PoJfni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2	Uhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov	P. b. b.
Letnik XX.	Celovec, petek, 20. avgust 1965	Štev. 34 (1212)
Tihotapljenje ljudi
preko Koroške?
Kljub sejemskemu razpoloženju koroškega tiska sta dva dogodka minuli teden v besedi in sliki polnila stolpce nekaterih celovških dnevnikov, ki delajo iz vsakega pobega preko meje senzacijo, iz pobeglih pa »žrtve režima*, ki so »vsega usmiljenja vredne«. V sredo je bilo objavljeno poročilo, da se v Grabljah pri Pliberku že delj časa nahaja neki taksameter, ki že teden dni čaka na svojega sina in njegovega spremljevalca, ki sta se napotila po nedvoumnih poslih v Jugoslavijo. Kakšni so bili ti nedvoumni posli, je drzno povedal omenjeni taksameter — ime mu je Heinrich Wilhelm Hellmanns, doma pa je iz Zirnsdorfa pri Niirn-bergu — sam, ko je dejal: »Men-schenschmuggel ist sveder in Oster-reich noch in Deutschland verboten, solange es darum geht, Leute aus dem Ostblock nach dem Westen zu schaf-fen. Und davon lebe ich.« Pri tem ga je bore malo zanimalo, da so jugoslovanske oblasti sina in njegovega spremljevalca zaprle, ker so prišle na sled njunemu poslu, ko sta hotela spraviti štiri osebe v bližini Grabelj črno čez mejo.
Drugi dogodek je bil podobne vrste 'm je bil objavljen naslednji dan. Čez Korensko sedlo sta iz Jugoslavije dve češkoslovaški družini — skupno pet oseb — z dvema osebnima avtomobiloma in z osem metrov dolgo jadrnico na priklopku prišli v torek zvečer brez avstrijskega potnega dovoljenja na Koroško. Po *Kleine Zeitung« sta prosili za azil, ker sta iz Češkoslovaške »ubežali zaradi slabih gospodarskih razmer«. Ta azil sta tudi takoj dobili, ker »hočeta k svojim sorodnikom v Ameriko«. Drugi dan smo v »Kleine Zeitung« lahko gledali »revščino« teh dveh družin na slikah iz taborišča Tessen-dorj pri Celovcu, ko sta se poleg avtomobilov in jadrnice sončili v udobnih camping-stolih in za zabavo veselo kartali.
Ne bi se spuščali v ta dva dogodka, če ne bi bila člena v verigi podobnih dogodkov in če ne bi imela nekaj skupnega. Skupnega imata, da si je omenjeni Niirnberžan izbral Koroško za kraj svojega »dela« in da sja tudi omenjeni družini izkoristili Izlet preko Madžarske v Jugoslavijo, da sta prišli na Koroško, da bi od tukaj našli pot v Ameriko. Če je pri tem izjava Niirnberžana resnična, da dela v okviru tovrstne organizacije za Kanado in da zasluži pri vsakem za delo sposobnem »beguncu« pri tej organizaciji daleč več, kot od svoje žrtve zahteva, potem izgleda, da so si ta in morebiti še druge organizacije za tihotapljenje ljudi res izbrale Koroško za svoje »oporišče«.
Če lahko verjamemo tudi še izjavi da se cene za pritihotapljene vrtijo tudi okoli 10.000 nemških mark, potem lahko rečemo, da gre za tihotapljenja, ki po razodetem načinu že mejijo na trgovino z ljudmi, ki meče Posredniku bogate zaslužke, iz prizadetih pa napravi sužnje za življenje, vsled česar je mednarodno Prepovedana in kazniva. Izgleda pa, da je delu koroškega tiska in njegovim usmerjevalcem v njihovi nedvoumni ihti vse to malo mar in da se njihovo pravo človekoljubje prične in konča pri denarju, pa četudi ga nekdo prisluži z umazanimi posli, kot ]e tihotapljenje ljudi.
Dr. Kreisky v Dalmaciji
Zvezni minister za zunanje zade-ye dr. Bruno Kreisky si je letos izbral Dalmacijo za kraj svojega poletnega oddiha. Minister je s svojo *eno na oddihu v Primoštenu, slikovitem ribiškem mestecu v Dal-rnac'jii kjer misli ostati tri tedne.
KANCLER KLAUS IN VICEKANCLER PITTERMANN STA SE ZEDINILA:
26. oktober je predviden za državni praznik
Ob priložnosti razgovora, ki sta ga pred kratkim imela kancler dr. Klaus in vicekancler dr. Pittermann v Beljaku glede jesenskega vladnega dela, ki se bo pričelo 13. septembra s prvo sejo ministrskega sveta, sta se predstavnika obeh vladnih strank tudi zedinila na skupni predlog, da bi bil 26. oktober uzakonjen za državni praznik. Vprašanje državnega praznika je bilo že dalj časa odprto vprašanje. Medtem, ko se je SPO' zavzemala za to, da bi bil državni praznik 12. november, dan proglasitve republike Avstrije leta 1918, je ‘OYP hotela imeti 15. maj, dan podpisa avstrijske državne pogodbe za državni praznik.
Osnutek za uzakonjenje držav- vi seji po poletnih počitnicah. 26. nega praznika bo ministrski svet oktober kot državni praznik je dan verjetno obravnaval že na svoji pr- spomina, ko je zadnji vojak zased-
Upor črncev v Ameriki
proti bedi in diskriminaciji
Združene države Amerike, ki z „ognjem in mečem" vsiljujejo Vietnamcem svojo voljo, doslej v svojih mejah niso znale uresničiti enakopravnosti državljanov. Beda in revščina, ki jo trpijo črnci, ki so povsod zapostavljeni in obsojeni na življenje .geta", je spet enkrat sprožila upor proti režimu, ki jih diskriminira. Tokrat je upor izbruhnil v VVattsu, 60 kvadratnih kilometrov velikem predmestju Los Angelesa. Po nepopolnih podatkih je ta šest dni trajajoči upor zahteval 34 mrtvih, 850 ranjenih in nad 700 porušenih poslopij ter večmilijonsko materialno škodo. Do uporov pa je prišlo tudi po drugih mestih, posebno v Chicagu in Philadel-phiji.
Korenine tega upora so globoke. Ta del mesta je že vedno naseljen s črnci. Njihovo število se je v drugi vojni močno povečalo, ker je vojna industrija rabila ogromno nove delovne sile. Po vojni pa ni poskrbela za možnosti zaposlitve črncev, ki so medtem postali brezposelni. Med njimi je beda neprestano naraščala, pridružile pa so se ji tudi še druge nacionalne in
socialne diskriminacije, dokler njihovo ogorčenje ni preseglo vseh meja in se razvilo v splošen ljudski upor. Tega je sicer policija zaenkrat zadušila, toda črnsko vprašanje s tem ni rešeno ne v Los Angelesu, ne v Združenih državah Amerike. Slej ko prej so ZDA v tem vprašanju dežela neomejenih možnosti.
Združene države Amerike imajo zaradi svojega posega v vietnamsko vprašanje strah pred prihodnjim zasedanjem OZN. To je videti zlasti iz tega, da so umaknile svojo zahtevo, po kateri naj bi Generalna skupščina odrekla Sovjetski zvezi, Franciji in še enajstim državam .glasovalno pravico, ker še niso poravnale svojega prispevka za posredovanje OZN v Kongu in na Bližnjem vzhodu.
Prihodnje zasedanje Generalne skupščine OZN se bo začelo 21. septembra. Amerika se boji, da bo na tem zasedanju prišlo do ostrega napada zlasti afroaziatskih držav proti intervencionistični vojni, ki jo vodi v Vietnamu v vedno večjem obsegu.
benih sil zapustil Avstrijo in ko je avstrijski parlament sklenil stalno in prostovoljno nevtralnost Avstrije.
Predstavnika vladnih strank sta na beljaškem srečanju obravnavala tudi še druga vprašanja. Sporazumela sta se za intenzivacijo dela vlade in se dogovorila, da bi se vprašanje stanovanjske reforme rešilo s kompromisom. Na prihodnji seji bo ministrski svet obravnaval tudi vprašanje Ota Habsburga.
Srečanje med kanclerjem dr. Klausom in vicekanclerjem dr. Pit-termannom v Beljaku ni edino srečanje predstavnikov vlade na Koroškem. Takih srečanj je bilo zadnjih 14 dni že več, kajti večina članov vlade si je v tem času zbrala Koroško za kraj svojega oddiha. Po srečanju Klaus—Pittermann v Beljaku so se v torek na skupnem izletu na Dobrač sestali skoraj vsi člani vlade, ki pripadajo OVP. Da ob tej priložnosti niso zgolj gledali lepoto koroške pokrajine, ki jo odpira cesta na Dobrač, je spričo obilnih problemov, pred kateri-
Spričo tega se tudi boji, da bi pri glasovanju o omenjeni zahtevi ne podlegla, vsled česar jo je pravočasno umaknila.
Ta bojazen pa tudi kaže, da ZDA čutijo, da se obdobje, ko so s tako-imenovano protikomunistično glasovalno mašinerijo držale Generalno skupščino in njene organe na uzdi, •nagiba h koncu. OZN postaja vse bolj samozavesten organ in instrument resnične volje držav, ki se nočejo podrediti bldkovski politiki tega ali drugega kova. Ta volja se bo nedvomno pokazala že na prihodnjem dvajsetem zasedanju te svet obsegajoče organizacije, ki si je na svoj prapor zapisala mir ter socialno in gospodarsko enakopravnost v svetu.
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV:
Amerika uvideva, da ie v manjšini
V TRSTU:
Desničarski prenapetneži proti Slovencu v občinskem odboru
Pri nedavnem preosnovanju občinskega odbora v Trstu je bil na socialistični listi ugledni slovenski narodni delavec v Trstu Dušan Hreščak imenovan za občinskega svetovalca. To imenovanje so desničarske sile in organizacije v Trstu vzele za povod nove protislovenske politične gonje, ki so jo sprožile in v kateri so bili liberalci, neofašisti in Katoliška akcija najbolj glasni. Slovenska kulturno gospodarska zveza je v zvezi s to gonjo Objavila izjavo svojega izvršnega odbora, v kateri je rečeno:
Gonja, ki so jo začele desničarske politične organizacije in stranke skupno z dnevnikom »II Piccolo« v zvezi z vključitvijo Slovenca, socialističnega svetovalca PSI Dušana Hreščaka v odbor tržaške občine, je naperjena proti Slovencem na Tržaškem in v Italiji na splošno. Prikazovanje, da je vzrok gonje »madež«, ki naj bi bil v tem, da je bil novi odbornik urednik »Primorskega dnevnika«, je zgolj izgovor in slabo prikrivanje ciljev, ki jih navdihovalci in podpihovalci s tem zasledujejo.
Glavni nosilci kampanje, vidne tržaške politične osebnosti, so znani kot hudi nasprotniki Slovencev na splošno in so vedno, predvsem v izvoljenih organih, dosledno odklanjali vsalk najmanjši ukrep v prid slovenskega prebivalstva.
Omenjeni tržaški dnevnik je de-
setletja z naslado objavljal vesti in stališča, ki so bila Slovencem sovražna ali vsaj zanje neugodna. Ni se še zgodilo, da bi sam zavzel kdaj stališče, da bi zagovarjal, da je treba Slovencem priznati najosnovnejše narodnostne pravice.
»Vita nuova« glasilo Katoliške akcije, katere pisanje usmerja tržaški nadškof, se je v to nacionalistično gonjo povsem vključila. Tudi ta list ni še izrekel zavzete besede v prid slovenski narodnostni manjšini in ni opozoril svojih vernikov, ki zavzemajo pri nas odgovorna politična mesta, naj uveljavljajo glede slovenske manjšine v Italiji encikliko Janeza XXIII. »Pacem in Terris«. Zaradi tega je večkrat prišla v spor s katoliškim tiskom v Slovenskem jeziku, najostreje pa v zvezi z zadnjimi dogodki.
Zborovanji, ki sta jih organizirali liberalna stranka, predvsem ipa MSI, sta se razvili, kot je bilo iz izkušenj pričakovati, v protislovensko demonstracijo z znanimi protislovenskimi rasističnimi vzkliki in napadi na slovenske ustanove.
Osnovni vzrok te gonje je obdržati Slovence na stopnji drugorazrednih državljanov, ker ne gre nosilcem tržaškega nacionalizma v račun, da morajo strpnejše ozračje in bolj demokratične razmere povzročiti pr-
ve korake v enakopravnejšemu položaju Slovencev.
Zato izvolitev Slovenca v tržaški občinski odbor iskreno pozdravljamo in menimo, da to pomeni, da so s strani naprednejših sil zavrženi predsodki, da ne more biti Slovenec izvoljen v vodilne ali upravne organe v Trstu.
Ta sklep mora predstavljati člen v v»rigi ukrepov, do kakršnih imamo Slovenci ne samo pravico, ampak tudi potrebo, da lahko živimo sproščeneje in svobodneje v današnji državni stvarnosti, ki jo sprejemamo in to s konkretnim zadržanjem ter izpolnjenvanjem dolžnosti vsak dan tudi dokazujemo.
Vsak nadaljnji predsodek do Slovencev bi bil ne samo krivičen, am-alk bi kazal tudi nezrelost za demo-ratično sožitje, kar ne more na noben način pripeljati do normalizacije in pomirjenja pri nas. Možna je samo perspektiva nadaljevanja politike zfoližanja med obema narodoma, ki je bila pred leti pričeta in katero podpirajo tudi Slovenci kot sestavni del tukajšnjega prebivalstva, in katere uspeh je prav v tem dogodku zaradi tako divjega odpora šovini-stično-desničarskih sil še toliko večji in pomembnejši. Ta politika mora nujno privesti do dosledno ustrezne — tudi zakonske — zaščite slovenske narodnostne manjšine.
Kancler dr. Klaus na Triglavu
Avstrijski kancler dr. Josef Klaus, ki se mudi na počitnicah v Beijaških toplicah, je bil v torek in v sredo minulega tedna na zasebnem obisku v Sloveniji. Dr. Klaus je bil na Rudnem polju, pri Vodnikovi koči, povzpel pa se je tudi na najvišji vrh Slovenije in Jugoslavije, na Triglav.
Predsednik zvezne skupščine SFR Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je bil na oddihu na Belem polju pod Triglavom, je priredil avstrijskemu kanclerju kosilo, na katerem so bili med drugimi sekretar CK Zveze komunistov Srbije Jovan Veselinov, generalni sekretar SZDL Jugoslavije Mi-lentje Popovič in politični sekretar CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko.
mi sfoji vlada, in spričo srečanja Klaus—Pittermann dokaj jasno. Nedvomno je tudi v teh vrstah stanovanjska reforma poleg vprašanj, ki nastajajo z omejitvijo izdatkov državnega proračuna in s pripravami osnutka proračuna za leto 1966, najtrši oreh.
Seminar za zamejsko mladino
Od srede minulega tedna do torka je bil v Mladinskem domu v Bohinju seminar zamejske mladine, ki so se ga udeležile mladinske organizacije koroških Slovencev in Slovencev v Trstu, Gorici in v Vidmu, navzoči pa so bili tudi predstavniki Zveze mladine Slovenije in organizacije klubov OZN. S Koroške se je seminarja udeležila delegacija Zveze slovenske mladine in delegacija Kluba slovenskih študentov na Dunaju.
Seminar je obsegal predavanja in razprave o kulturnih gibanjih na Slovenskem s posebnim ozirom na književnost, razpravo o mladinskem gibanju pri slovenskih manjšinah v Italiji in Avstriji in o sodelovanju z Zvezo mladine Slovenije. Navzoča mladina pa je tudi razpravljala o družbeno političnemu in ekonomskemu razvoju Jugoslavije, o čemer je predaval glavni urednik .Dela" Jože Smole, in o nekaterih vprašanjih narodnostnih manjšin, o čemer je govoril Ernest Petrič, sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja.
Obvestilo staršem
zaradi povratka druge skupine
Otroci, ki se nahajajo v drugi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji, se vrnejo v nedeljo, dne 22. avgusta t. I.
V Podrožčico pridejo z vlakom z Jesenic ob 16.15 uri. Otroke, ki so doma v Zgornjem Rožu in v Zilji, naj starši čakajo na železniški postaji v Podrožčici.
Otroci iz Spodnjega Roža, Gur in Podjune pridejo v Celovec ob 17.10 uri (preko Roža). Če jih s tem vlakom ne bo, prosimo, da čakajo starši še na druge vlake, ker je v poletnem času treba računati s precejšnjimi zamudami vlakov.
