isti način lahko kmet izračuna pridelek svo-ihi travnikov, če ve, kolikšno površino zavzemajo. Z eno besedo: Točno poznanje skupne površinske izmere obdelovalne zemlje, kakor tudi izmere vsake posamezne parcele je temelj izračunavanja gospodarskega uspeha našega kmetovanja. Naši kmečki gospodarji bi morali biti zato pravzaprav hvaležni oblastvom, ki so jih prisilila, da so storili, kar bi moral napraviti dober, napreden gospodar sam od sebe že zdavnaj! Vs^k kmečki gospodar bi moral zatorej vse podatke, ki jih je moral navesti ob priliki letošnjega popisa o izkoriščanju zemlje, skrbno shraniti — bolj skrbno kot denar, ker jih bo še neštetokrat potreboval. Kdor je te podatke zgubil, naj si jih še pred jesenjo izpiše iz svoje »Hofkarte«, ki se nahaja na pristojnem Ernährungsatat-u. 2. OPAZUJ RASTLINE ZDAJ, KO RASTEJO! Kmetovalec ima spomladi in poleti nešteto prilik, da si z opazovanji bogati svoj« gospodarsko znanje ter nabira koristnih izkušenj. Pri žitu na primer se mu stavlja nešteto vprašanj. Navedemo samo nekatera: Kako se je pri letošnjem ozimnem žitu obnesla zgodnja, kako pozna setev? Kakšna je razlika med ročno in med s strojem sejanim žitom? Ali je poznati razliko med oziminami, kjer je bilo sejano dobro očiščeno in razkuženo žito, in med njivami, kjer je bilo sejano neočiščeno ter nerazkuženo žito? Kako se razlikuje ozimno žito. ki je bilo sejano za raznimi predpridelki: deteljo, krompirjem, koruzo, peso, ovsod itd.? Za katerim predpridelkom je žito najlepše? Kako se razlikuje žito, ki mu je bilo gnojeno lansko jesen s hlevskim gnojem, od žita, ki je bilo ognojeno samo z umetnimi gnojili? In nadalje: akšne razlike se opažajo med žitom, kjer je bilo pognojeno z vsemi vrstami umetnih gnojil, in med žitom, ki mu je bilo pognojeno samo s Thomasovo žlindro, ali pa samo s solitrom? Za koliko slabše je žito, ki mu sploh ni bilo pognojeno? Na vsa ta vprašanja bo našel gospodar izredno zanimive, včasih tudi izredno nepričakovane odgovore, če bo takole v nedeljo popoldne napravil sprehod po svojih, pa tudi po sosednjih poljih. Seveda — če hoče kmet, da mu bodo ti odgovori za stalno koristili, naj si naša vprašanja, kakor tudi odgovore nanje zapiše! Enako zanimiva so vprašanja, ki morajo dobrega kmečkega gospodarja zanimati glede razlike med posameznimi žitnimi sortami Na primer: Kako se razlikujejo posamezne nove, šele zadnje leto k nam vpeljane posamezne žitne sorte od naših domačih? Katere sorte so zimo bolje, katere slabše prestale? Katere sorte so se lepše obrasle? Kakšna je razlika med posameznimi sortami. in v primeri z domačimi sortami glede višine rasti barve in oblike listov, stebel, glede gostote posevka, glede časa klasenja itd.? Katere sorte so bolj odporne proti rji, katere proti snetljavosti? Katere sorte ne polegajo? Za koliko dni prej ali pozneje bo ena ali druga sorta dozorela? Koliko stebel na kvadratni meter in koliko zrn v klasu naštejemo povprečno pri eni ali drugi sorti? Kako uspevajo v posameznih sortah podsevki, n. pr. detelja? Nihče ne more tajiti, da so točni odgovori na vsa ta zastavljena vprašanja izredne važnosti za vsakega kmetovalca. In vendar, kako malo kmečkih gospodarjev je, ki bi si taka in podobna vprašanja zastavili ter bi si na podlagi lastnih opazovanj poiskali tudi odgovor nanje! Enako važni in istotako zanimivi morajo biti za dobrega kmečkega gospodarja odgovori na vprašanja, ki se tičejo uspevanja posameznih okopavin itd. Na primer glede krompirja: Kak razloček se kaže letos med krompirjem, ki jt bil zgodaj ter med onim, ki je bil pozno posajen? Kako je krompir posameznih sort odgnal? Kater* sorte odgaajajo bolj bujno, katere slabotno/ Kater« sorte so vzkalile enakomerno, kater« neenakomerno? Kakšne razlike je opaziti v barvi listov med posameznimi sortami? Katere sort« krompirja so za rjo in bolezni sploh neobčutljive, katere sorte pa napadajo bolezni najhuje? Kako se razlikujejo krompirjevi nasadi, ki so bili sajeni in obdelovani s strojem »večvrstnikom« (Vielfachgerät) od nasadov, ki smo jih sadili in jih obdelujemo ročno? Ali je poznati v rasti kako razliko med krompirjem, ki je bil cel posajen, in med onim, kjer smo sadili rezine? V kakšni zemlji j« letos krompir lepši, v lahki ali težki, peščeni ali ilovnati? Na ravnem ali v strmih legah? Itd. Podobno kot pri žitu in krompirju se nam stavlja vrsta sličnih vprašanj tudi pri vseh drugih poljskih rastlinah. Pri koruzi bomo na primer predvsem opazovali razliko med posevki, ki so bili sejani > sejalnico in med onimi, ki so bili z roko sajeni. Nadalje je pri koruzi važno, opazovati učinek posameznih gnojil, kakor tudi skrbnega, ali pa zanemarjenega obdelovanja. Pri pesi nas bo zanimala predvsem razlika med posevki, kjer smo sejali pesno seme naravnost na njivo, ter med presajeno peso. Pri fižolu nas bo zanimala predvsem razlika med čistimi nasadi posameznih sort ter med mešanimi nasadi. Istotako zanimivo bo primerjati rast in pridelek nizkega in visokega fižola med seboj. Poudarjamo še enkrat, da bo imel kmet od vseh takih in sličnih opazovanj trajno korist le, če si vsa vprašanja in ugotovitve zapiše! Človek je namreč pozabljiv, tako da niti