Pred jesensko nevihto
Dvoje vprašanj meče letos svojo luč na avstrijska notranjepolitična dogajanja: naraščajoče podraževanje življenjskih potrebščin in omejitev izdatkov državnega proračuna. Oboje ima lahko dalekosežne posledice za celokupno gospodarstvo. Omejitev železniškega prometa in ukinitev "številnih linij poštnih avtobusov so verjetno le prvi signal pretresljajev, ki se bodo pričeli vrstiti v nosem gospodarstvu. Treba je namreč upoštevati, da sodi pri nas država oz. vlada med največje naročnike in kupce blaga in izdelkov naše industrije. Upoštevati pa je treba, da omejitev proračunskih izdatkov za 15 °/o ni mogoče izvesti na račun rednih in obveznih izdatkov države, vsled česar je jasno, da bodo z njo morale biti omejene investicije ministrstev, ki jih je letošnji proračun predvideval. S tem pa bo domače gospodarstvo težko prizadeto.
Na drugi strani pa tudi letošnji val podražitev ne more ostati brez posledic na celokupno gospodarstvo. Kakor vedno sta tudi letos skromnemu in potrebnemu zvišanju zaslužkov, ki so jih izbojevali delavci in nameščenci ter kmetje z zvišanjem cene mleka, trgovina in industrija reagirali s skokovitim zvišanjem svojih cen. V sindikalnih krogih trdijo, da so se v prvem polletju življenjske potrebščine podražile za povprečno 8 °/o, medtem ko so se zaslužki zvišali le za 5 °/o.
Oboje pravzaprav v drugi republiki nima primera. Doslej se življenjske potrebščine v enem polletju še niso podražile za 8 °/o, doslej pa tudi izdatki državnega proračuna še niso bili omejeni za 15°/o. Namesto napovedane stabilizacije cen doživljamo gospodarske pre-tresljaje še nepreglednega obsega. Neodgovorni elementi, zlasti v vrstah trgovine pa še vedno lahko navijajo cene po svoje in jim je malo mar za skupnost in za posledice, ki s tem prihajajo in se kažejo na obzorju prihodnjih let.
Kakor vsako leto v tem času stoji vlada pred sestavo osnutka državnega proračuna za prihodnje leto. Letos pa stoji tudi še pred proračunsko prognozo za prihodnja 3 leta, ki jo je predložil finančni minister in do katere bo morala zavzeti svoje stališče. Že zadnja leta je priprava osnutka proračuna in razprave o njem sprožila hude nevihte v vladi, med koalicijskima strankama in med poslanci parlamenta. Notranji gospodarsko politični položaj, zlasti pa spomenica s proračunsko prognozo za prihodnja leta, ki — kakor je že sedaj čutiti — vsebuje kar precej političnega netiva, pa kažeta, da utegne priti v prihodnjih tednih in mesecih do nevihte, ki bo hujša od neviht v preteklih letih.
V to smer ne kaže le letošnji padec kupne moči šilinga, ki ga vidimo v omejitvi izdatkov državnega proračuna enako kot v zgoraj omenjenih podražitvah, v to smer kaže tudi odgovor na vprašanje, kam gre naš denar, ki ga ustvarjamo s svojim delom. Število zaposlenih narašča, vsako leto potrebujemo več delavcev iz inozemstva in vsako leto slišimo, da produktivnost dela narašča. Tudi pri vnovčen ju blaga ni težav. Večina državljanov mora odšteti svoje davke, čim prejme svoj zaslužek in čim nekaj kupi. Tako bi moral pri naraščajočem obsegu proizvodnje, pri naraščajočem konzumu in pri naraščajočih cenah in zaslužkih naraščati tudi dotok denarja v državno blagajno. Če je temu tako, potem ne pridemo mimo tega, da mora biti med delodajalcem in konzumentom na eni in državno blagajno na drugi strani nekdo, ki naše davčne denarje zadržuje in pridržuje. Kdo to more biti, ni težko dognati. To moreta biti le veletrgovina in industrija ter njuna združenja, o katerih davčnih privilegijih, davčnih manipulacijah in davčnih dolgovih ni bilo le enkrat, marveč vedno spet govora.
Tega pa OVP in njen finančni minister nočeta priznati. Krivdo za »sušo* v državni blagajni pripisujeta »preveliki« socialni zaščiti delovnih ljudi. Njuno izogibavanje resnici in zavijanje stvari v našem gospodarstvu ne zasledimo le v izjavah veljakov OVP in v stolpcih njenega tiska, marveč tudi na straneh »neodvisnih«• listov, ki jih vzdržuje finančni kapital. Finančni minister in OVP bi vendar storila bolje, če bi nekoliko natančneje pogledala na prste krogom, ki zadržujejo državne denarje, kakor da se ubadata z meglenimi prognozami za državne proračune prihodnjih let.
AUA je z uspehi zadovoljna
Avstrijska letalska družba AUA je letošnje prvo polletje ugodno zaključila. V primerjavi s prvim poletjem 1964 je obseg števila in ur poletov povečala za 9 odstotkov. Njena letala so vzletela 7161 krat in bila 9384 ur v zraku. Pri tem so prepeljala 146.328 potnikov, kar predstavlja porast za 18 odstotkov. Od ponujenih 20,6 milijona tonskih kilometrov so jih letos prodale polovico ali za 3 odstotke več kot v lanskem prvem polletju.
Od druge polovice letošnjega polletja pričakuje AUA se boljše rezultate, kajti glavnina potovanj odpade navadno na čas od julija do oktobra.

Avstrijski lesni sejem uspešno zaključen
Prihodnji sejem bo od 11. do 21. avgusta 1966 j
Letošnji Avstrijski lesni sejem in Koroški sejem v Celovcu je bil po 11 dneh v nedeljo uspešno zaključen. Njegovi prireditelji so lahko zadovoljni. Sejem je bil spet pomemben korak naprej v razvoju v špecializiran mednarodni lesni sejem. Povečala se ni le mednarodna udeležba razstavljalcev, marveč tudi število inozemskih obiskovalcev. Med 304.726 obiskovalci sejma niso bili le močno zastopani domači in inozemski predstavniki javnega življenja, med njimi se je povečalo tudi število strokovnjakov in poslovnih ljudi gozdnega in lesnega gospodarstva, kar je že tekom sejma privedlo do zadovoljivih zaključkov.
Z zaključkom letošnjega so se pričele tudi že priprave za prihodnji lesni sejem, ki bo od 11. do 21. avgusta 1966. Več kot dve tretjini sejmskega prostora za ta sejem je že sedaj oddanega. Prihodnji sejem se bo predstavil z novo veliko sejmsko halo lesne konstrukcije v izmeri 100X75 metrov. Druga novost prihodnjega sejma bo posebna razstava koroške industrije. Do prihodnjega sejma bo tudi dograjena nova gostinska hala v lesni konstrukciji in v izmeri 26X60 m.
Po zaključnem poročilu uprave sejma je bila letos mednarodna ponudba lesonitnih plošč, furnirjev in parketov zelo močna. To je dalo kupcem in interesentom možnost bogate izbire in primerjave. Povečala se je tudi ponudba strojev za lesno industrijo in za obdelavo lesa, kar je prišlo zlasti pri transportnih strojih in napravah ter pri skia-dalnikih lesa še posebej do izraza. V središču zanimanja strokovnjakov in poslovnih ljudi je vse dni sejma sta! model sodobnega žagarskega obrata, ki je predstavljal
kolektivno razstavo združenja avstrijskih žagarjev in 40 domačih in inozemskih podjetij industrije strojev za obdelavo lesa. Ta model z vrednostjo 1,6 milijona šilingov bo prihodnje leto v zboljšani in povečani obliki spet razstavljen. Zanimiva je bila posebna razstava o ureditvi hudournikov in o obrambi pred plazovi.
Splošni blagovni sejem je imel svoji glavni težišči v kmetijskih strojih in napravah ter v gradbenih strojih in napravah. Pri tem je treba ugotoviti, da je bila razstava kmetijskih strojev spet dokaj nepregledna in da so kmetovalci zlasti pogrešali posebne razstave, ki bi prikazovala različne variante mehanizacije krmne verige na poti Specializacije kmetij na govedorejo.
Na splošno lahko rečemo, da je letošnji sejem tudi po obiskovalcih in po strokovnem in poslovnem zanimanju pokazal da postaja vse večje izložbeno okno evropskega lesnega gospodarstva. Za njega se zlasti zanimajo jugovzhodne države.
Rekordne investicije v petrolejsko industrijo
V letu 1964 je bilo v svetu v petrolejsko industrijo investiranih skoraj 6 milijard dolarjev. V primerjavi z letom 1963 so tozadevne investicije narasle za 19 odstotkov. V povojni dobi petrolejska industrija še nobeno leto ni investirala toliko, kakor lani. Glavnina investicij je šla za pridobivanje surove nafte. V ta namen je šla skoraj polovica vseh investicij te industrije.
Ta porast je temboij značilen, ker so omenjene investicije prej že 4 zapovrstna leta nekoliko nazadovale. Izjema so bile edino Združene države Amerike, ki so lani v petrolejsko industrijo investirale manj kot leta 1963.
Vzporedno z naraščanjem investicij in s povprečno proizvodnjo surove nafte in zmogljivostjo predelovalnih industrij so — globalno vzeto — naraščali tudi, dobički petrolejskih družb. Tako so celotni dobički teh družb lani prvič presegli 4 milijarde dolarjev. Najbolj izrazito so se ti dobički lani zvišali v Ameriki, ki je ob Sovjetski zvezi v obsegu pridobivanja nafte in njenega predelovanja prva država na svetu.
Delničarji petrolejskih družb v svetu so lani dobili na dividendah skupno 2,1 milijarde dolarjev, kar je za 200 milijonov dolarjev več kot leta 1963. S tem so v povojni dobi dividende delničarjev petrolejskih družb lani najbolj narasle.
ZELENO POROČILO ZA LETO 1964:
Domače kmetijstvo krije 82 odstotkov prehrane
Komisijo, ki ima po § 7 splošnega zakona o kmetijstvu nalogo, da vsako leto sestavi poročilo o položaju kmetijstva v minulem letu in ga predloži vladi v obravnavo, je pred kratkim zaključila svoje delo. To „zeleno poročilo" bo služilo vladi in parlamentu za osnovo pri določanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v prihodnjem letu.
Letošnje „zeleno poročilo" potrjuje veliki pomen splošnega zakona o kmetijstvu za razvoj kmetijstva samega, kakor tudi za narodno gospodarstvo. Iz poročila je bilo razvidno, da se je položaj kmetijstva lani zboljšal, da pa so potrebni še nadaljnji napori in povečanje ukrepov, ki so v teku, da se bodo dohodki kmečkih ljudi zboljšali in da se bodo približali dohodkom ljudi v drugih poklicih.
Poročilo uvodoma ugotavlja, da se je lani zaključni kosmati dohodek kmetijstva in gozdarstva povečal za 8,6 °/o. Spričo vedno močnejšega odseljevanja ljudi iz kmetijskega poklica je bilo to povečanje mogoče doseči le z nadaljnjim zvišanjem produktivnosti dela. Le-ta se je lani nadpovprečno povečala in sicer za 9 %. Ker je lani kosmati dohodek močneje narasel, kakor so narasli izdatki kmetijstva — le-ti so narasli le za 8 % — je prišlo tudi do povišanja čistega dobička v kmetijstvu. Bistven uspeh je kmetijstvo doseglo s tem, da je svoj delež na kritju prehrambenih potrebščin v državi dvignilo na 82 %.
Po tem poročilu se je tudi zboljšal položaj ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu. Obratni dohodek na delovno silo se je dvignil za 11 % na 23.561 šilingov, donos po. delu pa se je dvignil za 13 % na 13.416 šilingov. Neglede na to pa kmetijstvo še vedno trpi na veliki razliki med cenami za kmetijske pridelke in cenami za kmetijske potrebščine. Od leta 1958 so se cene kmetijskih potrebščin podražile za 29 %, medtem ko so cene kmetijskih pridelkov narasle le za 17%. Spričo tega je kmetijstvo svoje uspehe doseglo le po poti racionalizacije svoje proizvodnje, pri čemer je zlasti razvijajoča se
samopomoč prodaje in predelave, pa tudi proizvodnje kmetijskih pridelkov odigrala odločilno vlogo.
Komisija, ki je prišla do teh ugotovitev je sestojala tako iz predstavnikov kmetijstva, kot pa iz predstavnikov gospodarske zbornice, delavskih zbornic in sindikalne zveze.
41 držav na Dunajskem velesejmu
Mednarodni značaj Dunajskega velesejma bo prišel pri letošnjem jesenskem sejmu posebej do izraza. Skupno se bo sejma, ki bo v času od 12. do 19. septembra, udeležili razstavljala iz 41 držav. V skupini samostojnih razstavljalcev bo zastopanih 31 držav, v skupini kolektivnih razstav pa 24. Le-te bodo v hali narodov in v halah 23 in 24 priredile 25 kolektivnih razstav.
Na kolektivnih razstavah bodo letos Ljudska republika Kitajska ter Senegal in Nigerija prvič udeležene.
posiROKecpsveai
BEOGRAD. — Z ukazom predsednika jugoslovanske republike je bil imenovan za novega jugoslovanskega veleposlanika v Lonodnu Dušan Kveder, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve. Kveder je bil pred tem veleposlanik v Etiopiji in nato v Zahodni Nemčiji ter Indiji.
CAPETOWN. — Dva opozicijska časopisa v Johannesburgu sta objavila vesti o nečloveškem ravnanju s priporniki v južnoafriških zaporih. Nato je kardinal Owen MeCann, zahteval, naj se uvede sodna preiskava. Toda pravosodni minister Južnoafriške unije se je zahtevi uprl, čeprov zahteva preiskavo tudi del javnega mnenja.
ZAGREB. — Na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu bo sodelovalo skupaj 58 držav, med temi 22 evropskih, 13 azijskih, 19 afriških in 4 ameriške. Nad 5000 inozemskih razstavljalcev bo razstavljalo na okrog 62 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora, 1200 jugoslovanskih razstavljalcev pa na 100 tisoč kvadratnih metrov prostora.
BONN. — Zvezna republika Nemčija je priznala neodvisnost in suverenost Singapura. Brzojavko o priznanju je poslal zahodnonemški kancler Erhard singapurskemu premierni leeju Kuan Yewu.
SOFIJA. — V Varni so svečano zaključili prvi balkanski festival, na katerem so v teku sedmih dni prikazali številne igrane, dokumentarne in risane filme. Predstavnik UNESCO, organizacije, ki je bila pokrovitelj prireditve, je na vprašanje, kaj meni o festivalu, izjavil, da so rezultati festivala zelo pozitivni. Svoje zadovoljstvo so izrazili tudi vodje filmskih delegacij, razen albanske, ki je še pred koncem odšla s festivala.
ELY. — Po dosedanjih podatkih je imelo mesto Ely v Minnesoti od leta 1917 že 11 županov slovenskega rodu. Prvi je bil George Brozich, drugi Frank Jenko in tretji Steve Banovetz. Vsi trije so se priselili v ZDA iz Slovenije, ostalih osem slovenskih županov v Ely pa je bilo rojenih v Ameriki. Sedaj je župan v Elyju Joseph Purcel. Tudi v številnih drugih občinah severne Minnesote, kjer je nekoč živelo veliko Slovencev, so imeli slovenske župane. Ti podatki so objavljeni v .Prosveti", ki jih je zbrala S. Jenko.
MOSKVA. — Maršal letalstva in namestnik obrambnega ministra SZ Vladimir Studeč je k dnevu sovjetskega letalstva izjavil, da so enote sovjetske protiletalske obrambe vselej pripravljene uničiti sovražnika nad svojim ozemljem in v bližini svojega ozemlja. Sovjetska zveza razpolaga s sredstvi, ki lahko poiščejo in uničijo kakršenkoli leteči objekt, kakršnekoli velikosti in ne glede na višino. Protiletalske enote lahko uničijo tudi objekte, ki letijo zelo nizko. Izjavil je, da ima Sovjetska zveza protiletalske rakete, ki lahko uničijo balistične rakete.
SPLIT. — Ob koncu prejšnjega tedna so našteli na počitnicah na dalmatinski obali 150.000 registriranih turistov, računajo pa, da jih je v resnici najmanj za 15 “/• več, ker mnogi, zlasti v zasebnih hišah in improviziranih kampih niso prijavljeni. Promet je za približno 20 % večji od lanskega. Približno 40 % je inozemskih gostov, s čemer je prekošen lanski rekord. Pravijo, da se je samo struktura gostov nekoliko spremenila. Avstrijcev je na dalmatinski obali približno zat 3 do 8 %, Nemcev pa približno za 3 odstotke manj. Zato pa je več Belgijcev, Francozov, Angležev, Američanov in Skandinavcev.
PARIZ. ■— V francoskem finančnem ministrstvu so podpisali sporazum, s katerim bo dala francoska vlada Jugoslaviji kredit v znesku 60 milijonov frankov. Kredit je namenjen za nakup reprodukcijskega materiala in potrošnega blaga v Franciji. To je del sredstev, ki jih bo Jugoslovija izkoristila v Franciji v zvezi z izvajanjem nove gospodarske reforme.
MUNCHEN. — Kongoški premier Moiz Čombe je v Munchenu ob otvoritvi .kongoškega dneva" na mednarodnem transportnem sejmu izjavil, da so imeli uporniki v rokah tri četrtine Konga. Dejal je tudi, da je del dežele popolnoma uničen. Kongo potrebuje .veliko pomoč prijateljskih držav" je zaključil in dodal: naši prijatelji naj vedo, da se bomo z dobljenim kapitalom borili za zaščito civilizacije.
KAIRO. — Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser bo konec meseca obiskal Sovjetsko zvezo, kjer bo ostal štiri dni.
LONDON. — V Whiteha!lu so potrdili, da je Barbados, najpomembnejši otok Malih Antilov, zahteval neodvisnost. Poslanico s to zahtevo so poslali iz Brid-getowna, glavnega mesta Barbadosa, britanskemu ministrstvu za kolonije.
SANTIAGO. — Med nedavnimi katastrofalnimi nevihtami v Čilu je po uradnih podatkih izgubilo življenje nad 40 ljudi, 100 je bilo ranjenih, najmanj 20 tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe. Na prizadeta in odrezana področja pošiljajo pomoč s helikopterji. Sodijo, da je škoda, ki so jo povzročile te silovite nevihte, precej večja od škode, ki jo je povzročil lanski strahoviti potres.
SOFIJA. — V Sofiji so izročili 16-nadstropni hotel .Pliska", največjo stavbo v bolgarskem mestu svojemu namenu. Hotel ima 400 ležišč, bar in restavracijo z 800 sedeži. Zgradili so ga na vzpetini, tako da je z njega lep razgled po vsej Sofiji. Stoji ob cesti proti Carigradu in ima velik parkirni prostor.
VARŠAVA. — Pri igri z granatami in drugimi izstrelki se je letos na Poljskem ponesrečilo 45 otrok, 718 mladih ljudi pa je dobilo razne poškodbe. Po uradnih podatkih so izvedenci poljske vojske lani izkopali in uničili 3800 bomb, 39.000 granat in 10.000 ročnih bomb iz druge svetovne vojne.
BONN. — V Bonnu so začeli sodni postopek o delovanju profesorja Friedricha Karla Vialona, podtajnika zvezne nemške vlade za gospodarsko kooperacijo, ki je osumljen, da je med svetovno vojno sodeloval pri pobojih Judov na področju Rige.
STOCKHOLM. — Neznanci so nedavno tega vrgli bombo na vrt dominikanskega samostana, ki je tik poleg sovjetskega veleposlaništva. Eksplozija je razbila šipe v vseh okliških stavbah, vendar ni bilo človeških žrtev. Policija je mnenja, da so bombo vrgli z nekega avtomobila proti sovjetskemu veleposlaništvu in da je po pomoti padla na dominikanski samostan.
Dvajset let slovenskega filma
Veliko zanimanje za slovenske kulturne zanimivosti
Slovenija je zelo bogata na kulturnih, naravnih in zgodovinskih zanimivostih, ki jih tudi inozemski turisti v čedalje večji meri obiskujejo. Po najnovejših podatkih je letos v prvem polletju te zanimivosti obiskalo in si jih ogledalo blizu 410.000 obiskovalcev, od tega 110.000 inozemcev. V primerjavi s prvim polletjem leta 1963 se je letos obisk povečal za 12 odstotkov.
Pred dobrimi 25 leti se je Prežihov Voranc pričel zavzemati, da bi Slovenci dobili svoj film. Njegova pobuda je bila po zmagi nad fašizmom iter po nacionalni in socialni osvoboditvi slovenskega naroda uresničena. Pred 20 leti so Slovenci gledali svoj prvi film. Bil je to dokumentarni film »Ljubljana pozdravlja svoje osvoboditelje«. Par let pozneje, leta 1948 je bil zgotovljen prvi slovenski celovečerni igrani film »Na svoji zemlji«.
Za tem filmom so kljub težavam, s katerimi se prav na tem področju neizogibno srečuje mali narod, kakor je slovenski, pričeli slediti novi filmi, celovečerni igrani enako kot dokumentarni in kulturni. Ob dvajsetletnici prvega slovenskega filma, dokumentarnega »Ljubljana pozdravlja svoje osvoboditelje«, gledata slovenska filmska umetnost in industrija že na dokaj lepo število filmov, ki so bili medtem zgotovljeni: 29 igranih in približno 400 kratkih dokumentarnih in kulturnih filmov, ki jih igrajo slovenski kinomatografi, katerih število se je od 64 leta 1939 povečalo medtem na 265. Mnogi od njih so si s svojo vsebino, tematiko in umetniško vrednostjo utrli pot v svet, mnoge od njih smo lahko gledali in spoznali tudi koroški Slovenci.
Dobra tretjina slovenskih igranih filmov nam prikazuje herojsko narodno osvobodilno borbo slovenskega naroda. Ti filmi, med njimi zlasti trakovi »Na svoji zemlji«, »Dolina miru«, »Trenutki odločitve« in »Balada o trobentici in oblaku« so verna podoba in spretna filmska izpoved borbe in volje slovenskega ljudstva do življenja in samostojnega kovanja svoje usode. Ti filmi so slej ko prej priljubljeni in tudi mlada generacija jih vedno spet rada vidi na repertoarjih hinomatagrafov.
Toda tudi večina ostalih igranih filmov ima svojo trajno vrednost. Med njimi so zlasti filmi, ki so brli posneti po slovenski klasični literaturi. To so »Kekec«, »fara gospoda« in »Tri zgodbe«, v novejšem času pa film mednarodnega slovesa »Samorastniki«. Z vsemi temi in drugimi slovenskimi filmi pa je v njih dozoreval tudi slovenski nacionalno-osebnostni izraz, z njim pa je tudi rasla umetniška raven slovenskega filma, ki je posebej vidna v delih »Pet minut raja«, »Balada o trobentici in oblaku«, »Veselica« ter »Ples v dežju« in »Peščeni oblak«.
Nekaj nadaljnjih filmov je bilo posnetih v koprodukciji s filmskimi podjetji Jugoslavije in inozemstva. Ob svoji dvajsetletnici pa imajo slovenska filmska podjetja pripravljenih še dolgo vrsto napisanih scenarijev za nadaljnje filme. Pravijo, da je teh okoli 500. Slovensko ljudstvo želi, da bi jih moglo kmalu videti in spoznati njihovo vsebino.
Najbolj obiskana kraja sta bila tudi letos Postojnska jama in Blejski grad. Postojnsko jamo je obiskalo v prvem polletju nad 146 tisoč ljudi, od tega nad 68.000 inozemcev, Blejski grad in njegov muzej pa sta zabeležila 58.500 obiskov, med njimi 13.350 inozemskih. Po obiskih je bila na tretjem mestu soteska Vintgar—Bled, ki jo je obiskalo nad 22.500 ljudi. Na četrto mesto pa so sta-tističarji uvrstili muzej talcev v Begunjah, ki ga je obiskalo nad 19.000 ljudi.
Med gorenjskimi kulturnimi, naravnimi in zgodovinskimi zanimivostmi se po številu obiskovalcev uvrščajo še Slap Savice pri Bohinju s 16.000 obiskovalci, Muzej na Blejskem otoku z 8700, Tehnični muzej na Jesenicah z 3173, Čebelarski muzej v Radovlji-
OD 1. DO 5. SEPTEMBRA:
Počitniški sestanek Kluba slovenskih študentov
Klub slovenskih študentov na Dunaju bo svoj letošnji (počitniški sestanek priredil v Ško-cijanu ob Klopinjskem jezeru. Sestanek, ki se bo pričel v sredo, 1. septembra, bo v farnem domu v Škocijanu. Vršil se bo pod geslom »Mladina — samokritika in kritika« in bo vseboval diskusijo o naslednjih vprašanjih: Četrtek, 2. septembra: ob 9. uri diskusija Kluba slovenskih študentov na Dunaju s Koroško dijaško zvezo in Zvezo slovenske mladine o srednješolski mladini;
ob 15. uri diskusija s profesorji za slovenščino in Mladjevci o kulturnem udejstvovanju mladine.
Petek, 3. septembra: ob 9. uri diskusija z zastopniki Akademije slovenskih bogoslovcev, Kluba slovenskih študentov na Dunaju in študentov iz Graza o visokošolski mladini;
popoldne kopanje, zvečer -kratometražni filmi.
Sobota, 4. september: ob 9. uri diskusija z zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze pod naslovom »Naša mladina — kritični pogled sta-
•VI	*	°
rejSm«;
popoldne izlet k slikarju prof. dr. Werner Bergu, zvečer zaključek v hotelu Breznik ob Zablatniškem jezeru.
Prvi dan seminarja, to je sreda, 1. september je določena za zbiranje udeležencev sestanka, zadnji dan, to je nedelja, 5. septembra pa za Obisk Pliberškega sejma.
Na sestanek so vabljeni tudi dijaki višjih razredov srednjih šol in letošnji maturanti.
ci z 2667 in Kovaški muzej v Kropi z 2038 obiski. Mestni muzej v Škofji Loki je obiskalo nad 4200 ljudi.
Med štajerskimi zanimivostmi stoji na prvem mestu Mestni muzej v Ptuju, ki ga je v letošnjem prvem polletju obiskalo 18.275 oseb. Na drugem mestu je bil letos po obiskih stari grad v Celju. Obiskalo ga je 15.644 ljudi, medtem ko je Mestni muzej v Celju obiskalo 5225 ljudi, Rimske spomenike v bližnjem Šempetru v Savinjski dolini pa 4587 ljudi. Posavski muzej v Brežicah je obiskalo 4698 ljudi, Belokranjski muzej v Metliki pa 3641 ljudi. Lepe obiske sta imeli tudi Cankarjeva rojstna hiša na Vrhniki in partizanska bolnišnica Franja. Cankarjevo rojstno hišo je obiskalo 12.522 ljudi, bolnišnico Franjo pa 10.500.
Poleg Postojnske jame vzbujajo zanimanje prebivalstva tudi še ostale kraške jame. Turisti se zlasti zanimajo za Skocijan-sko jamo pri Kopru, ki jo je letos obiskalo blizu 11.300 turistov, medtem ko je Črno jamo in Pivko obiskalo 1216 turistov, Taborsko jamo pa 2537 turistov. Hrastovlje si je ogledalo 2070, Kobilarno Lipico pa 16.000 turistov. Izredno priljubljen kraj obiskov je Predjamski grad pri Postojni. Letos ga je obiskalo 18.344 ljudi, kar je za celih 19% več kot v lanskem prvem polletju. Močno so letos porasli še obiski v Črni jami, in sicer za 14 odstotkov, in v bolnišnici Franji, ki jo je obiskalo za 13 odstotkov več ljudi kot v lanskem prvem četrtletju.
Tedenski spored
poletnih kulturnih prireditev
•	V BREZAH:
20.	8. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI
21.	8. — Brecht; GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI
22.	8. — Brecht; GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI
25.	8. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI
26.	8. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI (zadnja
predstava)
27.	8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI
28.	8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV
HLAPEC MATTI (zadnja predstava) Začetek predstav ob 20. url.
•	V LJUBLJANI:
20. 8. — Franz von Suppe: BOCCACCIO, opereta, Kazalište »Komedija", Zagreb
24.	8. — MILIAN, Državni estradni ansambel iz
Poljske
25.	8. — Anton Novačan: HERMAN CELJSKI, Dra-
ma Slovenskega ljudskega gledališča Celje
Začetek predstav ob 20.30 uri.
■
Valentin Oman v Ljubljani
V sredo minulega tedna so v Mali galeriji v Ljubljani odprli razstavo našega slikarja Valentina Omana. Mladi, vedno bolj uveljavljajoči se umetnik po svojih delih tudi v Sloveniji ni nepoznan, saj je v Ljubljani že razstavljal. Njegova razstava vsebuje v glavnem gvaše novejšega časa, odprta pa bo do konca avgusta.
Po razstavi v Ljubljani ima Oman na vidiku še razstave v Zagrebu, Trstu in na Dunaju.
S
KUKURMDROBCine
0 Srbsko narodno gledališče je pred nedavnim zaključilo svojo 104. sezono, ki je bila doslej najuspeSnejSa. Nad 430 opernih, baletnih In dramskih predstav v Novem Sadu In na gostovanjih po Vojvodini je obiskalo več kot
170.000	gledalcev.
0 V italijanskih filmskih študijih so v prvem letošnjem polletju izdelali 125 celovečernih filmov (7 več kot lani v istem razdobju), vendar od tega le 46 filmv z italijanskim kapitalom, medtem ko so bili ostali filmi izdelani v koprodukciji z drugimi državami.
0 Amerika in Sovjetska zveza sta podpisali nov sporazum o kulturni izmenjovi. Na podlagi tega sporazuma je Sovjetska zveza odkupila nekaj najbolj znanih ameriških filmov, medtem ko bodo v Ameriki predvajali znani sovjetski film »Hamlet” ter po vsej verjetnosti tudi več-delni film .Vojna in mir”.
0 Na Dunaju bo od 25. do 27. oktobra mednarodno zborovanje književnikov, ki bodo razpravljali o temi „NaSe stoletje in njegov roman". Zborovanja se bodo udeležili Številni znani pisatelji iz vseh delov sveta.
0 Glede izvoza knjig zavzame med evropskimi državami posebno mesto Nizozemska, ki je od 1946 do 1960 povečala vrednost izvoženih knjig od 1,3 na 35 milijonov dolarjev.
0 V Burgasu na bolgarski črnomorski obali je bil od 15. do 20. avgusta prvi balkanski festival narodne pesmi, na katerem so sodelovale skupine iz Albanije, Bolgarije, Grčije, Jugoslavije in Romunije.
0 V Kartagi so sklenili ustanovitev mednarodnega folklornega druStva, ki naj bi se bavilo s proučevanjem folklore in prirejanjem mednarodnih festivalov.
0 Med nedavnim filmskim festivalom v Moskvi je Sovjetska zveza sklenila pogodbe o nakupu in prodaji filmov z 226 podjetji iz 39 dežel.
v
Zupančičeve poezije v bolgarščini
Sofijska založba Narodna kultura je v knjižnici „Svremenni poeti" izdala bolgarski izbor Župančičevih pesmi. Knjiga obsega 51 pesniških naslovov in sicer v šestih skupinah. Knjiga je izšla v 3090 izvodih.
Župančičeve poezije so pred tremi leti izšle tudi v češčini. Izšle so v knjigi pod naslovom „Usvity a boure". Knjiga je izšla v 3000 izvodih.
»Nacistični zločini se ne smejo ponoviti!66
Razgovor s Simonom Wiesenthalom — „lovcem“ na nacistične zločince
Ljubljansko »Delo« je pred nedavnim objavilo v treh nadaljevanjih zapiske o razgovoru Bogdana Pogačnika s Simonom Wiesenthalom, vodjo dokumentacijskega centra na Dunaju, splošno znanega pod imenom »lovec na nacistične zločince«. V tem razgovoru je VZiesenthal povedal marsikaj' zanimivega o vprašanjih, o katerih tako imenovana javnost najraje molči ali pa .jim posveča pažnjo le pod pritiskom dogodkov, posebno takrat, kadar se spet kak nacistični zločinec znajde pred sodiščem. Gre namreč za zločine, ki so jih zakrivili nacisti; gre za nacistične zločince, ki so se poskrili sirom po svetu in zahteva izsleditev vsakega posameznega ogromno napornega in načrtnega dela, gre pa tudi za vprašanja, ki so povezana z današnjimi pojavi neonacizma.
Ker so to vprašanja, o katerih javnost nikdar ni dovolj podrobno obveščena, bomo zapiske Bogdana Pogačnika o razgovoru s Simonom Wie-senthalom ponatisnili tudi v našem listu.	Uredništvo
I.
»Ujeti moram še nekaj vašega sonca — in tudi čakajo me,« se mi je opravičil in že drugič vstal od mize v hotelu ,Bellevue‘ na Pohorju, kjer Je s svojo ženo preživljal predzadnji dan dopusta. »Toda upam, da bom nekoč prišel tudi v Ljubljano ali pa n>e obiščite na Dunaju v mojem uradu, kjer bom lahko veliko laže go-yori'l s točnimi podatki v rokah; saj imam dejansko trenutno največjo antinaclstično dokumentacijo na svetu.«
Ing. arh. Simon Wiesenthal, kre-ak mož z brčicami in nekoliko red-, imi, gladko počesanimi lasmi, se je izgubil čez pohorske jase. Globoko Pod žico vzpenjače me je spremljala 'Po gostih smrekovih gozdovih črna senca drseče kabine.