najnavadnejših stvari ne obdrži dolgo v glavi. Kot primer navajamo samo dejstvo, da sicer vsak kmečki človek leto za letom opazuje na primer visoki fižol pri rasti — toda če pozimi vprašate kmečkega človeka, ▼ katero stran se visoki fižol ovija, vam bo morda znal na vsakih tisoč le en sam pravilno odgovoriti, ali pa še ta ne. Kdor ne verjame, da je tako, naj si to vprašanje sam zastavi ... Težko, če bo vedel odgovoriti prej, ko da gre gledat na njivo ali na vrti 3. TUDI ZA POLJEDELSKE STROJE SE ZANIMAJ! O poljedelskih strojih in njih uporabi smo že večkrat pisali Danes nas 'zanima predvsem njih gospodarska vrednost. V vsaki vasi je letos že več ali manj strojev v porabi. Svetujemo vsem kmečkim gospodarjem, da opazujejo in poskušajo ugotoviti gospodarsko vrednost vsakega posameznega stroja, ne samo onih, ki jih imajo sami, marveč tudi strojev, ki jih imajo sosedje, ali pa vaška strojna skupnost (»Dorfmaschinengemeinschaft«), Tudi v tem pogledu se nam stavljajo raznovrstna vprašanja, na katera si je dober, računajoč kmet dolžan odgovoriti. Vzemimo za primer kosilni stroj. Tu bomo najprej ugotovili, v kakih okoliščinah in v kakih legah je ta stroj sploh mogoče s pridom uporabljati. In bomo ugotovili čisto nepričakovane stvari. Večina kmetov je n. pr. mnenja, da je kosilni stroj mogoče uporabljati samo v ravnini. Res pa je, da je mogoče delati s kosilnim strojem tudi ▼ razmeroma strmih legah, če je le zemeljska površina gladka. Narobe pa bo marsikoga presenetila ugotovitev, da na najbolj raVnem svetu kosilnice ni mogoče uporabljati, če so tla posuta z mravljišči, krtinami in drugimi malimi .ovirami. Enako bo marsikoga začudila ugotovitev, da kosilni stroj zahteva več časa za brušenje in čiščenje, kakor pa za košnjo. To je važno v toliko, ker moramo tudi v ta namen -zamujeni čas priračunati, ako računamo, za koliko hitreje in ceneje nas pride stati košnja s kosilnico od ročne košnje. Zanimiva bo tudi ugotovitev, da se dd s kosilnico najlepše kositi takrat, ko kosa najslabše reže, to je, ko so tla trda, suha. Enako zanimiva bodo za dobrega kmeta opazovanja in izkušnje glede sejalnic. Kajti tudi v tem oziru imajo kmetje, ki s temi stroji še niso delali, navadno popolnoma napačne predsodke. Tudi o njih menijo namreč, da jih je mogoče uporabljati samo na ravnini. Izkušnja nas bo poučila, da tudi v razmeroma bregovitih legah sejalnice brez težkoč uporabljamo, če je zemlja lepo pripravljena in p» — če so opremljene z zavorami, kar je posebno važno! Nasprotno je sejalnica ▼ docela ravnem svetu neuporabna, če je zemlja nezadostno pripravljena, kepasta ali celo kar v celih brazdah. Enako nemogoče je, uporabljati sejalnico ▼ ravnini, kjer orjejo še po starem na ozke kraj«. Na podoben način si naj vsak kmečki gospodar nabira praktičnih ugotovitev o vseh vrstah strojev, ki s« nahajajo v okolici. Razen tega naj primerja kakovost dela in izdelavo istovrstnih strojev raznih tovarn. Na ta način si bo lahko napravil o njih točno sodbo, ali je en ali drug stroj za njega primeren in od kater« tovarn«. Gotovo j« namreč, da bo po vojni kmetijskih strojev na razpolago dovolj in da jih bo tudi naš kmetovalec nujno potreboval, ako bo hotel tekmovati z naprednejšimi kme-tcvalci. Treba je zato, da si nabira vsak že zdaj potrebne izkušnje, da se bo ob danem času lahko hitro in prav odločil. Spodn ješiaf erc 1 Ako še nisi oddal ponošenih oblek, čevljev in starih cunj v zbirko teksttlij in čevljev, stori to takoj I Zbiralnice pri Ortsgruppah sprejemajo samo še dva dni! GOSPODARSTVO Gospodarsko zasedenih pokrajin na vzhodok Nemčija je na vzhodu ▼ vseh, po Sovjetih i» praznjenih pokrajinah takoj vpostavila svojo vilno upravo, ki je šla takorekoč vedno skupaj s prodirajočimi četami, da je sovražniku od-vzeto ozemlje takoj prevzela v svoje upravno-gospodarske roke. Dežele vzhoda predstavljaj« velikanska naravna bogastva, ki jih j« treba i» koristiti. Za vse to je pa treba veliko preuda» nega, načrtnega in trdega dela, ki se ga ja m» ralo takoj začeti. Nemčija je za ureditev gospodarstva na rzh* du vpostavila ogromno število delovnih sil I» vedba zamišljenih načrtov sloni seveda na n» cionalsocialističnih načelih, ki so jamstvo dt se jih bo tudi izvedlo. Nemška uprava se pri tea ne poslužuje metod, kakor jih poznamo pri A» gležih, ki v svojih kolonijah izrivajo domačine ti gospodarstva. Na vzhodu omogoča Nemčija ko« gospodar m voditelj vsem domačinom sodelova-nje pri ureditvi novega gospodarskega reda. Is ne samo to. Prostranost in obsežnost gospodam skih možnosti in načrtov, ki jih bo izvesti nt vzhodu kot povečanem nemškem in evropskem življenskem prostoru, sta elastični, dalekovidni ia umni nemški gospodarski upravi narekovali, d« Je na vzhodu dovolj dela in jela tudi za drug«, nam po krvi in jeziku sorodne in prijateljske n» rode, v kolikor imajo voljo prostovoljno sode* lovati in se uvrstiti med na vzhodu delujoči Nemce. Nemčija odpira torej Evropi vrata n* vzhod predvsem germanskim prostovoljnim da> lavcem, obrtnikom, trgovcem, rokodelcem ia podjetnikom vseh strok in vrst, ▼ kolikor imaji voljo in sposobnost staviti se na razpolago g» spodarstvu vzhodnih pokrajin. V tem pogledu vlada največ zanimanja- ▼ H» landiji. 