»Človek si postavi vprašanje: a zalkaj si ostal med preživelimi ravno ti? In nehote (postaneš zastopnik vseh tistih, iki so bili pobiti.« Tako mi je dejal ljubeznivi arhitekt iz Lvova, ki je po grozljivih doživetjih pretekle vojne vse svoje delo posvetil zasledovanju nacističnih zločinov po svetu, ki ima največ zaslug za aretacijo ubijalca Židov Adolfa Eichmanna in ki vodi danes poseben dokumentacijski center na Dunaju.
»Sem član mednarodnega odbora strokovnjakov za raziskovanje neonacizma. Iz vsake dežele imamo po enega člana. Kot veste, obstajata na svetu dve mednarodni organizaciji bivših zapornikov in deportirancev — FIiR, ki je bolj komunistično usmerjena, in splošna UIRD. V tej zadnji sem tudi podpredsednik, med-
tem ko je predsednik belgijski general Gerhard. Strokovni odbor se sestaja vsakih nekaj mesecev in pri tem izmenjujemo informacije o neonacizmu ter si razdelimo delovna področja. Zadnjič smo zasedali v Strasbourgu. Na tem sestanku sem poročal o financiranju neonacizma. Čeprav še nimamo vseh dokončnih dokazov, sem vendar poskušal razgrniti vrsto domnev, kajti to vprašanje zasluži še kako veliko pozornost in če bi ga do konca razvozlali, bi bil tudi prihodnji boj proti neonacizmu mnogo lažji.« •
Wiesenthal se je nekam nelagodno obrnil, ker je nekdo v salonu začel šariti z gramofonom, misleč, da gre za magnetofon; kljub vsej težnji po propagiranju svojih idej se zaradi resnosti svojih nalog raje izogiba preveliki publiciteti. A že je nadaljeval, češ da je tu cela vrsta vprašanj: Kdo je financiral razseljevanje nacističnih zločincev po koncu vojne v razne prekomorske dežele? Kdo je dajal sredstva za plačevanje najzahtevnejših odvetnikov v procesih proti nacistom? Kdo je gmotno vzdrževal družine zaprtih nacistov? Pa tudi mnogi dobro razpredeni sestanki sicer nemnožičnih neonacističnih organizacij v raznih deželah morajo imeti nekje tajne vire, ki jih subvencionirajo. Isto končno velja glede izdajanja neonacistične literature.
»Mnoge niti vodijo do sicer malo znanega švicarskega založnika Genou-da v Lausannu, za katerega celo sumijo, da hrani nemajhno vsoto Bor-mannovega denarja.«
V Strasbourgu smo po naključju zasedali v zgodovinskem hotelu Mai-son Rouge,« se je nasmehnil Wiesen-thal. »V isti hiši so imeli 10. avgusta 1944 svoj sestanek tudi nacistični gospodarski veljaki in načeli razpravo o tem, kam bodo v primeru, če bodo vojno izgubili, skrili nemški nacistični denar ter tako zagotovili v prihodnje rojstvo četrtega rajha.«
Na vprašanje, kako je za vse to izvedel, je Wiesenthal odgovoril, da je bil nekaj časa v ameriški službi za zasledovanje nacistov in da je do tega prišel v zvezi z zadevo tako imenovanega Keitlovega sina. »Če je to bil pravi Keitlov sin ali ne, v tem primeru niti ni važno, dejstvo pa je, da so bili med dokumenti, ki jih je le-ta skril v nekem salzburškem rudniku, tudi zapiski s te tajne seje. To gradivo sem v ostalem obravnaval že v svoji knjigi o Eichmannu oziroma v aktih, kjer sem govoril o financiranju pobeglih vojnih zločincev. Tu je bilo namreč zapisano, kje naj bi skrili denar, zlato in druge dragocenosti tretjega rajha, tako da to ne bi prišlo v roke zaveznikom. Že takrat, se pravi, še pred koncem vojne, so odkupili 750 raznih podjetij po svetu in vanje vložili svoj kapital. Samo v Švici je bilo teh nacističnih podjetij čez 200, ostala pa v Lichten-steinu, Španiji, Portugalski, Tanger-ju, Braziliji in Urugvaju. Skratka, v
deželah, ki takrat še niso bile v formalnem vojnem stanju z Nemčijo.«
Wiesenrhal je podrobno opisal, kako so izvedli organizacijo teh tajnih nacističnih dobroimetij po svetu. »V bankah so si uredili številne tekoče račune, pri čemer je bil vsak račun na dve imeni, toda tako, da partnerja nista vedela drug za drugega. Vedeli so sicer, da je razen tega še nekdo nosilec tega računa, ne pa tudi, kdo je to. Pri tem pa nastane seveda ključno vprašanje razdeljevalca, se pravi tistega, ki je dal nalog za dviganje teh računov. Sila spreten podvig je bil prenos teh sredstev leta 1945, se pravi že po vojni, v Argentino. Ali mislite, da je Peron, čeprav je bil bolj fašistično orientiran, samo na lepe oči sprejel v Argentino na -tisoče in tisoče nacistov? Podatke imam, da so prenesli v ta namen iz Švice v Argentino 500 milijonov dolarjev! Argentinska raziskovalna komisija, ki je po Peronovem padcu to preiskovala, je moje domneve samo potrdila. Po zanesljivih obvestilih, predvsem mojega znanca, argentinskega veleposlanika v Mehiki, tudi vem, da si je Peron osebno iz tega denarja prisvojil okrog 60 milijonov dolarjev. Seveda pa so zato tudi lahko dali na razpolago okrog 7500 praznih argentinskih državljanskih papirjev »in bian-co«, tako da je lahko pridobil državljanstvo sleherni brez vsake kontrole. Na ta način so prišli v Argen-tmo najhujsi vojni zločina.«
(Se nadaljuje)
Slovenska in koroška javnost sta počastili spomin dr. Franca Petka
Smrt dr. Franca Petka, predsednika Nadzornih odborov Zveze slovenskih organizacij in Zveze slovenskih zadrug ter predsednika Slovenskega šolskega društva je globoko pretresla koroške Slovence in slovensko javnost sploh. Najvidnejši časopisi v Sloveniji, RTV Lubljana, Primorski dnevnik v Trstu in
Naš tednik-Kronika ter Radio Celovec so v lepih in izbranih besedah počastili njegov spomin ter opisali življenjsko pot in delo tega velikega sina slovenskega naroda. O rajnem pa so s priznanjem njegovih prizadevanj in zaslug spregovorili tudi vsi koroški nemški dnevniki.
Veliki sin slovenskega naroda, dr. Franc Petek v krogu svoje družine
Predstavniki slovenskih narodnih organizacij in ustanov ter zastopniki skoraj vseh vasi dvo-
jezičnega ozemlja Koroike so se ob odprtem grobu poslovili od dr. Franca Petka
Delo, Ljubljana:
Še komaj pred nekaj meseci, 3. marca je obhajal svojo osemdesetletnico. Tople želje in srčna voščila rojakov in prijaleljev, ki so ga tedaj obdajali, niso bile samo nasledek velike osebne priljubljenosti „velikovškega dohtarja". Izražale so tudi njegov veliki pomen kot slovenskega javnega delavca in politika na Koroškem, na področju, kjer že vrsta rodov slovenskega prebivalstva išče zagotovilo za svoj življenjski in narodni obstanek. Skoraj pol stoletja je dr. Petek v tem iskanju in življenjskem boju, polnem negotovosti in pretresljivih sprememb, bil konstanta, nespremenljiva vrednost, ki s svojo dejavno navzočnostjo vnaša v živ-
Kleine Zeitung, Celovec:
V 81. letu starosti je v Velikovcu preminul dr. Franc Petek in v sredo, 11. avgusta se je zbralo veliko žalnih gostov, da bi spremilo tega velikega zdravnika in bivšega zastopnika slovenske narodne skupine na njegovi zadnji poti.
Volkszeitung, Celovec:
Ob odprtem grobu je župnik dr. Zeichen v lepih besedah orisal življenje in delovanje pokojnega. Naglasil je, da je dr. Petek velikodušno izpolnjeval svoje naloge kot pomočnik ljudem in da je bil rajni zdravnik iz notranjega prepričanja človek, ki je bil z naravo najglob-
Ijenje zaupanje, ga spreminja v ustvarjalen in smiseln napor. Vse življenje in delo dr. Petka je neposredno izšlo iz samorastniškega koroškega slovenskega ljudstva, ga takorekoč pooseblja in je živ dokaz za to, da slovenski obstanek na Koroškem nikakor ni usodno zvezan in določen z neko podedovano in nespremenljivo socialno in pa politično nazorsko utesnjenostjo.
Življenje dr. Franca Petka je za zdaj končano. Živo in neuničljivo pa ostaja izročilo njegovega dela, ki je koroškemu delu slovenskega naroda tako veliko pripomoglo k današnji stopnji njegove zavesti o lastnem pomenu in nalogah v sodobnem notranjem in mednarodnem razvoju.
je povezan. Med žalnimi gosti je bilo videti tudi več bivših članov manjšinskega odbora.
Die Neue Zeit, Celovec:
Poleg domačega župnika dr. Zeichna in dr. Zwittra je župan Hosp v svoji topline polni posmrt-nici poudaril veličino moža kot zdravnika in človeka. Po naročilu prezidija koroškega deželnega zbora se je tretji predsednik Hans Pavvlik ob odprtem grobu zahvalil bivšemu, koroškemu poslancu v deželnem zboru, ki se je za svojo slovensko narodno skupino najbolje zavzemal, ipri čemer je posebej naglasil sporazumevalni značaj dr. Petka. Dr. Petek je bil kot
Primorski dnevnik. Trst:
V	njegovi življenjski poti se v dokajšnji meri odražajo vsa upanja, uspehi, napori in odpor slovenskega življenja na Koroškem. Že kot mlad je pokonci izšel iz svojega ljudstva, rasel z njim, ga spoznaval, razumel njegova stremljenja in tegobe. In potem ga nikoli nič več ni moglo ločiti od njega. Tudi ne v najtežjih časih, v časih najstrašnejšega nasilja in zločinov.
V	teku svojih visokošolskih let se je mnogo družil s Cankarjem, I. Prijateljem, A. Šerkom in drugimi slovenskimi rodoljubi. V stiku z njimi je tehtal in dopolnjeval svoje nazore, se skušal poglobiti in razumeti predvsem razvoj in nadaljnjo usodo, ki jo je vedno pogumno in odkrito delil skupaj s svojim narodom. Zvest načelu, da je za narodov blagor treba žrtvovati vse in vztrajati do konca, je kot eden redkih izobražencev vse svoje življenje ostal med svojimi ljudmi: tako po prvi svetovni vojni, med drugo in po njej. V slovenski osvobodilni boj se je vključil že leta 1942, po njem pa je ostal eden najvidnejših naprednih predstavnikov slovenske manjšine na Koroškem. Kot iskren demokrat pa se ni zavzemal samo za uveljavitev programa za dejansko enakopravnost Slovencev v avstrijski republiki, temveč ob enem tudi za širši program utrjevanja miru v svetu, sodelovanja med državami in mirnega sožitja med narodi.
Pravilno je tudi spričo tega razumel bistveno razliko med prvo,
zdravnik v Velikovcu na nad vse dobrem glasu, zato številni obžalujejo njegovo smrt.
Nai tednik-Kronika, Celovec:
Nad osemdeset let je hodil pokojni dohtar Petek pot iz St. Lip-ša preko Celovca, Dunaja, Velikovca, deželnega zbora v Celovcu, manjšinskih kongresov v Londonu, Ženevi, Stockholmu in drugod, preko občnih zborov političnega društva v Mohorjevi hiši v Celovcu. Kdor ga je slišal govoriti, je bil prepričan, da govori iz globokega osebnega prepričanja, iz globoke vere v pravilnost svojega
senžermensko avstrijsko republiko, ki je v njej prevladoval duh veli-konemškega nacionalizma, in ono, ki je zrasla po drugi svetovni vojni na drugačnih, bolj demokratičnih osnovah. Opirajoč se na dejstvo, da so se posebno v delavskih vrstah začeli uveljavljati drugačni, pozitivnejši pogledi tudi na narodnostno vprašanje, se je zavzemal za sodelovanje z njimi ter zagovarjal koncepcijo konstruktivnega vključevanja slovenske manjšine v avstrijsko družbo, vendar ne
gledanja, čeprav so ga sodili in obsojali tudi tisti, ki niso za to obsojanje imeli ne pravne in tudi ne moralne legitimacije, ker je dohtar
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava; Celovec - Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniika in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124.
Petek bil po svojih delih bolj krščanski kot marsikdo, ki bi po svojem poklicu to moral biti.
da bi se ta niti za milimeter oddaljila od svojih pravičnih zahtev po popolni enakopravnosti.
Večer, Maribor:
Z njim je zapustila vrste koroških Slovencev oseba, ki je nad 40 let odločilno nastopala v njihovem narodnem življenju in ki je s svojim jasnim in izkušenim življenjem stala vedno spet na trdnih tleh politične realnosti.
Dr. Franca Petka bodo koroški Slovenci težko pogrešali. Ko ga bodo jutri popoldne na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu položili v njegovi domači zemlji k zadnjemu počitku, bodo v spomin prešli vsa dolga leta, ki jih je preživel med njimi kot njihov predstavnik in pobornik, pozneje pa kot njihov duhovni oče in očetovski svetovalec, kar je bil vse do zadnjega dne svojega življenja. Sočasno pa bodo lahko ob njegovem grobu z zadoščenjem ugotovili, da je bila pot, po kateri jih je vodil, pravilna in da je v svojem desetletnem prizadevanju, v katerem je vzgojil kar tri njihove generacije in jih usmerjal, postavil temelje, na katerih bodo lahko gradili lepšo bodočnost, kot je bilo življenje, ki ga je moral sam preživljati.
V o I k s w i 11 e, Celovec:
Umrli je bil v svojem življenju eksponent naprednih koroških Slovencev, soustanovitelj Zveze slovenskih zadrug in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in predsednik Slovenskega šolskega društva. V letih 1923 do 1934 je kot eden izmed dveh poslancev Slovenske stranke zastopal slovensko manjšino v koroškem deželnem zboru. V dobi nacizma je dobil prepoved bivanja v domačem mestu Velikovec in je živel v Št. Vidu ob Glini, od koder je navezal stike z odporniškim gibanjem. Po letu 1945 je bil predsednik Osvobodilne tronte in Demokratične fronte delovnega ljudstva.
Najlonke so
Nogavice iz umetne svile, ki je splošno znana pod imenom najlon, slavijo letos svoj 25-letni jubilej: maja 1940 so bile v ameriških modnih trgovinah naprodaj prve najlonke. Danes je umetna tkanina z imenom najlon razširjena po vsem svetu in služi kot surovina mnogim panogam industrije. Toda pot do najlona je bila dolga in težavna. Tovarna Du Pont hrani podatke, da so stale vse laboratorijske raziskave na poti do najlona približno 27 milijonov dolarjev.
Že leta 1928 so se začeli dr. V/aliace Carothers in sodelavci v laboratorijih „Du Pont de Nemours & Co." v Wilmingtonu (Delaware-Amerika) ukvarjati s tako imenovanimi polimeri. Vendar je minilo dobrih deset let raziskovalnega dela, preden je bila „nova svila na kemični osnovi" zaščite-
:z3*niroivosm«i
£ Zdravniki sodno medicinskega instituta v Švicarskem mestu Zurichu so opazovali diabetike v prometu in ugotovili, da ti bolniki zakrivijo več nesreč kot zdravi vozniki. Tudi uživanje alkohola igra pri sladkorno bolnih voznikih večjo vlogo kot pri zdravih voznikih.
O Že dolgo je znano, da delavci, ki so zaposleni s pridobivanjem azbesta, pogosteje obolevajo za pljučnim rakom. Ta .azbestni rak”, ki ga povzroča vdihani azbestni prah, grozi dandanes Številnim prebivalcem velikih mest, kakor je ugotovil južnoafriški zdravnik dr. Thomson. Azbest vse bolj uporablja gradbena industrija, na primer za oblogo sten in kot izolacijski material.
£ PariSka letališča so lani sprejela skoraj Sest milijonov potnikov. Za leto 1980 pa računojo, da bo potnikov 25 milijonov. Zato bodo do leta 1972 zgradili novo letališče, ki se bo imenovalo .Pariš Nord”.
stare 25 let
na s paienfom in je najlon, prvo popolnoma sinfetično vlakno, ki se je lahko merilo z naravnimi, nastopil zmagovito pot po svetu. Decembra 1939 je tovarna izdelala prve serije najlonskih vlaken, sredi maja 1940 pa so se prve najlonke pojavile na trgu.
Težko bi našli kak drug kemični proizvod, ki bi ga najširše občinstvo sprejelo s takšnim navdušenjem, kot ga je bil deležen najlon. Skoraj pol stoletja je minilo, preden se je uveljavila leta 1884 iz celuloze v kemični raztopini pridobljena umetna svila, najlon pa je skorajda čez noč spodrinil konkurenco na področju nogavic in perila.