2e lani so v Haag-u ustanovili družbo za zbiranje, združenje in podpiranje vseh slojev ia krogov v Holandiji, ki imajo kakršenkoli interes, da bi se udejstvovali na vzhodu. Ta tvrdka daj« nasvete, informacije, izdeluje načrte ter v splošnem pospešuje in pomaga vsem, ki bi na vzhodi radi nekaj začeli. S tem ni pomagano samo vzho du, ki kriči po delovnih rokah in podjetnih lj» deh, zmožnih kmetovalcih in dobrih delavcih, temveč tudi Holandiji, ki je radi vojne gospodar-sko trpela posebno z izgubo svojih indijskih k> lonij ter potrebuje novih možnosti za udejstv» vanje. Po vzgledu Holandije obstojajo tudi na Danskem tvrdke. k' so udeležene v gospodarstvu vzhoda. Njihova udeležba je v glavnem v baltiških deželah. Tudi to koristi Ostland-u in Danski. Danski gospodarstvo namreč radi vojne nima možnosti pravega udejstvovanja in je zadovoljno, da Ji Nemčija na ta način, odpira vrata do dela, ki m» bo prineslo bodočnost. Akoravno se vse to bavi za enkrat radi vojne z vojnim gospodarstvom, ni to nič nenaravnega, dokler traja vojna. Nemško-danski gospodarski interesi jamčijo za nujno obnovo severnega dela vzhoda. Tudi Romunija kot zaveznik Nemčija ▼ bojo m-per komunizem je prevzela delokrog ▼ izgradnji in obnovi vzhoda. Pokrajino Transnistrijo, ležeč« ob severnem delu Črnega morja, ki jo v civilno-upravnem pogledu upravlja, bo preoblikovala i pomočjo Nemčije gospodarsko ia upravno-politii-no. V tem je delež Romunov sa preporod in ur» ditev vzhoda. Omeniti je tudi Madžarsko, ki j« v Budimpešti ustanovila tvrdko »Transkarpathia« za trgovanj« med vzhodnimi pokrajinami. Madžarska bo is vzhoda uvažala surovine, m vzhod pa izvažala svoje industrijske produkte, kar bo koristilo obea strankam. Sele v povoju s« nahajajoč« gospodarstva vzhoda se sistematično preurejuja za svoje bodoče velike naloge. Evropa, ki ja industrijsko visoko razvita, bo velekupec surovin, ki jih potrebuje in jih je na vzhodu r skoraj neizčrpna količinah, da ne govorimo o kmetijskih pridelkih, ki jih bodo evropski narodi tudi potrebovali. Izdelki naših tovarn bodo pa na vzhodu našli milijone potrošnikov, kar bo gospodarstvo vzhodnega prostora zbližalo in združilo z ostalim gospodarstvom Evrop N4IE VESTI * Reichsjugendfflhrer Asmann Je te dni obiskal Solijo, kjer ga je skupno s spremstvom sprejel bolgarski ministrski predsednik, prof. Filov. Ax-mann je nato obiskal glavni štab bolgarske dr-tavne mladine »Branik«. Tu je vodja bolgarske mladine, dr. Klečkov, poročal o svojem delovanju. Reichsjugendfuhrer je položil venec na spomenik Neznanega bolgarskega vojaka. V znak nemško-bolgarske mladinske skupnosti je podaril Reichsjugendfuhrer bolgarski mladini v »Braniku« osem jadralnih letal. * Namestitve poklicnih podčastnikov in voditeljev Reichsarbeitsdienst-a. Z odredbo Reichsin-nenministra v sporazumu z vrhovnim poveljstvom oborožene sile je bilo izdano določilo, ki urejuje sprejem dosluženih podčastnikov oborožene sile in voditeljev Reichsarbeitsdienst-a v uradniško službo Novi predpisi izboljšujejo možnost sprejema v državno službo tistim, ki se zanjo potegujejo po odsluženju svojih obvez pri vojakih in t Reichsarbeitsdienst-u. * Oborožena sila in policija ter cestni promet. Po odredbi Reichsinnenministra niso podvrženi prometnim predpisom, ki veljajo za ceste: oborožena sila, ff-odredi, policija, gasilstvo in obmejna nad-lorna služba, kolikor to zahteva izpolnjevanje njihove službe. To velja tudi za gasilstvo, odrede Technische Nothilfe iii Reichsarbeitsdienst pri ▼postavi v slučajih katastrof. Oddelke oborožene tile odrede ff, Reichsarbeitsdienst NSDAP, lahko policija in gasilstvo na pohodu prekineta in v po-kretu ovirata, če se jima mudi. Isto se lahko zgodi tudi z mrtvaškimi sprevodi in procesijami. * O binkoštnih praznikih ne bo dopustnih potovanj. Generalni pooblaščenec za vpostavo v delo razglaša: Vojne potrebe zaposlujejo nemške državne železnice v taki meri, da letos o binko-štnih praznikih ni mogoče uvesti dodatnih osebnih vlakov. V interesu vseh je, da se potovanja t. jebnega značaja posebno o binkoštnih praznikih omejijo, ker je ravno tedaj železniški osebni promet najbolj obremenjen. Vožnje na dopust in počitnice je urediti tako, da se ne potuje ravfto na binkoštne praznike. * Razstava štajerskih narodnih noš. V dvorani Ortsgruppe Marburg II, TegetthofstraBe 3, so Tazstavili štajerske noše. Pri tem so imele zlasti ženske priložnost, da si ogledajo, kako izgleda prava štajerska dekliška noša ali »Dirndl«. Razstava je nudila možnost, ločiti pravo od spače-nega. »Dirndl« namreč ni nikakšna moda, temveč noša, ki je zrasla iz naroda, iz noše domače zemlje, iz naših cvetlic in hribov. Razstavo je priredil Madelwerk. * Konjske odeje so na nabavne liste. Po poročilih urada Reichsstelle für Kleidung und verwandte Gebiete, se sme prodajati odeje za konje in živino samo na Bezugscheine Scherl-Bilderdienst—Adrian—Autoflix Soll es ein Harzer »Roller« sein? Je größer die Milchmengen sind, die der deutsche Bauer der Ablieferungsschiacht zur Verfügung stellt, um so mehr Butterfett und Käse können produziert werden. Bei der Versorgung des