Razlogov ne manjka: prijetni lesk nogavic in perila iz najlona; nitke so zelo drobne in hkrati močne, trpežne. Prvotno so osnačevali najlon predvsem kot nadomestek za svilo. Ker so bile njegove nitke močnejše, je povsem razumljivo, da se je uveljavil kot tkanina za padala. Tako odporen je bil, da so začeli plesti iz njega ladijske vrvi, katerih .življenjska doba" trikratno presega trpežnost vrvi iz konoplje. Pa ne le fina tekstilna vlakna, tudi marsikaj drugega je mogoče izdelovati iz najlonske gmote, ki ji lahko daš poljubno obliko.
Statistike kažejo, da se svetovna proizvodnja najlona poveča zdaj vsako leto za 14 odstotkov, prav tako hitro pa narašča tudi število uporabnih možnosti, saj si je najlon osvojil že celo vrsto industrijskih panog; v mnogih kemičnih laboratorijih po svetu delajo poskuse, katerih rezultati bodo pripomogli .kemični svili" do rabe in veljave na novih področjih.
Znanstveniki o zdravju sodobnih ljudi
Na kongresu internistov v V/iesbadnu, ki se ga je udeležilo, 4500 nemških in tujih zdravnikov, sta bila na dnevnem redu udeležencev predvsem dva bolezenska pojava, tipična za današnjo dobo: debelost in nespečnost.
Pretirana debelost oziroma naglo večanje telesne teže zaradi čezmernega nalaganja mastnega tkiva v telesu ni odvisna le od presnavljanja, kot so to doslej mnogi trdili. Z drugimi besedami: danes zdravniki zavračajo mišljenje, da povzroča debelost izključno preobilna in premastna hrana. V zvezi s tem je značilno, da so se kongresa v V/iesbadnu udeležili poleg internih zdravnikov tudi endokrinologi, psihologi in psihiatri.
Povečano zbiranje maščob v telesu najčešče povzroča kar več faktorjev hkrati, kot na primer prirojena nagnjenost, nepravilna prehrana, nezadostno gibanje, pretirano velika množina maščob in ogljikovih hidratov v hrani, način prehrane, ki ne ustreza individualnemu presnavljanju vsakega posameznika ali iz duševnih razlogov povečana želja po hrani. Neki psihosomatik iz Hamburga ugotavlja, da mnogi ljudje, ki trpe za depresijo navalijo na hrano, v kateri vidijo nekakšno pomirjujoče sredstvo.
Kar zadeva zdravljenje debelosti, so udeleženci kongresa soglašali, da je potreben popolnoma individualen postopek, zdravljenje je v vsakem posameznem primeru, pač glede na različne vzroke, potrebno prilagoditi telesnemu in duševnemu stanju pacienta.
Zaradi nespečnosti in drugih motenj v spanju trpi danes več milijonov ljudi, neprimerno več kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Večina zdravnikov meni, da povzročajo slabo spanje predvsem prehiter tempo današnjega življenja in nenehni optični in akustični dražljaji. Zdravila, ki jih danes uporabljajo ljudje proti nespečnosti, ne morejo biti dovolj učinkovita, ker niso naperjena proti glavnemu povzročitelju tega bolezenskega pojava.
Vprašajmo se, kaj je guma? Misli raznih ljudi 'bi bile ob tem najbrž zelo različne. Otrok bi dejal, da je guma sijajna za radiranje. Zgodovinar bi se takoj spomnil, da so seme kav-čukovca iz Brazilije zanesli na Daljni vzhod, kjer se je udomačil in razširil na ogromnih plantažah. Botanik bi odgovoril, da je guma mlečno bel lepljiv sok drevesa Hevea Brazien-sis. Za strojnega ali elektroinženirja je guma izolator in nujnost avtomobilskih pnevmatik, za kemika je tipičen visoko kvalitetni polimer, nenavadnih strukturnih lastnosti. Največkrat pa bi slišali, da je guma plastična snov rdeče,
PRIRODNA GUMA je sok iz skorje nekega drevesa, ki je doma sicer v brazilskih pragozdovih, ki pa je razširjeno danes že po vsem svetu, tam, kjer je podnebje vlažno in toplo, prav posebno pa še na Malajskem polotoku in Indoneziji. Surova guma ali kavčuk je mlečna tekočina, ki jo dobijo tako, da napravijo zarezo v drevesno skorjo. Zareza mora biti tako globoka, da mleček lahko teče, ne pa pregloboka, da drevesa ne poškodujejo, ker je sicer zelo občutljivo. Mleček, ki priteče iz skorje, zbirajo v posodice, pritrjene na deblo. Nabirajo ga v določenih časovnih presled-
Drevo, ki se je preselilo
bele ali orne barve, da je trda ali mehka, da ne propušča vode, vendar običajno ljudje ne vedo, kako se pridobiva in kako jo prilagodimo industrijskim zahtevam.
Zakaj zardevamo?
Kaj je vzrok, da nam rdečica preplavi obraz: sramežljivost, zavest krivde, ker ne želimo biti v središču pozornosti? Dr. Sandor Feldman, psiholog na univerzi v Rochestru, raziskuje ta pojav že Štirideset let in velja za vodilnega strokovnjaka na tem področju. O vzrokih in oblikah zardevanja zastopa imenovani strokovnjak naslednja mnenja:
•	Zardimo tudi, če smo sami; potrebno je samo, da si predstavljamo okoliščine, v katerih smo že kdaj zardeli ali pa bi morda zardeli.
® Otroci zardijo Šele, ko so se naučili, da se morajo določenih občutkov sramovati ali da jih morajo tajiti ali skrivati, da bi se izmaknili oštevanju; to je približno v starosti, ko so sposobni, da se nasmejijo šali.
® Moški prav tako zardijo kot ženske.
® Ljudje kakršne koli barve kože lahko zardijo; pojav so opazovali pri albinih, črncih, vzhodnjakih, polinezijcih in brazilskih Indijancih.
© Ljudje največkrat zardevajo v starosti med puberteto in tridesetim letom; ko postanemo starejši, manj zardevamo.
•	Ženske danes ne zardevajo tako pogosto, kot so zardevale njihove stare matere.
•	Zardevamo ne samo nad lastnimi dejanji, marveč prav tako lahko tudi takrat, če nam je nerodno zaradi koga drugega.
•	Zardevanje je lahko »nalezljivo«; ko vidimo sočloveka, da je zardel, se lahko vživimo v njegov položaj in tudi sami zardimo.
•	Zardevanje se lahko razširi tudi na ušesa, vrat in prsi; pri ljudeh, ki niso oblečeni, lahko opazimo, da včasih zardijo celo v telo in roke.
•	Brž ko se pojavi občutek sramu ali zadrege, se zardevanju zavestno ne moremo upreti.
kih, ki so odvisni od lastnosti drevesa, prvič pa ga zarežejo, ko ima 6 ali 7 let. Na Malajskem polotoku dobijo iz dobrih debel na leto tudi po 1130 kilogramov mlečka na hektar površine, to je običajno približno 250 debel — na leto bi torej teoretsko dobili na deblo štiri in pol kilograma surovega gumija.
Na plantažah navadno proizvajajo dve vrsti kavčuka. Enega zvaljajo v plošče, ki jih sušijo v toplem zadimljenem zraku. Taka guma je rjavkasta in jo poznamo tudi po imenu »prekajeni kavčuk«. Pri drugi vrsti pa valjajo tako, da plošča ni enakomerna, da je hitrost valjanja različna in tako nastaja svetla in hrapava »krem guma«. Surova guma je le malo elastična in zato krhka. Nanjo učinkujejo že zelo majhne temperaturne razlike. Takšna še nima skoraj nobene tržne vrednosti, saj jo morajo najprej spojiti z dugimi snovmi in vulkanizirati, da dobi svoje splošno znane fizikalne lastnosti.
MOLEKULA KAVČUKA je zelo zanimiva, vendar so se fiziki začeli ukvarjati z njo šele v zadnjem času. Potrebno elastičnost v vseh smereh idobi guma z vulkanizacijo, torej s postopkom, ko kavčuku dodajo manjši odstotek žvepla in ga nekaj časa segrevajo. Včasih 'primešajo tudi druge snovi, ki imajo lastnost, da pospešijo proces vulkanizacije ali pa da dajo posebne lastnosti, ki si jih želimo. Pred tem mešanjem pa je treba surovo gumo dobro pregnesti in šele potem dodati potrebne snovi. Elastičnost povečuje na primer oglje, drugi dodatki pa so namenjeni predvsem proti oksidaciji, zaradi katere se guma prehitro postara.
ZANIMIVO JE, da so s področja Amazonke prepeljali 2000 sadik kavčukovca šele leta 1877, danes pa je na Malajskem polotoku že polmilijarde debel. Vendar ta selitev ni bila preprosta. Problem, ki je nastal, je bilo namreč pomanjkanje delavcev, ker so se domačini branili zarezovati debla. Vse do japonske okupacije 1942 so pomenili glavni vir delovne sile na Malajskem polotoku Indijci, ki so jih Angleži na veliko izseljevali na Malajo. Drugi problem prvih dni gumijevih plantaž na Malajskem polotoku pa je bila malarija, ki je kosila med delavci. Oboje so danes prebrodili: Malajci so postali dobri delavci v industriji gume, malarijo pa so skoraj povsem iztrebili.
............Illllllli.....III.........Illll...........II........Illlllllllll......II......IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll......H UH IIIII Ulili IIIIII Milili IIIIIII....IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIHIIIHIHHIHHIII.............HIHHIIIIIIHHIHIIIII.................II.....IIIIIIIIIIIHIIIllllllllllllll
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
11. nadaljevanje
Na cesti so zarezgetali konji. Dvignil se je oblak prahu. Jezdeci so preskočili ograjo ob cesti in že so se spenjali konji tlačanov na zadnjih nogah vrteli po dvorišču. Klic za staro pravdo je polnil ozračje. Raztrgane, ranjene in obgrizene biriče so držale krepke kmečke pesti. Nezavestnega Hrasta pa sta posla odnesla v hišo. Prihajali so vedno novi puntarji. Posla sta pomirila pobesnela psa in ju spravila za ograjo. Za zasenčenimi okni velike sobe pa se je sklanjala Danina mati in šepefaje klicala njega, očeta odpeljane Dane. Po razbrazdanem obrazu so polzele tople solze in ji lajšale gorje ...
Ob gnojni jami so z valptom na čelu klečali krepko zvezani biriči. V njihovih, poprej žarečih očeh se je zrcalila smrtna groza. Moledovali so in se kopali v curkih nirzlega znoja, ki jim je polzel po licih. Valpet je molčal, sklanjal glavo in si grizel ustnice, da se je pokazala kri. Uporni kmetje so hodili okoli ujetnikov, jih ogledovali in jim pljuvali v obraz.
.Sodimo jim, za staro pravdo!" je nekdo zakričal. • Prepozni so bili, ugrabili so Dano, razbojniki!" Silen udarec, ki je priletel na škodoželjno se režeči valptov obraz, ga je prekucnil, da se je le s težavo dvignil na kolena.
.Obesite valpta!" se je oglasilo iz množice. Mrmranje je postajalo vedno hrupnejše. „Ne le valpta, tudi biriče je treba obesiti!" so se vedno pogosteje slišali vzkliki.
Četvero močnih rok je pograbilo ubitega biriča. Kre-
pak zamah rok in že je v visokem loku zletelo truplo čez glave biričev in pljusknilo v gnojno jamo.
„Hoj!” se je začul gromek glas. .Valpta obesite, a biriči nam naj zorjejo njive. Poženite jih z biči! Naj spijo v svinjakih!" ,Za staro pravdo!' je zagrmelo po dvorišču.
Brž so prinesli lestev. Na jablane, ki so rasle v bližini, so položili debel in dolg drog. Na njem je zabingljalo osmero zank in se usodno pozibavalo .. .
.Hej, tlačanska svojat, grof vam s teles zreže jermena, spustite me, gorje vam!” Iz zariplega obraza so bolščale v sončni dan izbuljene oči. Belina okoli njih je postajala modrikasta.
„Ho-ruk!” je zadonelo po dvorišču. Valptovo telo se je še nekaj časa otepalo, noge so se krčile in se spet iztezale. Že pa so se široko razprle oči in srepele v grozeči molk, ki je zajel razdraženo množico. Cviljenje smrti namenjenih biričev je rezalo do kosti. Ženske so si mašile ušesa.
Ko so od strahu otrple biriče postavili pred zanke, je ves zasopel pritekel Jure, si urno s komolci krčil pot in tako silovito odrinil nekaj upornikov, da so popadali. Ustavil se je pred obsojenci in zavpil: .Kdo vam jih je ukazal obesiti brez puntarske razsodbe, kdo? O, nespametni! Ali tako izpolnjujete ukaze naših vodij, ki ste jih sami izbrali?"
„Mi nismo plemiči, mi smo ljudje!"
.Odlagam poveljstvo!"
.Ostani, ostani, poslušamol" je zabučalo v zboru.
V spremstvu oboroženih vaščanov so v vas odpeljali preplašene biriče, ki so bili deležni nič koliko brc in bunk. Dvorišče Belega dvora se je tiho in mirno grelo v soncu.
Prvi so odrinili oddelki uporniških pešcev, ki jih je vodil bistri Jure. Na ramenih so se jim svetile težke drvarske sekire, z levico pa so se opirali na blatne krampe. Za
njimi so se svetile kose. Pešce je spremljalo nekaj desetin konjenikov, oboroženih z meči, ki so jih v dolgih nočeh kovali v skriti kovačnici. Uporni kmetje so prepevali. Zagoreli obrazi so jim sijali od zadovoljstva. Ko so imeli vas za seboj, so jim žene in dekleta še zadnjič pomahale v slovo.
Cesta se je pričela vzpenjati. Uporniški oddelki so zavili s ceste na travnike. Pod njimi je bila bližnjica. Na Juretov ukaz so se razdelili v tri močne skupine, da bi obkolili grad. Trikotnik je bil tem ožji, čim bliže so prihajali Mehovu. Konjeniška izvidnica je oddirjala naprej, ostali pa so morali počakati v gozdičku pod vznožjem graščinskega hriba.
Pomanjkljivo oboroženi konjeniki so se v lahnem diru usmerili proti Novemu mestu. V vaseh, skozi katere so jezdili, so jih spremljali z vzklikanjem, jim ponujali pogač in vina ter se jim vedno številneje pridruževali.
Vohuni grajske gospode so se skušali rešiti z begom. Vest o uporu se je bliskovito raznesla. Trdna vrata gradov so se zapirala, na obzidjih so se prikazale dobro oborožene straže, pomnožene z grajskimi hlapci. V Novem mestu pa se je zbralo plemstvo s svojimi hlapci in izurjenimi vojščaki, ki mu je poveljeval namestnik ljubljanskega deželnega glavarja. Čakali so le še najavljeni prihod vojaškega oddelka, ki ga jim je poslal v pomoč kranjski glavar Kacijanar pod poveljstvom plemiča Jakoba Ravnaha.
Vsa dežela je utripala v vetru, ki je potegnil iz obupanih kmečkih vasi in naselij ter završal okoli utrjenih gosposkih gradov.
o ° o
Ko se je Dana zavedela, je sedela v sedlu. Čez njo se je sklanjal kosmati biriški obraz. Konja sta enakomerno peketala po prašni cesti.
« - Štev. 34 (1212)		m	20. avgust 1965 j
KMEČKA BOLNIŠKA BLAGAJNA
Inventura gozdov:
Pravice in obveznosti kmečkega prebivalstva
S 1. oktobrom 1965 bo stopil v veljavo zakon o obveznem kmečkem bolniškem zavarovanju. S tem zakonom bo obvezno bolniško zavarovanje v Avstriji razširjeno na nadaljnjih 770.000 prebivalcev, kajti s tem zakonom bodo zavarovane le osebe, ki polnopoklicno izvajajo kmečki poklic, medtem ko osebe, ki poleg druge dejavnosti še kmetujejo in so zaradi tega zavarovane po splošnem zakonu o socialnem zavarovanju (ASVG), po zakonu o bolniškem zavarovanju kmečkih ljudi ne bodo zavarovane.
Po tem zakonu postaja očitno, da je v Avstriji le še 9 odstotkov prebivalcev, ki so v kmetijstvu polnopoklicno zaposleni. Po tem zakonu bodo namreč bolniško zavarovane tudi osebe, ki sprejemajo kmečko dodatno rento. Teh pa je okroglo 130.000. Od 402 tisoč kmetijskih posestev v državi bo pod to zavarovanje padlo le okoli 200.000 kmetij.