deutschen Volkes mit diesen Nahrungsmitteln erhält der in den Molkereien aus Quark hergestellte Sauermilchkäse eine immer größere Bedeutung, da er nahrhaft, schmackhaft und bekömmlich ist. In den Molkereibetrieben läuft der gewonnene Quark durch eine Formmaschine, die ihn automatisch die gewünschte Form und das gewünschte öfewicht gibt. Sorgfältig auf Gerüsten gelagert kommt er in den Reifungsraum, wo er 5 bis 6 Tage liegt und mit dem Schimmelpilz bespritzt wird, der in den Käse eindringt und so den Reifungsprozeß darstellt. Je nach der Entfernung des Bestimmungsortes wird die Lagerdauer des Käses beschränkt. — Unser Bild zeigt die Bespritzung im Reifungsraum * Dekleta višjih šol kot otroške vrtnarice na Spodnjem Štajerskem. Na višjih dekliških šolah v Graz-u so predčasno zaključili 7. razred, da bi iz vrst učenk poslali nekaj deklet kot otroške vrtnarice na Spodnjo Štajersko za vodstvo otroških vrtcev, ki se otvorijo za časa žetve. Vsa dekleta so se prijavila prostovoljno in so bila pred odhodom na Spodnje Štajersko poslana v večdnevni tečaj, kjer so jih za to vpostavo strokovno pripravili. * Spodnještajerci so vedno in povsod junaki. Vojak Stanislaus Augustin iz Oberradkersburg-a, ki se je javil kot prostovoljec v odd. Waffen-^, je bil nedavno odlikovan za hrabrost z odlikovanjem »Eisernes Kreuz II Klasse«. * Pevski nastop v Luttenberg-u. V Luttenberg-u so v hiši Gemeinschaftshaus nastopili zbori Jung-mädelsingschar in Singschar der Deutschen Jugend, organizacije Syrischer Heimatbund. Med odmorom je čital Kreisführer inženjer Nemetz Weinheber-jeve in Eichendorff-ove pesnitve. Nastopil je tudi godalni kvartet iz Luttenberg-a. Pu-reditev je bila dobro obiskana in je lepo uspala. * Vzdrževanje družin v zasedenih pokrajinah vzhoda. Uradni list Reichsministra za vzhodne pokrajine št 12, z dne 2. junija 1943, prinaša odredbo o družinskih vzdrževalninah v zaseden h predelih vzhoda. Na isto imajo pravico vsi družinski pripadniki nemških državljanov in Nemcev, ki služijo v oboroženi sili v Reičhsarboits-dienst-u in stanujejo na vzhodu. Tudi tisti, ki niso nemške narodnosti in so se stavili na razpolago za službo na vzhodu kot prostovoljci, v kolikor niso oskrbovani od uradov Waffen-ff, imajo pravicc na isto vzdrževalnino, ki je mišljena za vzdrževanje družine. * Najmlajši nosilec vojno-zaslužnega križa z meči. Simbolično za vse odrede Hitler-Jugend v Gau-u Westfalen-Süd je Führer odlikoval za hrabro obnašanje desetletnega pimfa Rolf-a Polivka iz Dortmund-a. Fantek se je izkazal med nekim nočnim letalskim napadom ter na ta način postal najmlajši nosilec imenovanega odličja. * Reja malih živali naj sloni na lastni prehrani. Z vojno se je tudi na Spodnjem Štajerskem še bolj razvila reja malih živali. To nam daje dodatna prehranjevalna sredstva in dragocene surovine, kakor angorsko volno, kože, usnje itd. Vse to je pa v interesu gospodarstva, če se giblje' v mejah samooskrbe. To se pravi, hrana za domače živali se na noben način ne sme pridelati ali nabavljati na račun prehrane ljudstva ali drugih živali. Na vsak način je prepovedano nakupovanje krme, ki se jo lahko uporabi v druge svrhe. Zato morajo rejci malih živali stanje svojih kuncev, kokoši itd prilagoditi stanju lastne Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezati! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 23. Stunde. Ordnungszahlen, vrstilni stevniki. Regel: Man bildet die Ordnungszahlen, indem man an die Grundzahlen bis 20 die Endung -te anhängt. Von 20 aufwärts hängt man -ste an. (Ausnahme: 1. und 3., der erste, der dritte.) P r a v i 1 o : Vrstilne stevnike tvorimo na ta »acin, da pritikamo glavnim stevnikom (izvzem-U 1 in 3) -te, in Stevnikom od 20 naprej -ste. Ordnungszahlen werden wie Eigenschaftswörter »bgewandelt. Zapomni si: Vrstilni Stevniki se sklanjajo kakor pridevniki. 1. (erster, -e, -es). 2. (zweiter), 3. (dritter), 4. (vierter) usw., 20. (zwanzigster, -e, -es), 21. (ein-■ndzwanzigster), 100. (hundertster) usw. Vaja. Der wievielte ist heute? Heute ist der 13. (dreiunzwanzigste). Krainbürg, am 30. (dreißigsten) Jänner 1942. Nach dem 20. (zwanzigsten) hat «r meist kein Geld mehr. Mein Bruder wird mich nach dem 30. besuchen. Wo wohnen Sie? In der Klagenfurterstraße 25 in 3. (dritten) Stock. Das Ist das 6. (sechste) Telegramm, das ich heute erhalte Ein Tag ist der 7. Teil einer Woche,, der 30 oder 31. Teil eines Monats und der *365. Teil »¡nes Jahres. Veldes 8. (achter) Jänner 1942. Am 1. hat Her? Maier viel Geld, aber am letzten ist •r schon stier. Ein Gramm ist der tausendste Teil »Ines Kilogramms. Heute abend ist die 250. (zweihundertfünfzigste) Aufführung der neuen Operette. Bitte eine Fahrkarte 3. (dritter) Klasse nach St. Veit. Bitte, wo steht der Zug nach Neumarkt? Auf dem 5. Geleise. Der Zug aus Laibach fährt auf dem 1. (ersten) Geleise ein. Herr und Frau Dr. Witz zeigen die glückliche Geburt ihres 8. Jungen an. Wie alt ist dieses liebe Mädchen? Es ist erst im 9. (neunten) Monat. Sprichwörter: 1. Reden ist Silber, Schweigen ist Gold. 2. Zeit ist Geld 3. Können ist Wollen. 4. Keine Rose ohne Dornen. 5. Besser den Spatz in der Hand als die Taube auf dem Dach 6. Gelegenheit macht Diebe. ' 7. Lügen haben kurze Beine. 8. Der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht 9. Ende gut, alles gut. i 10. Aller Anfang ist schwer. 11. Morgenstunde hat Gold im Munde. 12. Jeder ist seines Glückes Schmied. 13. Eine Hand wäscht die andere. 14. Hunger ist der beste Koc&. 15. Wer anderen eine Grube gräbt, fällt selbst hinein 16. Unkraut verdirbt nicht. Die leidende Rorm. Trpni nafin. Man bildet die leidende Form mit dem Hilfszeitwort »werden« und dem Mittelwort der Vergangenheit. Trpni način tvorimo s pomožnim glagolom »werden« in z deležnikom preteklega časa. Biti ljubljen ich werde geliebt — ljubijo me du wirst geliebt — ljubijo te er, sie, es wird geliebt — ljubijo ga, jo wir werden geliebt ljubijo nas ihr werdet geliebt — ljubijo vas sie werden geliebt — ljubijo jih Sie werden geliebt — ljubijo Vas Ubungssätze: 1. Diese Kinder werden von ihren Eltern sehr geliebt. 2. Der Koffer wird vom Dienstmann zum Zug getragen. 3. Die Post wird täglich zweimal ins Haus gebracht. 4. Die meisten Geschäfte werden um 18 Uhi geschlossen. 5. In diesem Kaffeehaus wird immer Schach gespielt. 6. Die schönen Bilder in der Ausstellung werden bewundert. 7. Dieser freche Dieb wird mit 14 Tagen Arrest bestraft. 8. Montag und Freitag wird kein Fleisch verkauft. 9. Alle Menschen werden von den Juden betrogen und begaunert. 10. Von wem wird diese Rechnung bezahlt! — Natürlich von mir. Die Bücher dieses bekannten Dichters werden mit größtem Interesse gelesen. 12 Was wird heute gemacht? Ein Ausflug auf den Hochobir. 13. Eine Hausgehilfin welche kochen kann, wird dringend gesucht. 14 In diesem Zimmer wird nicht geraucht. 15. Jeden Tag werden von diesem Herrn 10 bis 20 Forellen gefangen. 16. Dieser Brief wird unter allen Umständen heute noch geschrieben und zur Post gebracht. 17 Dieses Geschäft wird ab sofort wegen Preistreiberei geschlossen. Aus der Zeitung. Dr. Max Unblutig ordiniert bis auf weiteres nicht. prehranjevalne možnosti. Reja kuncev velike belgijske rase je neracionelna, ker se brez žitne krme ne odebelijo. Neracionelna je tudi reja malih kuncev. Isto načelo drži tudi za koze. Reja kuncev, kokoši itd. po stanovanjskih hišah je dovoljena s pristankom hišnega lastnika, v kolikor ni tozadevno že dogovorjeno v najemninski pogodbi. * Razstreljivo ni za otroke. V Saarbrücken-u je skupina otrok našla francosko granato, ki ni eksplodirala Kakor je to navada, so se otroci igrali z granato, ki je eksplodirala. Pri tem sta bila dva otroka takoj mrtva, dva nadaljna sta pa kmalu nato izdihnila. Skoraj istočasno sta v Wilni in v Narwi v Ostland-u, usmrtili dve mini šest otrok, ki so se igrali z najdeno stvarjo, ne da bi se zavedali, kaj imajo v rokah. * Prilagoditev kazenskega prava v notranjosti Velike Nemčije. Na področju Velike Nemčije obstojata trenutno še dva kazensko-pravna postopka eden poleg drugega, in sicer kazensko pravo v Altreičh-u in kazensko pravo Alpen- in Donau-Reichsgau-ev. Ta dva sistema sta v raznih določilih različna. Dejanja, ki so v Alpen- in Reichs-Gau-ih kazniva, jih kazensko pravo Altreich-a presoja drugače ali pa sploh ne zajame in obratno. To povzroča kazenskemu pravu neznosljivo-sti, ki so sedaj, ko je mnogo menjavanja stanovanj in službenih mest prav pogoste in vodijo do nezadovoljivih sklepov. Dokončna odstranitev teh razlik je možna edino potom izenačenja celotnega kazenskega prava, ki se bo izvršilo šele po vojni. Sedaj je Reichsminister der Justiz, to je pravosodni minister, izdal odredbo, ki bo za enkrat prilagodila kazensko pravo Altreich-a ter Alpen- in Donau-Gau-ev. Odredba se imenuje Straf-rechtsangleichsverordnung. * Poizvedovanja o stalingrajskih bojevnikih. Ponovno se opozarja, da se dobijo zanesljivi podatki o usodi pogrešanih stalingrajskih bojevnikov samo pri uradih Wehrkreis-ov »Arbeitsstäbe Stalingrad«. Svojci se najprej obrnejo z razpoložljivimi podlagami na pristojen Wehrmeldeamt. Wehrmeldeamt-i vodijo nadaljna posredovanja pri Wehrkreis-ih potom uradov »Arbeitsstab Stalingrad«, od koder se prosilcem potem neposredno odgovori. Tudi tisti svojci, ki so o svojih stalingrajskih bojevnikih od njihovih enot ali predpostavljenih medtem že dobili kakšno vest o ra-njenju, smrti ali pogrešanju, se nujno naprošajo, da z dotičnimi poročili izpolnijo formularje, ki jih dobijo pri pristojnih Wehrmeldeamt-ih radi izplačila vzdrževalnin in pristojbin. * Previdnost pred sovražnimi balonll Sovražnik spušča v zadnjem času gumijaste balone na področje Reich-a. Gre za balone rumene barve, v Ein zwei Jahre alter, schwarzer Dackel .ist abhanden gekommen Es wird ersucht, den Hund gegen gute Belohnung bei Frau Mitzi Waukerl, Klagenfurt, Tierschutzstraße 47, abzugeben. Elektrounternehmen Josef Starkstrom bleibt wegen Betriebsurlaubs für die nächsten 14 Tage geschlossen. Radioapparat mit Akkumulatorenbatterie wird sofort gekauft Angebote unter »Verläßlicher Schwarzhörer« an die Verwaltung des Blattes. Kraftwagenlenker zu Lastkraftwagen wird aulgenommen bei Baumeister,Franz Bruchziegeli Klagenfurt, Mörtlgasse 76. Kanzleikräfte, perfekt in allen Büroarbeiten, werden dringend ab sofort