Iz tega že sledi, da so bili z zakonom o obveznem bolniškem zavarovanju kmečkih ljudi zajeti le kmetje, ki se polnopoklicno bavijo s kmetijstvom, njihove žene in otroci pod 18 let starosti. Z zakonom so bili zajeti tudi otroci teh kmetov, ki so sicer že izpolnili 18. leto starosti, če delajo na kmetiji in niso zaposleni drugod. Kakor že rečeno, je zakon zajel tudi osebe, ki prejemajo kmečko dodatno rento. Pri kmetih, ki so zaradi drugostranske zaposlitve zavarovani po ASVG, ostanejo tudi žene in mladoletni otroci zavarovani po tem zakonu. Le kmetje, ki so zavarovani po zakonu o oskrbi vojnih žrtev, bodo s 1. oktobrom bolniško zavarovani po zakonu o obveznem bolniškem zavarovanju.
KAJ BO NUDILA KMEČKA BOLNIŠKA BLAGAJNA?
Kmečka bolniška blagajna bo od 1. aprila 1966 zavarovanim nudila zdravniško in zobozdravniško oskrbo, zdravniško pomoč pri porodih, oskrbo z medikamenti, zdravljenje v bolnišnici in prispevek ob smrti, medtem ko prispevka v primeru nesposobnosti za delo zaradi bolezni ne bo nudila.
Zavarovani bodo morali vendar sami nositi 20 odstotkov stroškov zdravniške oskrbe in zdravljenja v bolnišnicah. Le če bo zdravljenje v bolnišnicah trajalo delj kot 4 tedne, bo tudi te stroške prevzela bolniška blagajna. Za vsako zdravilo, ki ga bodo zavarovani prejeli na recept bolniške blagajne, bodo morali poleg tega prispevati še 5 šilingov.
VIŠINA PRISPEVKOV
Poleg 20 odstotnega prispevka k stroškom zdravniške oskrbe in zdravljenja v bolnišnicah bodo morali zavarovani plačevati prispevke za bolniško blagajno, ki so odmerjeni po enotni vrednosti kmetijskih in gozdarskih posestev. Mesečni prispevki, ki jih bodo pričeli plačevati s 1. oktobrom 1965, se bodo ravnali po višini enotne vrednosti, pri čemer je določen naslednji ključ:
do 30.000 šil.	50	šil.
30.000— 50.000 šil.	75	šil.
50.000— 75.000 šil.	100	šil.
75.000—100.000 šil.	120	šil.
100.000—150.000 šil.	140	šil.
150.000—200.000 šil.	160	šil.
nad 200.000 šil.	180	šil.
S plačilom tega prispevka bo načelno obremenjen le gospodar, za ženo in mladoletne otroke ne bo treba plačevati posebnega prispevka, ker imajo z gospodarjem vred pravico do storitev bolniške blagajne. Najemniki bodo plačevali prispevek le od dveh tretjin enotne vrednosti. Zavarovani, ki nimajo posestva z enotno vrednostjo, bodo plačali mesečno pavšalo 75 šilingov. Za vsakega otroka nad 18 let starosti, ki dela na kmetiji, je določen mesečni prispevek 25 šilingov. Osebe, ki prejemajo kmečko dodatno rento, bodo plačevale 7 šilingov mesečnega prispevka, ki jim bo ob izplačilu rente avtomatično odtegnjen.
PRISPEVEK DRŽAVE
S temi prispevki kmečka bolniška blagajna vendar ne bo v stanju kriti storitev, ki jih zakon zagotavlja. Ti prispevki bodo komaj zadostovali za kritje polovice stroškov
ZANIMIV POIZKUS:
njenih storitev. Zato bo od leta 1968 dalje dala bolniški blagajni država isti prispevek, kot ga bodo dali zavarovani skupno. Medtem pa bo za prihodnji dve leti država iz svojega prispevala ves primanjkljaj, ki bo nastal s poslovanjem kmečke bolniške blagajne. Za letos je v ta namen v proračunu zagotovljen prispevek 30 milijonov šilingov, s čemer bo omogočeno financiranje ustanovitve potrebnih organizacij kmečke bolniške blagajne. Da bo v prihodnje prispevek države mnogo večji, se razume samo po sebi.
Na organizaciji kmečke bolniške blagajne po omenjenem zakonu se že dela. Kmečka bolniška blagajna bo imela svoj osrednji sedež na Dunaju, po zveznih deželah pa bodo ustanovljene deželne blagajne. Za upravitelja deželne blagajne na Koroškem je bil pred kratkim imenovan predsednik koroške kmetijske zbornice 'OR Hermann Gruber, ki bo verjetno po prihodnih kmeč-kozborskih volitvah jeseni leta 1966 odložil svojo dosedanjo funkcijo.
Ker so številni kmetje že privatno zavarovani, bodisi pri privatnih zavarovalnicah, bodisi pri bolniški zavarovalnici za kmetijske in gozdne delavce, je v zakonu poskrbljeno, da bodo pogodbe o tem zavarovanju lahko pravočasno odpovedali, ne da bi zaradi tega s prehodom na obvezno kmečko bolniško zavarovanje utrpeli kakšno škodo.
Enkrat dnevno krmljenje molznic
Zaradi naraščajočega pomanjkanja ljudi za hlevsko delo, ki ga je sprožila naraščajoča industrializacija, so ob Zuiderskem jezeru na Nizozemskem, kjer imajo velik poskusni živinorejski obrat, pričeli proučevati posledice pri kravah molznicah, ki so jih namesto dvakrat krmili le še enkrat na dan. Ti poizkusi so trajali skozi tri zime, pri čemer so večje število krav razdelili na dve skupini s povprečno enako molznostjo. Prva skupina je dobivala dnevno dva obroka krme, druga pa vso krmo samo v enem obroku in sicer vsak dan zjutraj.
Pri teh poskusih so ugotovili, da pri čredi, ki je dobivala dnevni obrok krme samo zjutraj, celotna količina mleka ni nazadovala in da tudi odstotek masti in beljakovin v mleku ni padel. Živali tudi niso nič zgubile na teži. Enkratno krmljenje na dan samo na sebi ni povzročalo nobenih težav, niti tedaj ne, ko so pokladali svežo pesno listje. Le za pokladanje večjih količin sena so morali povečati jasli.
Poskusi so tudi pokazali, da ni igralo nobene vloge, če so najprej pokladali seno in šele nato travo ali silažo. Tudi pri bbratnem vrstnem redu pokladanja krme ni prišlo do težav. Bistveni uspeh teh poskusov pa je pokazal
v tem, da so v povprečju treh poskusnih period potrebo po delovni sili za oskrbo' molznic zmanjšali za 25 do 30 odstotkov.
V zadnji periodi teh poskusov so se vključili tudi zasebni živinorejci. Njihovi poskusi so v celoti potrdili dosežene rezultate v poskusnem središču. Spričo tega se je pričelo enkratno krmljenje molznic na dan po Nizozemskem že precej širiti.
PRI SILIRANJU TRAVE IN DETELJE:
Silosol ali sladkor?
Mnenje, da damo s Silosolom oveneli travi ali detelji, ki jo siliramo, sladkor, je zgrešeno. S Silosolom dodajamo le kislino, ki pa ni potrebna, če sta trava ali detelja oveneli tako daleč, da vsebujeta le še okoli 65 °/o vlage.
Ker pa more mlečna kislina v silaži nastati samo iz sladkorja, je priporočljivo, da k oveneli travi in detelji, ki sta bogati na beljakovinah, dodamo 1 °/o navadnega sladkorja ali pa 2 do 3 °/o melase, ki je znatno cenejša od sladkorja.
Osnova
gozdarske politike
Pred evropskimi novinarji gozdarstva in lesnega gospodarstva je ob priložnosti letošnjega lesnega sejma v Celovcu zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Scblein-zer navedel tudi nekaj podatkov iz inventure gozdov, ki jo sedaj njegovo ministrstvo zaključuje. Ta inventura je pokazala, da je od skupne kulturne površine v naši državi 45 °/o pod gozdom. V zadnjih 10 letih se je površina gozdov v gospodarski rabi povečala za. okoli 50.000 ha na pičlo 2,8 milijona hektarjev. K tej površini je treba prišteti še približno 400.000 ha varovalnega gozda, katerega raba je vendar zelo omejena. Skupno poseduje naša država potemtakem 3,2 milijona hektarjev gozda.
S to površino gozda stoji naša država v Evropi za Finsko in Švedsko na tretjem mestu. V povojnih letih je bilo na novo pogozdenih 384.000 ha starih gozdnih površin. S tem so zaostanki v pogozdovanju v glavnem nado-knadeni. V istem času je bilo zgrajenih 22.000 kilometrov gozdnih cest. Oboje je razumljivo močno vplivalo na prirastek in na zaloge lesa v gozdu. Le-te znašajo sedaj okoli 200 kubičnih metrov po hektarju, s čemer stoji naša država za Švico, katere lesne zaloge znašajo 225 kubičnih metrov po hektarju, na drugem, mestu v Evropi.
Na podlagi te inventure je minister najvažnejše nadalje ukrepe na področju gozdarske politike v naši državi formuliral v glavnem tako-le:
—	nadaljevanje s prizadevanji za gradnjo gozdnih cest s ciljem, da od sedanjih 15 tekočih metrov gozdnih cest pridemo tekom 10 let na 20 tekočih metrov po hektarju gozda;
—	pogozditev novih površin in sicer letno ca 5000 ha kmetijskih površin, ki zaradi težkega dela in pomanjkanja ljudi za delo niso več za. kmetijsko rabo;
—	šolanje in usposabljanje kmečkih ljudi v gojitvenih ukrepih v gozdu;
—	zagotovitev neovirane udeležbe na inozemskem trgu z lesom;
—	dosega ustreznega spoštovanja varovalnih gozdov pri obdavčenju;
—	dosega davčnih ugodnosti pri investicijah v gozdu, da bodo gozdni posestniki lahko izkoristili itak skope možnosti racionalizacije dela v gozdu in spravila lesa iz njega;
—	upoštevanje potrebe večanja zalog lesa v gozdu na poti obnove avstrijskega gozdnega prava.
V ostalem se bo avstrijska gozdarska politika organsko prilagajala bodočemu razvoju evropskih potreb po lesu. Sistem delitve dela, ko vsak producira to, kar lahko najbolje producira, je eden glavnih elementov gospodarske koordinacije, ki je v teku. Proizvodni pogoji v naši državi pa omogočajo povečanje proizvodnje lesa s posebnim poudarkom na rezani les. S tem, je zaključil minister, mislimo, da na področju gozdarstva lahko najbolje služimo našemu narodnemu gospodarstvu.
iniiHiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiimi
„Hej, golobica!* se je zakrohotal birič, ki jo je krepko držal okoli pasu.
„Kaj golobica!" se je vmešal drugi birič, „mačka krempljasta. To te bo vesel grof. Mehko ležišče mu pripraviš in potem ga postelješ še nama, ho, ho!"
Dani so se zasolzile oči. Kako slabotna je bila v njunih rokah!
„Te že poišče oče na gradu. Svobodnjak ne bo več ščuval tlačanov."
Dana je stisnila ustnice, a se je oddahnila, ko je slišala, da je ostal oče živ.
Nenadoma pa se je konj vzpel in krepka biričeva roka je morala nategniti uzdo, da se ni sesedel. Zaslišal si stok in že se je drugi birič s preklano glavo zvalil s konja, ki je prestrašen pobegnil. Konj z dvojnim bremenom se je takoj pognal za njim v divji dir. Za njima pa so ostajale kletvice in jezni obrazi trojice rokovnjačev.
.Eh, vidiš, cepec, ker si prezgodaj skočil na jezdeca. Drugi nam je z dekletom pobegnil! Tako pride v graščakove roke."
Zapovednik se je godrnjaje sklonil k mrtvemu biriču in odrinil napadalca, ki je s krvavim mečem v rokah še vedno prav neumno buljil za jezdecem. Izpraznil mu je žepe in se mrmraje obrnil k ostalima.
.Eden od vaju naj gre in sporoči svobodnjaku, da je hči živa v grofovih rokah. No, harambaša fi jih že naloži, ko se vrneš. Pojdi!"
Grajska vrafa na Mehovem so se hrupno odprla. Spenjen konj je planil na dvorišče. Birič je z bremenom komaj razsedlal. Sfegna so mu ofrdela. Oskrbnik Rosner je pograbil dekle, si jo ogledal in jo ukazal odpeljati med služinčad. Z rastočo grozo je poslušal biričevo pripovedovanje. Njegove pomodrele ustnice so le s težavo izgovarjale besede.
.Naglo govori, sicer te prebičam kot psa!" je zarohnel in ga stresel za rame.
Poveljnik grajske straže je stekel h grofu v gornje nadstropje, kjer je grof s kartami zabaval grofico. Nagajiva otroka sta mu iz rok pulila karte in jih cefrala. Na ležišču sfa ležali dogi in renčali druga na drugo. Obhodni stražnik s hodnika je naglo odprl vrata in ne da bi se poveljnik poprej najavil, je ves zardel planil v salon. Grof je skočil pokonci in zgrabil za bič, a roka se mu je povesila, ko je zagledal spačeni obraz poveljnika straž. Sprva je komaj doumel, za kaj gre in le hlastno pripovedovanje je pričalo o grozi. Grofica je kriknila, pograbila preplašena ofroka in jokaje stekla iz sobe. Grof je onemel ob novici. Vtem so pritekli še preplašeni služabniki z oskrbnikom na čelu. Grof se je oprijemal mize in ponavljal: .Uporniki, uporniki."
.Gospod grof,” se je oglasil oskrbnik. .Sforil sem vse in ukazal vse potrebno za obrambo gradu. Straža je na svojih mestih; okrepil sem jo s hlapci in služinčadjo. Muškete že mole iz strelnih lin."
Obrnil se je k poveljniku straže in ukazal: .Sporoči uskoškemu podpoveljniku, naj bo pripravljen."
Poveljnik straže je takoj izginil.
.Oskrbnik!" je ukazal grof, ki se je medtem že pomiril, .pojdi z menoj na grajski stolp. Ukažite, naj dvignejo most in zapro dohode v notranjo zgradbo. Hodnike in sobane zastražite z dvojno stražo! Odprite orožarno!"
.Milostljivi gospod grof, vso posadko potrebujemo na obzidju. Umikamo se lahko postopoma v notranjost."
.Kaj!” je zarjul grof. Oči so mu izstopile. .Umikamo? Ponovitel" Dvignil je roko z bičem in jo zopet povesil. .Pojdite z menoj na stolp." Obrnil se je in odšel.
Majaje z glavo je skrbnik stopal za njim.
Na grajskem pobočju so mrgoleli uporniki. Kričanje ia izzivajoči vzkliki so postajali vedno močnejši in straže na obzidju so jih že lahko razumele. Puntarji so prihajali od treh strani hkrati.
Na balkončku grajskega stolpa sta se prikazali dve postavi. Grajski gospod, ves v bleščečem železju, je z orokavičeno roko zamahnil proti prihajajočim upornikom. Ob boku mu je na kratkem jermenu viselo dvorezno bodalo. V torbi, ki jo je držal oboroženi oskrbnik Rosner, so tičale napolnjene dvocevne pištole. Za njima je kmalu prilezel stari služabnik in nosil v rokah še dve mušketi. Grof je s pogledom ošinil strelne line, se ustavil ob pripravljenih stražah in preletel notranje dvorišče, ki so ga zasedli branilci. Uskoki so brez hrupa in zmede izpolnjevali povelja. Hlapci so preklinjaje valili sodčke s smodnikom, prinašali velike lonce, napolnjene z vročo vodo in tekočo smolo, in pri vseh vhodih postavljali lesene barikade. Železne čelade in črni oklepi z malim mehovskim grbom so se svetlikali v soncu. Graščak si je zasenčil oči.
„Ho, Rosner, poglej! Mar ni orjak med prvimi tisti pes, ki mi ga je speljal svobodnjak. Kako maha z rokami in ukazuje. Sodim, da je kolovodja. Ha, dobim ga v roke, živega ali mrtvega, in mu jermene zrežem s hrbtišča," se je v onemogli jezi zaklinjal grof.
Grajski oskrbnik si je, ne da bi odgovoril grofu, pozorno ogledoval grajsko pobočje in okolico.
Oddelki kmečkih upornikov so se na Juretov krik razkropili, da ne bi postali prezgodnja tarča grajskih strelcev. Jure pa je zbral okoli sebe najmočnejše in najpogumnejše kmete. Tako se je skupina pritihotapila skoraj do grajskih vrat.
(Nadaljevanje prihodnjič)
BILL B E H M
Biseri za miss Jones
Bila je svetlolasa, skoraj preveč svetlolasa za deželo, v kateri je videti le temnolaske, imela je sanjsko lepo postavo, velike, kot vijolice modre oči in bila je neverjetno elegantna. Gotovo je imela zelo veliko denarja. Živela je v apartmaju v najboljšem madridskem hotelu in hodila na največje sprejeme. Bila je šarmantna, ime ji je bilo Evelyn Jones.
Kadar se je prikazala v klubu, so španske dame, če so le še bile mlade in neporočene, od razburjenja natrgale svoje dragocene čipkaste robčke in se začele prisiljeno smehljati. Bilo jim je pač vseeno, če je miss Jones koketirala s senoron Serro, lastnikom največje draguljarne v Madridu, kajti Victor Serra je bil poročen in je imel sedem otrok, toda kar pokale so od jeze, ko ji je dvoril grof de la Ossa, ki je bil lastnik največje črede bikov v Španiji.
Nekega dne se je miss Jones pripeljala pred prodajalno senora Serre, nekaj časa opazovala v izložbi razstavljen nalkit in nato vstopila.
Senor Serra ji je prihitel naproti; že dolgo si je želel, da bi imed njegovimi odjemalci bila tudi miss Jones.
»Moja draga miss Jones,« jo je .pozdravil in pri tem sijal od sreče, »kaj vas je privedlo k meni?«
»V izložbi sem videla biserno ogrlico, don Victor,« je dejala miss Jones in mu podala roko. »Bi jo lahko pogledala od blizu?«
»Jasno, miss Jones. Bi stopili v moj privatni urad?«
Miss Jones mu je sledila v urad z velikansko blagajno in senor Serra ji je ponudil sedež.
Medtem je uslužbenec vzel ogrlico iz izložbe in jo prinesel: senor Serra jo je položil pred svojo obiskovalko.
Miss Jones je vzela ogrlico v roke.
»Da, zelo lepa je, toda ne vem, če je ravno tisto, kar iščem. Rada bi nekaj prav izrednega.«
»Hm, potem vam lahko pokažem nekaj nenavadnega. Cena pa . . . hm«. Ni nadaljeval, pač pa je iz blagajne vzel etui iz rdečega usnja in pred miss Jones položil čudovito ogrlico iz ogromnih biserov. Na sredini so bili trije skoraj črni biseri, za zaponko pa je bil izredno velik rubin.
»Oh, da,« je vzkliknila miss Jones, »tale mi je všeč.«
»To je najlepše, kar imam,« se je postavljal senor Serra.
»In koliko stane?« Globok pogled modrih oči je juvelirja vznemiril.
»Za vas, miss Jones, posebna cena. Preračunano — 3800 dolarjev.«
Zamišljeno je dejala: »Ne zdi se mi predrago, don Victor, toda morala bi premisliti. Smem vzeti ogrlico s seboj?«
Senor Serra se je delček sekunde obotavljal, ampak saj je bilo nesmiselno biti nezaupljiv. Miss Jones je bila na dobrem glasu. »Seveda, miss Evelyn!« je odgovoril.
Zahvalil se mu je nasmešek. Ogrlica je izginila v veliki torbi. Potem se je z ljubkim gibom glave poslovila.
Tri dni kasneje je senor Serra med pošto našel obvestilo Direccion General de Investigaciones, ki ga je z vso resnostjo prebral. Prižgal si je cigareto in prebral vdrugič:
»Strogo zaupno! Kot smo zvedeli od Interpola, je v Parizu na delu goljuf, ki uporablja naslednji trik: 'Kot najodličnejši odjemalec se oglasi v kaki veliki juvelirski prodajalni ob sobotah tik preden izapro, kupi dragocen nakit in plača s čekom, ki. ga je mogoče vnovčiti šele v ponedeljek. V nedeljo dopoldne pa nakit ponudi juvelirjevemu konkurentu za polovično ceno. Ta nekaj zasumi, pokliče prvega juvelirja in oba ugibata, če je ponarejen, obvestita policijo in moža aretirajo. Le-ta izjavi naslednje: Opozarjam vas, v ponedeljek moram biti v Milanu, da sklenim važno kupčijo, če pa ne prispem pravočasno, utrpim škodo 100.000 dolarjev, česar boste krivi vi. Policija možu seveda ne verjame, čeprav dejansko ima vozni listek, s katerim pa očitno hoče pobegniti. V ponedeljek pa se izkaže, da je ček ve-
ljaven. Moža morajo izpustiti. Sledi odškodnina in juvelir mora kupcu izplačati nekajkratno vrednost nakita.
Šele sedaj so ugotovili, da so bili namišljeni partnerji iz Milana goljufovi sodelavci. Policija obvešča, da se je falot preselil v Španijo, da bi svoj .trik preizkusil tudi tu. S tem vas opozarjamo na goljufa.«
Senor Serra je zmajal z glavo. Čudna zgodba.
Do kakšnih idej pridejo ti faloti! In nenadoma se je domislil, da je biserno ogrlico dal miss Jones brez vsakršnega jamstva.
S tresočimi rokami je zgrabil za telefon in zavrtel številko njenega hotela. Kamen se mu je odvalil s srca, ko je zaslišal njen glas.
»Moja draga miss Jones, oprostite mi, da vas motim, želel sem le izvedeti, kako vam je všeč ogrlica. Ne, da bi vas hotel siliti, da se odločite ...«
»Razumem, senor,« je zelo hladno odgovorila miss Jones. »Takoj vam pošljem nakit nazaj.«
Potem je v slušalki škrtnilo. Miss Jones je odložila slušalko in senor Serra si je pulil lase. No, to si je skuhal: lepa kupčija mu je zaradi nezaupanja šla po vodi. Kar razjokal bi se.
Medtem ko se je zaskrbljeno sprehajal po svojem uradu, je prišel hotelski uslužbenec in mu v zapečatenem zavojčku prinesel čudovito ogrlico.
Kdo neki se spozna na ženske? Zagonetne in samovoljne so.
Naslednjo soboto zvečer, ko je senor Serra že nameraval zapreti, se je prikazala miss Jones, lepa in elegantna kot vedno, vesela, kakor da se ne bi nič zgodilo.
»Imate še ogrlico, don Victor?«
»Jasno, miss Evelyn,« je zažarel senor Serra.
»Bi jo morda lahko videla še enkrat? Bila mi je pač zelo všeč.«
Senor Serra je pohitel v urad in sledila mu je. Brž je odprl blagajno in iz nje vzel usnjeni etui.
D O 8VS I S Ll C E
•	Dober pastir ovce striže, ne
pa kolje.	(Svetonij)
•	Uvesti novotarije še ne pomeni reformirati. |Burke|
•	Polovica ljudi uživa v
opravljanju, druga polovica pa v tem, da verjame Opravljanju.	|Dufretny|
•	Nihče ne govori o nas v naši prisotnosti tako, kakor govori v naši odsotnosti.
(Pascal)
a od deset ljudi, ki govorijo o nas, jih devet govori slabo, često pa tudi edini človek, ki govori dobro, pove tO Slabo.	(Rivarol)
a Med mnogimi hudimi stvarmi je najhujši oster jezik.
(Schiller)
a Dobre novice pridejo zmeraj prepozno, slabe zmeraj prezgodaj.	(Bodenstedt)
a Publika je tako neumna, da rajši bere novo kot pa dobro.	(Schopenhauer)
a Kazno je, da smo manj nesrečni, če nismo sami.
(Voltaire)
a Zlato se z gnojem preizkuša, močni ljudje z nesrečo.
(Seneca)
•	Ljubezen je ključ, ki pri človeku vse odpira. (Hippei)
•	Ljubezen in rdeč nos se ne
moreta skriti.	(Hoicroiii
•	V ljubezni se več govori
kot pove.	[Karad|a|
»Čudovita stvarca,« je zamišljeno menila miss Jones, stopila pred veliko ogledalo in si položila ogrlico okrog vratu. »Kupila jo bom.«
Senor Serra se je le nemo priklonil, da si miss Jones ne bo vnovič premislila.
»3000 dolarjev ste rekli, don Victor?« je zvito vprašala.
»3800,« je zadržano ponovil juvelir.
Miss Jones je stopila bliže in ga s svojimi modrimi očmi tako zapeljivo pogledala, da mu je postalo kar nerodno.
»Malo popusta bi mi lahko dali, don Vicktor,« ga je skušala.
Senor Serra je bil na to navajen in zato je že prej postavil višjo ceno, da mi bilo izgube.
»3500,« je odgovoril.
»Je to zadnja ponudba?« se je smehljala.
»To je izredno, miss Jones,« je -rekel in ipoložil roko na prsi. »Za tako ceno je to darilo, saj komaj poravnam stroške.«
»Dobro,« je menila miss Jones. »Napisala bom ček.«
Iz torbice je vzela ček New York City Bank. Skrbno je izpolnila ček za 3500 dolarjev in ga izročila juvelir ju.
Senor Serra ni podvomil niti za trenutek, da čeka ne bi bilo mogoče vnovčiti, čeprav je bilo za danes prepozno, saj so bile banke že zaprte. Miss Jones se je prijazno poslovila. Pospremil jo je in se oddahnil, ko je zaprl vrata za njo. Četrt ure kasneje se je z družino peljal na weekend.
ooo
V nedeljo proti poldnevu je senor Serra sedel v krogu svoje številne družine, ko je zazvonil telefon.. Klical je grof de la Ossa.
»Oprostite, da vas motim, moj dragi don Victor. Kolikor vem, ste vi imeli ogrlico z dvema črnima biseroma na sredini, z rubinom kot zaponko. Je tako?«
»Imel sem jo, don Manuel,« je odvrnil Serra. »Žal mi je, ampak včeraj sem jo prodal miss Jones.«
»Zaradi tega vas ravno kličem. Miss Jones je pri meni. Sedi v moji delovni sobi in ne ve za moj poziv, toda ponudila mi je ogrlico.«
Bolestna slutnja je spreletela senora Serro. Takoj je v duhu zagledal pismo policije. Čudna zgodba! Misli so mu vročično begale. Da bi miss Jones ...?
»Koliko pa zahteva zanjo?«
»Saj to je tisto! Vem, da je nakit vreden najmanj 3000 dolarjev. Zahtevala je 2000. To je vendar nenavadno.«
Senor Serra se je zbral. Haha! Ta plavolasa stvarca je torej goljufala! Njega pač ni moč tako hitro ugnati, ji bo že pokazal!
»Don Manuel, zdi se mi, da se v tej stvari spoznam,« je triumfalno odgovoril. »Policija me je že poučila.«
»Kaj menite s tem, don Victor?«
»Jutri vam bom vse pojasnil. Brez skrbi lahko nakit kupite. Kupite ga na moj račun.«
»Dobro, izplačam ji lahko v gotovini, če želi. Torej menite ...«
»Ne bojte se, don Manuel, prevzamem jamstvo. Kupite ogrlico, v ponedeljek se pogovoriva.«
Senor Serra je zadovoljno odložil slušalko. Ujel jo je v mrežo! Le še policijo bo moral obvestiti.
OOO
Ko se je v ponedeljek dopoldne senor Serra, trdno prepričan o zmagi, pojavil v mestu, je bil strašno razočaran: čeka miss Jones mu niso mogli izplačati.
Pismo Direccion General de Investigaciones je bilo ponarejeno.
Biserna ogrlica, ki jo je prodala grofu de la Ossa, je bila spretna imitacija. Saj je imela tri dni časa za to.
Šarmantna miss Evelyn Jones je že v nedeljo opoldne v spremstvu prijetnega moškega odletela iz Madrida.
Z diamantno ogrlico, vredno 3000 dolarjev, in z 2000 dolarji gotovine ...
„To je bilo najbolj nesrečno popoldne mojega življenja," je pričel bogati mister Befelman svojo neverjetno zgodbo in mi porinil prek mize čašo whiskyja. „Sisi, moja oboževana, razvajena žena je kratko-malo zmetala svoj nakit v kovček in me zapustila. Vse moje iluzije o ženskem spolu so šle po vodi. Kako sem jo razvajal! Ona pa mi je vse v obraz rekla, da s propadlim moškim noče imeti opravka, da se je grenko prevarila v meni in da se naj v bodočnosti znajdem sam, kakor vem in znam. Pristavila je še, da ni ustvarjena za krpanje nogavic in pranje srajc in da si pri svojih letih še lahko poišče moškega, ki ni tak bedak kot jaz ..."
„To je bilo surovo," sem pripomnil obžalujoče.
„Ampak zdravo," je pristavil Betelman, „kajti zdaj sem ostal čisto sam na svetu. Najemnine za sobo nisem že dva meseca plačal, na pohištvo so prilepili listke in električni tok so mi že davno izklopili ... Žalostno sem buljil v ostanke svojega premoženja. Tedaj je potrkalo na vrata.
Plašno sem dejal ,naprej*. Pred menoj je stal neznan moški. Pristopil je bliže k meni, me objel, vzdihnil in dejal:
— Tu sem zopet, dragi brat!
Nisem verjel svojim ušesom. Svoj živ dan nisem imel nobenega brata.
— Pač, Henry, — je dejal — to sem jaz, tvoj brat Frank. Ali mi lahko oprostiš, ker me tako dolgo ni bilo?
Zmedeno sem odgovoril:
— To mora biti pomota .. . jaz nimam nobenega brata ...
— Vem, vem, Henry. Ni mi treba razlagati. Med brati se razume-
1. F O X
Skrivnostni brat
mo brez besed. Lahko me vržeš iz sobe. Tega ti ne bi niti zameril, ampak prepričan sem, da tega ne boš storil.
Blaznež — sem pomislil in plašno pogledal proti vratom. Toda Frank je verjetno bral moje misli, ker je dejal smehljaje:
— Kdo bo le tako plašen? Saj veš, da ti ne bom storil nič žalega, Henry!
Kot pribit sem sedel na svojem stolu, Frank pa je pričel zamišljeno korakati po sobi. Ogledoval si je predmete v sobi in vzdihnil:
— Kako lepo je, če se človek po dolgih letih lahko zopet vrne domov. Kakšna sreča, biti spet doma!
Pomislil sem, kako mučno bi mi bilo, če bi sedaj vstopil v sobo rubežnik in mi pričel odnašati pohištvo. Toda nikogar ni bilo, s Fran* kom sva bila sama.
Moj gost si je sezul čevlje. Preden se je zleknil po divanu, je zeh-nil in dejal:
— Ne zameri, dragi brat, če sem nekoliko utrujen ... ali imaš malo čaja zame?
Kakor hipnotiziran sem vzel čajno ročko in šel k hišnici po vročo vodo in tri koščke sladkorja. Frank je čaj z užitkom posrebal. Potem je legel in zaspal. Svoj suknjič je obesil na stol.
Po prstih sem hodil okoli njega in razmišljal, ali bi segel v žep njegovega suknjiča in si ogledal njegove dokumente, toda to misel sem zavrgel. Ta tuji mož me je osvojil s vojo zaupljivostjo. Ko je na ulici narasel hrup, sem zaprl okno .. .
Pozneje je z užitkom pojedel mojo zadnjo klobaso, medtem ko se je meni od lakote skoraj preobrnil želodec, in pokadil moji zadnji cigareti.
Ko se je zmračilo, se je dvignil me pogledal v oči in pokimal.
— Tako, zdaj moram zopet proč, Henry, Saj veš, da ne morem ostati. Jutri pridem zopet. ..
S pogledom je še enkrat objel vso sobo in odšel z vzdihom:
— Kako lepo je vendar doma!
Zmeden sem ostal sam. Bil sem ginjen, da je nekdo čutil mojo siromašno sobico kot svoj dom, sobico, v kateri ni bilo ničesar več mojega in za katero sem dolgoval najemnino. In ko so se Frankovi koraki oddaljili po hodniku, sem se nenadoma začutil sam.
Naslednje jutro me je navsezgodaj prebudil pismonoša. Neki odvetnik me je prosil, naj se nujno oglasim pri njem v neki osebni zadevi.
— Sporočiti vam moram, — mi je izjavil odvetnik, — da je vaš brat nocoj umrl in da je vas določil za svojega edinega dediča. Dediščina znaša 200.000 funtov ...
Začutil sem, da se me loteva vrtoglavica, in sem se oprijel stola.
— Ampak jaz ... — sem jecljal.
— Razumem vas, — je dejal odvetnik. — Seveda nimate nobenega brata in tudi pokojni ni imel nobenega. Bil je osamljen in bogat mož. In ker obojega osamljenosti in bogastva, ni mogel več prenesti, se je odločil, da se bo obeh bremen hkrati znebil.
— Kako? — sem vprašal brez sape in nenadoma sem videl pred seboj Frankovo obličje — ali je ...?
— Da, napravil je samomor. Nocoj. Zaužil je strup. Toda predtem mi je izročil tole oporoko v korist moža, ki je bil en dan njegov brat. To ste vi.
Seveda nisem razumel, kako je pokojnik našel ravno mene. Tudi to mi je odvetnik pojasnil: Frank je obiskal nekega rubežnika in ga vprašal, katera od njegovih strank je nabolj nesrečna in najbolj osamljena. Tako je izvedel za moje ime in moj naslov.
— Upal je, da se bosta dva osamljena človeka gotovo po bratsko razumela, — mi je dejal odvetnik. — Niste ga razočarali.
Betelman je strmel predse.
„Tako sem prišel do premoženja — po zaslugi svojega brata Franka.”
„Kdo pa je bil ta čudni gost v resnici?" sem vprašal.