gesucht. Flinke Bedienerin sucht für einige Stunden täglich Modellhaus Ladenhocker, Villach. Lehrmädchen mit Nähkenntnissen wird aufgenommen. Tüchtiges Stubenmädchen wird für größeren Gasthof in Villach gesucht Zuschriften unter »Reinlich« an die Verwaltung des Blattes. Nettes Mädchen für alles, kindeTliebend, für Ende des Monats nach Wien gesucht. Tüchtige Stenotypistin sucht VormittagsbeschSf-tigung. Gewandter, erfahrener Bilanzbuchhalter, ledig, Antialkoholiker, sucht für sofort Dauerstellung in der Holzindustrie. Zuschriften unter »Bretter« an die Verwaltung des Blattes. Zwei berufstätige Geschwister suchen für sofort oder später schön möbliertes Zimmer mit Kft-chenbenützung in Stadtmitte. Villa in der Umgebung von Krainburg, herrliche Lage, mit Garten, Wiese und Wald, ist wegen Todesfalles sofort zu verkaufen. Oddaga sa Zamišljeni so nastopi pevcev, godbenikov, igralcev-lajikov, lut-kovih gledališč in plesnih skupin. * Ob binkoštnih praznikih ni peronskih kart. Da se ob binkoštnih praznikih ne bi prenatrpali peroni, je železniška uprava izdala odlok, da se te dni ne bo prodajalo peronskih vstopnic. Določilo velja za čas med 11. in 16. junijem. * Smrtna kosa. Umrl je 63 let star nameščenec obcme Rohitsch-Sauerbrunn Rudolf Werboschek. — Na Thesen-u pri MarDurg-u je preminula hčerkica pekovskega pomočnika Erika Draxler — V Polstrau-u so pokopali 601etnega nadučitelja v. p., Ferdinand-a Sprager-ja. * Jedilni Usti po gostilnah. Vodja gospodarske skupine je gostilniškim podjetnikom priporočal, da bi z ozirom na najnovejše živilske nakaznice na svoje jedilne liste vzeli h karte prost™ jedilom, ki jih poznamo pod imenom Stammgericht, še eno, nekoliko boljše in dobro pripravljeno jed' za katero naj bi gostje oddali 5 gramov masti in morda se nekaj krušnih in živilskih kart. Tr.ko kosilo ali večerja bi naj tvorila skupno z jed o Stammgericht nekako hrbtenico prehrane ljud'in, ki se prehranjujejo po gostilnah. V ostalem bo pa sliko kosila in večerje določala 50gramska količina mesa. Mimo tega lahko gostilne servi-'rajo tudi jedila s 100 g mesa, da je ustreže-o gostom, ki raje bolj redko kedaj uživajo meso in tedaj nekoliko več. Pri vsem tem pa ostaneio v navadi stari predpisi da se za nobeno kobilo ali večerjo ne sme zahtevati od gosta več k^kor kvečjemu 15 gramov masti. Solate je po možnosti servirati brez kart, ker so itak brez olja. * Prerokovanja iz igralnih kart. V Frank furt-u (Mam) je sodišče obsodilo 601etno Lino Mathäi na dve leti ječe, ker je s prerokovanjem iz kart iz lahkovernih ljudi izvabljala denar. Na sličen način je izkoriščala lahkovernost ljudi neka 47-letna Elsa Schmidt v Wiesbaden-u, ki je polagala karte, iz katerih je napovedovala prihodnjost za denar ter to delala, kakor da ima obrt. Obsodili so jo na tri leta ječe. * Ljubljana in Perugia. Nedavno je obiskal Ljubljano župan mesta Perugia v spremstvu dveh občinskih svetovalcev V spomin na ta obisk je župan mesta Ljubljane, general Rupnik, izročil županu mesta Perugia zlato kolajno mesta Ljubljane. * Iz ljubljanske pokrajine. V Ljubljani je umrl dr. Albert Kramer v 60. letu svoje starosti. Pokojni je bil narodni poslanec, senator, minister in poslanik bivše Jugoslavije. Razen s politiko se je v glavnem bavil z novinarstvom. * Francoski tednik V Ameriki. V New Yorku je nedavno začel izhajati tednik, »France-Ameri-que« v francoskem jeziku. Financirajo ga seveda ameriški židovski bankirji ter si je lahko misliti, kakšno politično smer bo to glasilo zastopalo. Kot urednik beleži bivši izdajatelj lista »Oeuvre« in pariški advokat Henry Torres, ki ga pozna svet kot hudega hujskača proti Nemčiji izza časov, ko so v Parizu gospodarili še židje. Njegov so-trudnik je Emil Buré, bivši glavni urednik hujskaškega lista »Ordre« ter soprog neke romunske Židinje, ki je v prijateljstvu z znano gospo Lu-pescu. Dokler bodo Amerikanci te židovske pod-repnike finančno podpirali, bodo ti gospodje svoj francoski list tudi izdajali. o. Kje Je zrak najbolj suh? Marsikdo si bo mislil, da je to v Sahari. Pa ni res. Tam je naravnost »vlažno«, če vzamemo namreč za merilo »sušo«, ki vlada v električni žarnici. Tam škoduje že vlažnost 0.0001 odst. Ce pa znaša vlažnost v žarnici celo 0.0004, tedaj bo pregorela že v nekoliko nrah. Ce bi razdelili eno samo kapljo vode na 68.000 žarnic — v vsaki bi bilo tedaj le ena osem in šestdeset tlsočinka kaplje — tedaj bi ne bila niti ena teh žarnic več uporabna. Seveda je popolnoma izključeno, da bi kakršno koli bitje moglo živeti v takšni »uši. GOSPODARSKE VESTI X Mlini na veter zopet obratujejo. V severnem in vzhodnem delu Nemčije je radi štednje z električno silo začelo obratovati zopet več mlinov na veter. Stednja električne sile pomeni štednjo premoga. X Nad 20 milijonov hišnih gospodinjstev imajo v Veliki Nemčiji. Po uradni statistiki je imela Nemčija na dan 1. oktobra 1938 19,8 milijonov družinskih gospodinjstev. Medtem se je področje Reich-a znatno razširilo in znaša število družinskih gospodinjstev gotovo nad 20 milijonov. X Slovaška gradi vodne centrale. Za gradnjo električnih central na vodni pogon so na Slovaškem leta 1942. izdali 120,5 milijonov kron. Odkar je Slovaška samostojna, je država izdala 210,1 milijon kron za gradnjo električnih central. \ X Švedska izdeluje nova mazivna olja. 2e v svetovni vojni so na Švedskem začeli za potrebe svojih železnic izdelovati mazivno olje iz kdtrana, ki so ga pridobivali iz drevesnih panjev ali štorov. Sedanja vojna, ki je Angležem otežila uvoz olja, je dala povod, da so Švedi pridno delali na izpopolnjevanju tega načina pridobivanja maziv-nih maščob 2e leta 1941. so ustanovili družbo, ki je uredila sto naprav za pridobivanje katrana iz drevesnih panjev Letna produkcija katrana znaša kakih 20 tisoč ton, iz katerega se potom de-stilacijskega postopka izdela kakih 6000 ton razmeroma dobrega mazivnega olja. To olje uporabljajo v naiavnem stanju, deloma ga pa tudi mešajo z drugimi olji. Izkušnja je pokazala dobre lastnosti tega, iz katrana izdelanega mazivnega olja, akoravno se ga ne more na celi črti vzpo-rediti z ostalimi mineralnimi olji V splošnem je to olje najbolj primerno za mazanje vozečega železniškega materijala in strojev X Izum novih zlitin lahkih kovin. Profesor Obinneta na institutu za raziskovanje kovin na. univerzi v Tokiju na Japonskem, je izumil nov način legiranja lahkih kovin, ki je kakih 33% lažja, kakor takozvani dur-aluminij, ki ga uporabljajo za izdelavo letal. Zlitina je elastična, ne rjavi in ima vse prednosti za uporabo v izdelovanju letal kot nadomestek za dur-aluminij. X Finska industrija tnaimelade in sokov Finsko ministrstvo za preskrbo je odredilo, da smejo tovarne marmelilde in sokov letos nakupovati samo tr; vrste jagod. Odlok ima namen, da se prebivalstvu omogoči preskrba s tem sadežem. Hkrati nrslijo nekoliko tovarn rftarme'iide in šoke* "«ta viti. ZAISmoSTI telo kot iivor toplote Vsakomur je znano, da ima človeško telo v nor-; malnih prilikah 37 stopinj toplote, merjeno s 'Celzijev™ toplomerom To pomeni, da mora biti telo v stanju proizvajati toliko toplote, da je skoraj vedno višja od vnanje Ozračje je samo v izjemnih primerih toplejše nego človeško telo. Pri tem gotovo ni nezanimivo, kako človeški organizem doseže to toploto in kako jo ohranja stalno na isti višini. Vsi procesi izmenjave snovi v človeškem telesu, predvsem prebava in dihanje, niso nič drugega nego počasno izgorevanje Moderni človek ve. da z uživanjem hrane jemlje vase toploto, saj je vrednost hrane že natančno izračunana v kalorijah Beseda pomeni mersko enoto toplote v fiziki in tako lahko razumemo, da hrana, ki ji lahko določimo nje kalorično vrednost, tudi proizvaja dotično toploto Količina proi^vajane ioplote pa je osobito pri velikih živalih različna ter je odvisna zlasti od tega ali "gre za toplokrvno ali mrzlokrvno žival. Ako primerjamo živali obeh skupin v pogledu na njihovo proizvodnjo toplote, prihajamo do silnih presenečenj. Glavni delež na proizvodnji toplote ima mišičevje, posebno okostno mišičevje, ki tudi v mirujočem stanju ne preneha proizvajati toploto Mi- , šice so namreč zmerom v lahni kontrakciji, tako i da vedno pridelujejo toploto. Seveda proizvajalo I teptoto tudi drugi organi, kakor jetra, ledvice, čftva itd Proces se vrši na ta način, da se neka! energija pri izmenjavi snovi n. pr kemična, spre- ' minja v kako drugo energijo, toda n:koli nc popoln oma Nastajajoči ostanek se izpreminja v toploto: toplota se sprosti. Ta toplota se mora po možnosti ohraniti orjia-ntzmu in za shrambo toplote služijo razne naprs e telesa. Glavno nalogo ima koža. ki oddeliuje telo od vnanjerfa sveta Koža pri toplokrvnih živalih m nikoli popolnoma gola. kakor n. pr. pri žab marveč poraščena z dlako ali perjem Pri človeku, ki je v teku svojega kulturnega razvoja skoraj popolnoma izgubil dlako opravlja varnostno službo obleka, ki deluje popolnoma v istem smislu kakor dlaka ali perje Že naslednji primer zadostuje, da se spozna veliki pomen te zaščite. Ako obrijemo kunca, se njegova telesna toplota ne vzdrži na normalni stopnji niti tedaj, kadar znaša vnanja toplota 20° Celzija Pri nekaterih žival h je velike važnosti v tem pogledu oklep iz tolšče, ki obdaja telo Najbolj se opaža to pri kitih, kjer je tolšča prevzela naio-o, da ščiti toploto, ko so ti sesavci zaradi svojega življenja v vodi izgubili vsako sled dlake Pravilna regulacija toplote pa ne obstaia samo v tem. da se v telesu ohrani proizvajana toplota, marveč je treba tudi mehanizmov, ki jo odvajaio v primeru, da je je preveč. Na najenostavnejši način se odvaja iz telesa odvisna toplota z avtomatičnim razširjenjem najmanjših kožnih celic, da pride na ta način več tople krvi v dotiko s telesno površino Afriški slon ima poleg tega še prav posebno orodje za oddajanje prekomerne toplote. To so njegovi uhlji Do jnano je. da dek lokožec pri večji vročini vse hitreje miga s svojimi og-omi"'mi uhlji, pri nizki temperaturi pa zamahuje z ajiaii Hebotičnilti v rastlinstvu Nebotičniki so delo človeškega iszuma in rok. Številke in formule pa mogočni stroji pomagajo pri gradnji , Če upoštevamo vse pripomočke, ki si jih je čovek pripravil za te vrste dela, potem doseženi uspehi še ne pomenijo tako mnogo, ako jih primerjamo z zgradbami narave, ki so narejene z dokaj primitivnejšimi sredstvi. Zlasti velja to za stavbarske umotvore narave v kraljestvu rastlinstva Današnji inženjerji se sicer dobro razumejo na svojo stroko, ali od narave bi se vzlic temu lahko še marsikaj naučili V marsičem je narava še zmerom neprekosljiva. Vzemimo na primer eno samo bilko iz žitnega morja: Visoko je pognala iz tal, in poletje jo je obtežilo z bremenom polnega klasa, pod katerim se šibi v valovih vetra. Začudo velike sile prenese drobna žitna bilka. Je pa tudi zgrajena iz snovi, ki je izredno trdna in žilava. Samo dobei materijal pa seveda še ne bi zadostoval, če bi ne bil tudi prav izrabljen Narava pa je dala bilki smotern prerez, jo okrepila s kolenci in prečnimi stenami ter obdala nežne, mehke dele s listnatimi tulci. Le na ta način je mogoče, da se samo 4 mm debela bilka s pol milimetra debelimi stenami vzpne poldrugi meter visoko. Razmerje debeline bilke proti njeni višini je kakor 1:375. Na vrhu te sloke konstrukcije pa sedi še klas ki utegne biti pet • do desetkrat težji od bilke. Ce iščemo nekaj sličnega v naši tehniki, nas bo nemara najprvo zvabil k primerjanju visok tovarniški dimnik. Primerjanje bilke in dimnika je porazno za delo človeških rok. Srednji premer 50 m visokega dimnika znaša najmanj 3 m, kar daje razmerje širine proti višini 1:16 V primeri z dvajsetkrat večjimi številkami, ki jih je dosegla narava, je to kaj skromen rezultat. Če bi znali naši mojstri enako spretno graditi, potlej bi moral biti tisti pogniti do tal in se v zatišju spet vzravnati v navpično lego. To so zahteve, ki si jih niti predstavljati ti e upamo, dasi se dan na dan izpolnjujejo v naravi Ali travnata bilka je le majhen umotvor v primeri z drugimi zatopniki svoje vrste, kakor so n. pr. trs, bambus, sladkorni trs in drugi Pa niti ne bi bilo treba proučevati baš te vrste rastlin, ako bi hoteli spoznati graditeljsko spretnost narave. Nič manjša tehniška mojstrovina ni ste belce skromne mi ive koprive, dasi je kostruirano na popolnoma drugačen način. Tu je prerez stebelca kvadiatičen, na vseh štirih robovih okrepljen z okroglimi nabreklinami. Tudi stene so nav zven obokane, kai daje stebelcu še posebno odpornost proti upogibu. Ta prerez močno spominja na današnje moderne konstrukcije iz valovito pločevine. Stebelce ¡e votlo in okroglo na zrio traj kakor pri travah, ker so baš srednje plast najmanj izpostavljene vnanjim silam Vendar p . je okrog tega prostora še enkrat v manj "eni me rilu ponovljena konstrukcija iz valovite ploče- vine tako da je stebelce dvojno močno ali dokaj bolj prožno, kakor če bi bile samo vnanje stene dvakrat močnejše. Tudi ostali deli so tako premišljeno izoblikovani, da tej naravni visoki stavbi, ki jo predstavlja stebelce mrtve kopriva, ni česa oporekati. Majhne rastline je treba posebej študirati, da se nam odkrije njih genialni ustroj. Pri drevesa tega ni več treba. Drevesa so tako dovršeni naravni nebotičniki,-da jim tudi nf jspretnejši kon-strukter še zdaleka ni dorasel. 2e samo drevesno deblo mora vzdrževati velikanski pritisk vetra, ki utegne doseči v izjemnih prilikah mnogo kilogramov na vsak kvadratni centimeter. Vrhu tega pa mora deblo še dajati oporo mogočni krošnji. Les sam (kot snov) ne bi bil kos temu bremenu, če bi ne bila njegova gmota tako spretno porazdeljena da lahko prestreza vse vrste mehaničnih sil. Pri drevju je še bolj dosledno izvedeno načelo obročastega ok rep'cm j a debla kakor pri travnat :h bilkah Letne, ki jih lahko opazujemo na premaganih deblih, niso" nič drugega nego prerezi va-lev različno velikih premerov ki so nekako#vt.-ik-njeni drug v drugega okrog istega središča. Razen tega je deblo pri tleh oprto z več rebri, močnimi nabreklinami ki se proti vrhu zožujejo. Stare cerkve kakor tudi moderna visoka poslopja imajo skoraj popolnoma slične opornike Visoke stavbe v rastlinstvu ne zmorejo samo rekordne višine giede na prerez in na malenkostno množino materijala iz katerega so zgrajene, ampak hkrati nosijo na vrhu še precejšnje breme, bodisi krošnjo, cvet ali sad, ki silno obte-žuje celo konstrukcijo Sicer tudi naši nebotičniki dosežejo precejšnjo višino, ali vrh mora biti vmerora prost, ker bi morali drugače že vnaprej računati, da smo jih postavili na pesek Glavni vzrok, da je tukaj narava močnejša od nas, so temelji. Visoka stavba je nemogoča brei PK-Kriegsberichter Demann (Srh) močnih temeljev in te ume Das Ritterkreu? fiir 40 Pan/er-Abschiisse narava mojstrsko polagati. Sfin 5?b? oa lahko na Zu9f^rer in einer Stunngeschütz-AMeilu^leuM ^rloskamp, wurde für seinen Dr-eV0 T T vrfni 11 ¡ ' ia deset 7lfTeIfSf Uß Off n t", Rm*«• darth Handtl und 8im>i*,i,U1« J. D. Riedel - E. de Haén A.-G. Berlir ..a^M. . U^. . - .ucf, Znalm - fernspr. 423 "Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannt! Firma FRANZ BELA, Bandagut Marburg/Dran, Herrengasse 5. 237-1' RAIFFEISENKASSE MARBURG/mmo HERREIGASSE -FERNRUF: 24-53 im Gebäude der früheren Ontersteirischen Volksdarlehenskasse SCHULGASSE 131 Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in lautender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Bariehen: kurz-, mittel- und langfristig aul Bürgschaft und Intahulation, sowie Kredite in laufender Hechuung