„Do danes tega nisem izvedel," je izavil Betelman. „ln gotovo ne bom nikoli izvedel — če verjamete ali ne..."

Pretresljiva prometna žaloigra pri Rudi
Neodgovorna brzina osebnega avtomobila, ki ga je šofiral Johann Schlaus-b e r g e r iz Zicka v Zgornji Avstriji, je v ponedeljek povzročila v Srednji vasi v občini Ruda pretresljivo in žalostno prometno nezgodo. Dvoje mladih življenj, dvoje otrok 13-letna učenka glavne šole Štefka Rose n z o p f in 5-letna Johanna Mero, obe iz Srednje vasi, sfa bili smrtni žrtvi strahotne nezgode. 4-letna Romana P o s t e i n i g tudi iz Srednje vasi in šofer avtomobila pa sta bila hudo poškodovana ter so ju z avtom RK prepeljali v deželno bolnišnico.
Skupina kakih 20 otrok se je v ponedeljek dopoldne zbrala na pobočju kak poldrugi meter od ceste, da bi opazovala delo cirkusa „Kubscher", ki je na športnem prostoru postavljal svoj šotor, na travniku pa so se pasli lepi poniji in pritlikavi sloni. Vse to je otroke zelo zanimalo — toda nenadoma se je zgodilo strahotno. Kakor strela z jasnega neba je treščil v razigrano skupino osebni avtomobil, ki je priletel v zraku in na mestu ubil zgoraj imenovani deklici in še eno deklico iz skupine nevarno poškodoval. Dvema pogumnima dekletoma 18-letni Albini Dobnik iz Rude in 15-letni Matildi Zvvetti iz Železne Kaple gre zahvala, da sta obvarovali dva otroka gotove smrti, ker sta otroka v bliskoviti reakciji in prisotnosti duha v zadnjem trenutku vrgli iz otroških vozičkov.
Osebni avtomobil, ki ga je vodil imenovani šofer Schlausberger, je vozil, kakor domnevajo, z brzino 120 km/h. Na ovinku
je vozač izgubil oblasf nad vozilom. Avtomobil je zaneslo, da je podrl cestni kamen, se večkrat prevrnil in v zraku zletel ter treščil v skupino otrok ob cestni brežini, nato pa je zletel spet na cesto, kjer je obstal kakih 50 metrov daleč od nepopisne nesreče. Šofer, njegov brat in neki študent so bili namenjeni na dopust v Jugoslavijo. Zaradi brezobzirne in neodgovorne lahkomiselnosti ter neprevidnosti pa se je vožnja končala s tako pretresljivo tragičnimi posledicami. Čudo je, da sta šoferjev brat in študent, ki sta bila tudi v avtomobilu, dobila le lažje poškodbe.
Poškodovanim je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Seeber iz Grebinja, na kraj nesreče so prihiteli seve tudi orožniki ter okrajni sodnik dr. Kropfitsch.
Razumljivo je, da je tragični dogodek globoko pretresel vse prebivalstvo v vasi in okolici ter brez izjeme vsi delijo bol z nepopisno bridko prizadetima staršema tako nepričakovano in žalostno preminulih otrok.
(PLIBERK. — Odbor za tujski promet v mestni občini Pliberk vabi za jutri, soboto, dne 21. avgusta 1965, ob 18.00 uri zvečer na prireditev v korist pospeševanja tujskega prometa. iNa sporedu bo koncert na prostem, kjer bo igrala libuška godba. Po koncertu pa plesna zabava v Schwarzlovi dvorani. V primeru neugodnega vremena bo tudi koncert v dvorani. Vabilo, ki ga je podpisal župan, poziva vse domače prebivalstvo na prireditev kakor tudi vse tuje goste, ki se mudijo na letovanju v Pliberku in okolici.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so našega dragega očeta, starega očeta in strica
dr. Franca Petka
spremili na njegovi zadnji poti v sredo minulega tedna.
Posebno se zahvaljujemo slovenskim organizacijam in ustanovam ter drugim za zastopstvo pri pogrebu, za številne vence in za izraze sožalja, govornikom ob odprtem grobu za lepe besede, ki so jih izrekli v spomin in čast pokojnemu, pevcem pa za njihove žalostinke in nagrob-nice.
Dr. Ana Petek, hčerka	Dr. Franc Petek, sin
z družino
v imenu vseh sorodnikov
Ta teden vam priporočamo:
Iz svetovne književnosti
^ Ivo Andrič: NA DRINI MOST, veliki roman o Bosni in njenih ljudeh,
352 str., br. 30 šil.
| Jorge Amado: DEŽELA NA KONCU Sman o Bosni in njenih ljudeh,
v Latinski Ameriki, 336 str., pl. 31 šil. | Honore de Balzac: KMETJE, roman slavnega francoskega pisafelja
o kmečkem življenju, 388 str., pl. 46 šil. | Charles de Coster: ULENSPIEGEL, junaške, vesele in slavne dogodivščine,
496 str. ppl. 30 šil.
| Louis Bromfield: PRIŠLO JE DEŽEVJE, roman Indije in njenih ljudi,
704 str., polusnje 114 šil.
| A. J. Cronin: KRIŽARJEV GROB, življenjska pot mladega slikarja,
392 str., ppl. 53 šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevno oddajo (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne Športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 21. 8.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14J15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 15.45 Govorimo o znanstvenih knjigah — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 17.30 Klovn, cvetlica in mesec, groteska — 18.00 Kulturni rozgledi — 19.10 Odmev časa —
20.15 Konji Poseidona — 20.45 Slavnostne igre v Salzburgu.
Nedelja, 22. 8.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Orkester deželnega gledaliSča v Linzu — 12.45 Ogledalo mestnega gledolišča — 13.45 Iz domačih krojev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Zabavna glasba — »19.00 Nedeljski šport — 20.10 Ženitev proti volji, (komedija — 21 i 15 Domislica in njeni ljubitelji.
Ponedeljek, 23. 8.; 8.15 Beti golob ponoči, roman —
11.00	Goreča goščova, roman — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Aktualnosti za mladino — 20j1 5 Na poti po Andaluziji — 20.30 KoroSke pihalne godbe — 21.15 Koroška domovinska kronika.
Torek, 24. 8.: 8.15 Jutranji koncert — 11.00 Goreča goščava — 15.30 Orošena travca — 15.45 Koroško pesništvo — 18.00 Koroška avto- in motrevrja — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20j15 Smeh-
ljaj apostoljev — 21.20 Popevke iz obdobja okoli leta 1920.
Sreda, 25. 8.: 8.15 Jutranji koncert — 11.00 Goreča goščava — 15.30 Kar ljubimo iz srca — 15.45 Predstavljamo Moniko Subl — 18.00 Aktualna reportaža — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Slavnostne igre v Salzburgu.
Četrtek, 26. 8.: 8.15 Jutranji koncert — 11.00 Goreča goščava —- 15.15 Ura pesmi — 15.45 Ko potuješ skozi dolino — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Gospodarski komentar — 19.00 XY ve vse — 20.15 Koroške pripovedke — 21.00 Radijski poštni nabiralnik — 21.10 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave.
Petek, 27. 8.: 8.15 Jutranjii koncert — 11.00 Goreča goščava — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj	pravi industrija	—	20.15	Seina-Do-
nava — 20.45 Slavnostne igre v Salzburgu.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20	Jutranja glasba	—	11.00	Veseli ob
enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 Športni komentar.
Sobota, 21. 8.; 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji	— 9.30 Otroška	ura	— 13.20 Odmev
iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi	—	16.00	Za delov-
no ženo — 17.10 Slavnostne igre v Salzburgu — 17.50
Sreda, 25. 8.: 8.05 Lepe melodije — 9.15 Mladinski zbori pojo — 10.30 Človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.30 Poje zbor iz Pamplone — 17.05 Pianist-cembalist Gunther Radhuber in violinist Devy Er-lih — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Traviata, opera — 22.10 Od popevke do popevke.
Četrtek, 26. 8.: 8.25 V tričetrtinskem taktu — 9.30 Polj*' ska zabavna glasba — 11.00 Turistični napotki — 12.4C čez zelene trate — 14.05 Drobne skladbe Lucijana Marije Škerjanca — 14.35 Voščila — 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe — 18.15 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Angleški in nemški romantiki — 22.10 Plesna glasba.
Petek, 27. 8.; 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.00 Pionirski tednik — 1 0j15 Vedri zvoki — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični naipotki — 12.40 Skozi vas — 14.05 V poletnem vrtu — 15.30 Pojo proletarci vseh dežel — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri — 20.03 Danilo Švara komponira in prireja za zbor — 21.15 Oddaja o morju -in pomorščakih — 22d0 V svetu jazza.
RADIO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 21. 8.: 11.45 Pihalne godbe — 12.15 Mozaik prvenstev in rekordov — 13.30 Glasbeno potovanje po Evropi — 15.00 Volan — 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 18.30 Jugoslovanski avtorji — 19.15 Poletna srečanja — 20.40 Moški vokalni kvartet — 21.00 Zaročenca — 21.40 Vabilo na ples.
Nedelja, 22. 8.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11,15 Oddaja
RADIO PROGRAM
šport in glasba — 19.30 Avstralski eksotični svet — 19.45 Vesele dopustne dogodivščine — 21.45 Svetovni šport.
Nedelja, 22. 8.: 8.05 Izbor plošč — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Slavnostne igre v Salzburgu — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Beli golob ponoči, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Glasbene podobe velemesta — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Slavnostne igre v Bregenzu — 21j15 Navidezni raj v tehničnem svetu.
Ponedeljek, 23. 8.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
9.00	Dobrodošli v Avstriji — 13.30 K 65-letnici Ernesta Kreneka — 14.35 Bodite pozdravljeni — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo
—	19.30 Slavnostne igre v Salzburgu — 22.35 Tedenski športni komentar.
Torek, 24. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Predarlski lirik Erhart Kreutziger — 16.00 Kako zdravimo zlom kosti — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Zapleši z menoj — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 Znameniti glasovi.
Sreda, 25. 8.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Daljni horizonti — 16.00 Vse je priznanje — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol 19.30 Evropska zabavna glasba — 20-15 Ljubosumnež — 20.45 Kenia, brez Mau-mau — 21.40 Aktualni prispevek.
Četrtek, 26. 8.: 8j1 0 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Variacije — 14.35 Pesmi in plesi — 16.00 Samostan Krems-munster in njegove podružnice — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 10.30 Glasba ne pozna meja — 21.00 Avstrija na poti k Severnemu tečaju
—	22J15 Zbudi se, moje srce.
Petek, 27. 8.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Visoko gori na gorah 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Podjetje za podiranje, slušna igra —
21.00	Mi in gore — 21.40 Angleščina v naglici.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 21. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Poje centralni zbor SPZ pod vodstvom Pavla Kernjaka.
Nedelja, 22. 8.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 23. 8.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Tam doli za našo vasjo — 10 minut za športnike — 18.00 Za našo vas.
Torek, 24. 8.; 14.15 Poročila, objave — O starih časih izpod Jepe pripoveduje Foltej Baumgartner.
Sreda, 25. 8.: <14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 26. 8.: 14a15 Poročila, objave — Poje oktet izpod Uršlje.
Petek, 27. 8.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — O žegnu, štehvanju in reju pod lipo poroča Niko Kriegl.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz
Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 21. 8.: 8.05 Domače pesmi in napevi — 9.15 Naši skladatelji mladini — 11.00 Napotki za turiste — 12.40 Prek sončnih dobrav — 14.35 Voščila — 15.30 Mešani pevski zbor France Prešeren iz Celja in moški zbor Zarja iz Trbovelj — 17.35 Iz baleta Ohridska legenda
—	18.15 Melodije tega tedna — 18.45 S knjižnega trga
—	20.00 V soboto zvečer s plesom — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 22. 8.: 8.05 Na pomoč, kradem, mlodinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite tovariši — 11.00 Napotki za turiste — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Mojstrske partiture — 21.00 Melodije raznih narodov.
Ponedeljek, 23. 8.: 8.05 Ansambel Borisa Franka in trio Avgusta Stanka — 9.00 Za mlade radovedneže — 10.15 Pesmi Jakova Gotovca — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 S poti po Romuniji — 15.30 Poje zbor JLA — 18.15 Signali — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Izbrali smo vam — 21.05 Z letošnjega festivala v Dubrovniku.
Torek, 24. 8.: 8.35 Iz narodne zakladnice — 10.15 Odlomki iz Bizetove opere Carmen — 11.00 Turistični napotki — 12.50 čez hrib in dol — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Zabavne melodije — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Barake, radijska igra — 21.14 Serenodni večer.
za najmlajše — 14.30 Sedem dni v svetu — 15.30 Naši ljubi otroci, veseloigra — 17.30 Popoldanski ples — 20.30 Folklorni ansambel Tamburica iz Pittsburgha.
Ponedeljek, 23. 8.: 12j15 Iz slovenske folklore — .18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.55 Slovenski solisti — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele — 21.00 Nikola Šubic Zrinjski, opera.
Torek, 24. 8.: 12.<15 Naš vrt — 18.30 Skladatelji naše dežele — 19.15 Današnje otroške igre — 21.30 Humoreske preteklega	stoletja —	21.40	Violinist	David Ci-
strakh.
Sreda, 25. 8.: 12.00 Zaročenca — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15	Antologija	Ivana	Trinka —	21.00 Sim-
fonični koncert.
Četrtek, 26. 8.:	12.15 Spoznavajmo	Italijo —•	18.30 Komorne opere —	19.15 Zlata	žlica	— 21.00	Trop brez
zvoncev, povest.
Petek, 27. 8.: 12.15 Zenski tednik — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Moderna simfonična glosba —■ 19.15 Od Julijcev do Jadrana — 20.30 Gospodarstvo in delo —
21.00	Koncert operne glasbe — 22.00 Zgodovina evropskih ustav.
ueLe vizij a
AVSTRIJA
Sobota, 21. 8.: 16.00 Mednarodne konjske dirke v Bregenzu — 19.03 Moja žena Suzana — 19.30 čas v sliki —
20.00	Vpliv toplote v vesolju — 20.15 Stari sladkosned-než, igra.
Nedelja, 22. 8.: 14.00 Mednarodne konjske dirke v Bregenzu — 17.03 Svet mladine — 17.30 Lev med levi, film —• 17.55 Za družino — 19.00 Ob oknu — 19.40 Aktualni šport — 20.20 Slavnostne igre v Bregenzu.
Ponedeljek, 23. 8.; 19.03 Hrup povzroča bolezni — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Maigret sreča svojega šolskega prijatelja — 20.50 Športno omizje.
Torek, 24. 8.: 19.30 Posedimo — 19.30 Čas v sliki —
20.00	Iz mrtvašnice, opera — 21.35 Prometni razgledi.
Sreda, 25. 8.: 11.03 Maigret sreča svojega šolskega prijatelja — 1(1.55 Športno omizje — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Maracaibo, film — 19.03 Podobe iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.00 Zrno peska, dokumentarni film iz Tunezije — 20.15 Kaj sem — 21.00 Možje in sile.
četrtek, 26. 8.: 19.03 Športni kalejdoskop — 19.30 čas v sliki — 20.00 Poletni vrtiljak — 20.50 Mestni pogovori.
Petek, 27. 8.: 11.03 Poletni vrtiljak — 11.55 Možje in sile — 19.03 Trg ob koncu tedna — 19.30 čas v sliki —
20.00	Ljubezen in slučaj, komedija — 22.00 Intervju s časom.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 21. 8.: 18.45 Zgode in nezgode, otroška oddaja — 19.30 Vsako soboto — 20.00 Dnevnik — 20.40 S kamero po svetu — 21.10 Humoristična oddaja — 22.00 Obzornik — 22.15 Zgodbe za vas.
Nedelja, 22. 8.: 9.00 Kljukec kot igralec, lutkovna oddaja — 9.30 Kmetijska oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.45 2elje gledalcev — 21.45 Rečna ladja —- 22.35 Nedeljska konferenca.
Ponedeljek, 23. 8.: 18.45 Film za otroke — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.45 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.40 Igra — 21.40 Jugoslovanski jazz-festivol na Bledu — 22.00 Obzornik.
Sreda, 25. 8.: 18.45 Pogumno in veselo — 19j15 2ivalski karneval — 19.45 Ježkov kabaret — 20.00 Dnevnik — 20.30 Beseda in čas — 21.30 Obzornik — 21.45 GrindT, film.
četrtek, 26. 8.: 18.45 Po Jugoslaviji — 19.15 Glasbena porota — 20.00 Dnevnik — 20.40 Igra — 21.40 Obzornik.
Petek, 27. 8.; 18.45 Malo za vsakogar — 19.00 Britanska enciklopedija — 19.15 Narodna glasba — 19.45 Turistične razglednice — 20.00 Dnevnik — 20.30 Celovečerni film — 22.00 Obzornik — 22.15 Koncert v študiu.
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitefne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf