številka 283
TRST, v ponedeljek 12, oktobra 1908
Tečaj XXXIII
— IZHAJA V8AK1 DAH —
'-eM rt e«titlj«h h prszslkla •• 5-, sfe pM^efjklh rt t. ijitra].
iitr. se prodajajo po S nvfi. (6 stol) t maogfk
v Tr3tu ia okolici. Gorici, Kranju, dt. Fem. -f^^ioiei, Seže m, Nabrežiiii. St. Lnciji, ToIihlsu. Ajdor-V^mj Pornbc-pa itd. Zastareie iter. po 5 nrl. (10 nolj.
»C RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Brokosti 1 t»o» CENE: Trgovinske in obrtn« oglu* p« S •*. <«-.«u»Aici, zahrals. poslanice. ogla.*« denarnih zavodor po ** o». tac*. Z» ogla?« ▼ tekma lista do 5 V) K, r*axa r~>:-- Trata K 2. MVli oglasi po S stol beseda. naj-pr 40 stol Oglase sprejema In&aratai oddelek uprava ž-fepafV»" — Planejo s?s izključno le upravi „Edinosti"-.
aiaftUo poUtlčne«« društva «ltfnoit" za
BAROČNIMA ZNAŠA —
m mm lato 14 K, pol 1«U 12 K, 3 mesece
roA« brez dopos-ane naroinins, se nprara n* oma. aa ■i6«1Ji>r laAaaJe „JtI>I»OSTX" staa« t
— ittM k m, »•» »•««
▼■i dopisi asi ee poiiljsjo &r»idcištTO lista. Nefraako-vana pisma ee ae sprejema}« ta rsKopJsI aa as vralaja.
{fsjročoino. oglas« in reklamacije;e pobijati na upiaro lista.
UREDNIŠTVO t alloa 6ienj»e Galsttl !8 (fcsrsrfsl <!•■} bdaiatoU in odgovora! urednik ST£FA?f GODINI. Lastaft keohorcij lista „Ediaort". - Natisnila tisktrca kondore*«
fista .Edino«" ▼ Trm.*, oi. Giorgio Galatti it 10. Jattna-fcraailaRal ra(«s IL 841 652. TE LEPO P! IL II-S7
►.r*^ -
^ZOJAVNE VEST!
Baron Beck.
Pomirjen je med Srbijo in črnogero.
BELIGRAD ir. Srbski diplomatički
^rtstopnik v < etinjah Jovanovic se je v'e-
1 )UX.\J ii. Danes zjutraj je mini- '^aj povrnil na Cetinje.
erski predsednik baron Beck prišel iz j	Srbija se ne oborozuje.
iadimpesto.	i BELIGRAD n (uradno). Nasproti
vestem o splošni mobilizaciji srbske ar-
jmade se izjavlja, da ni razun moštva, skli-
.....,.	! canetra potom kraljevega ukaza bilo skli-
Današnja seja 8k«pWme	£	dr ^ p£><J m
Hi » IGRA D ii. Seja skupščine- je trna j	r	J a
,	' ie le 10.000 moz.
. ro^la-iena za tajno in je 7 dveurnim pre-,J
>:edkom trajala od g ure zjutraj do < -tre:
zvečer. Na dnevnem redu je bila razprava j
vladne izjave o polit'čnerr položaju. Opo- j
ludn* -o se poulične demonstracije v po-: CARIGRAD ji. Ramazanove vožnja
Iz Srbije«
Atentat na generalnega guvernerja Miščenka.
PETROGRAD n. Na maneverskem polju v Tarkestanu sta bila v četrtek generalni guverner, znani kavalerijski poveljnik v rusko-japonski vojni in njegov adjutant zadeta od vojaških krogelj. Preiskava je dokazala, da so mnogi vojaki imeli seboj ostre patrone. Rane so le lahke. Posebna preiskovalna komisija bo še stvar preiskala.
Iz Turčije.
Rair azanova vožnja sultana
CARIGRAD ji. Ramazanov«
cani iii-ri ponovile.	j sultana k prorokovemu plašču se je izvr«
BELIGRAD i i. V tajni seji skupščine šila mirno. Oficijelno se deinentuje poročilo listov,-da je bil sultan bolan Areto-
je imel minister za unanje stvari Mtlova-nović triuren ekspo/e e unanjem položaju, nakar je vojni minister Stepanović govoril er.o uro. Na to je bila o izjavah otvorjena iebata. —- Ker se je priglasilo k besedi mnogo govornikov ne bo debata danes .Končana. Ta okolnost kaže, da je -vest o ze izvršenem glasovanju neresničn«. Srbski poslanci proti vojni.
vanja reakcijonarcev se nadaljujejo. Preiskave so pričele.
Turčija najela posojilo.
SOI J) A ii. „Wolffov biro- poroča iz Carigrada, da je nemška banka posodila turški vladi 200.000 turških funtov.
Nevaren položaj v Smtrni.
CARIGRAD 11. Konzuli v Smirni
BhLIGRAD 11. Na včerajšnji popo-; zahtevajo od velevlasti, da se- odpošlje tja ludanski konferenci poslancev skupščina j vojne ladije. ker je položaj Evropejcev krije bila z 93 proti 60 glasom vsprejeta resolucija, ki be izjavlja proti vojni.
Kredit za oboroževanje.
BI« L IGRA D u. „Beogradske Novine" ]i »ročajo, da bo skupščina med drugim ladi oklepala o nujnosti predloga, da se
tičen.	C.emi propovedujejo v mošejah
vojno, ker so na parlamentarnih volitvah zmagali Grki in radi akcije Avstro-Offr.ske in Bolgarske.
Protebtni shod v Solunu.
SOLUN i . Včeraj popolndne je <o*.o-
vojnemu ministru za vse slučaje stavi na razpolago jo mil. dinarjev.
Zavrnitev srbske protestne note na Dunaju.
BELIGRAD i 1, Na včerajšnjem mini »te-rskem svetu, katerega se je udeležil 1 . kralj, se je razpravljalo tudi o zavrnitvi srbske protestne note od strani avstro-ogrske vlade. Vladalo je izredno -..zburjeno razpoloženje. Kralj Peter je baje izrecno opominal na mir. Crovorice o vedenju kraljevem so silno ozlovoljile. — J isti pišejo zelo ostro proti Avstro-Ogrski.
Shod pol. društva,Edinost'
na Opčinah.
Včerajšnji shod na Općinah, na kate* rem je poročal državni poslanec dr. Iiybi'r, je bil mnogoštevilno obiskan, kljubu temu da je naš list dan poprej po neljubi pomoti napovedal napačen dan prireditve.
Prostorna jamšekova dvorana je bila nabito polna.
Državni poslanec dr. R\bai- je otvo rivši shod omenil, da kakor je vže poročal o svojem delovanju v drugih krajih svojega volilnega okraja, iako tudi danes to 3tori na Opčinah. Predstavil je g. urednika Hejreta iz Prage, ki ga je občinstvo burno aklaiuiralo. Prepustivši predsedništvo g. uredniku Cotiču je pričel svoje poročilo.
Važni dogodki na Balkanu silijo govornika k temu, da bi se bavšl tudi isiimi, dasi niso na že poprej določenem dnevnem redu. .Moramo se čuditi, kako so se mogli tako velevažni dogodki zvršiti v par dneh. Nas interesirajo isti tem bolj, ker gre za dve jugoslovanski deželi,
manski odbor priredil protestni shod proti Avstro-Ogrski in Bolgariji, katerega se je
udeležilo 1000 oseb Govorili so turški, j Bosno-Hercegovino in Bulgarijo. Govornik . »bolgarski, srbski in romunski govorniki. 1 je podal kratek pregled razvoja balkanskih
Iz Bolgarske«
Prihod kralja Ferdinadda v Sofijo.
BEROLIN 11. Iz Sofije javljajo, da pride jutri kralj Ferdinand v Sofijo. Inozemski diplcmatični zastopniki ne pozdravijo kralja ob njegovem priho'Ju.
Izvolski u Londonu.
LONDON 11. Ruski minister za una-
Odbor za narodno obrambo.
BELIGRAD u. ..Politika" poroča, nJe stvari Izolski je imel z Greyom dve-da se je včeraj i/, najuglednejih meščanov, inP°lurni ugovor. Izmenjanje mnenj daje politikov, generalov, vseučiliščnih profe- jnado' da sc zdanja kriza reši povoljno, sofjev, trgovcev in novinarjev sestavil od-I Popoludne je Izvolskega vsprejel kralj bor za narodno obrambo. Naloga odbora • '	^
bo, da vodi vse gibanje proti utelešenju j	KRETA,
liosne.	j ATENE 11. V tukajšnjih diplomatičnih
Klofać V Bdiemgsadu.	i krogih se govori, da so zastopniki neka-
BELIGRAD 11. J")ržavni poslanec terih velevlasti nasvetovali Grški, da naj
ne vsprejme izvršene proklamacije utelešenja Krete z Grško.
K lotač je prišel včeraj v Beligrad in je l risostvoval seji skupščine.
• stvari od leta 1875 — punta Hercegovcev {v Nevesinji. začetka to bosanske ustaje, črnogorsko-srbsko vojsko proti Turčiji, rusko-turške vojske do Sv. Stetanskega miru in slednjič berolinskega kongresa, ki je dovedel tudi do okupacije Bosne in Hercegovine. Od tedaj je začela avstro-ogrska administracija v teh deželah, ki jo avstrijski oficijozi sicer grozno hvalijo, ki pa izgleda nekam drugače v resnici. Dejstvo je, da, kakor je razvidno iz publicističnih pojavov pravoslavnega in mohamedanskega prebivalstva, bi isto raje zopet prišlo pod Turčijo. To je slabo spričevalo za fcvstro-ogrsko upravo. Najbolj značilno je pa to, da avstro-ogrska uprava trosi dvakrat več za žendarmerijo, nego za šolstvo. To je zanesljiv simptom, kako izgleda avstro -ogrska uprava.
Govornik je omenil mladoturško gibanje, ki je priborilo ustavo Turčiji. S
tem se je Turčija ojačila. Sedaj je na^i država smatrala, da je že skrajni tren »tek za aneksijo okupiranih dežel.
Kako naj bo tu stališče nas Jugoslovanov? Uvažuje. da se je naša monarhija povečala za čez poldrug milijon Slovanov, morali bi pozdraviti z veseljem to aneksijo. Ali kako se je dosedaj tam postopalo, to nam ne u^aja. Ne s strahom pred kanoni in bajoneti, ampak z ljubeznijo si mora naša monarhija pridobiti srca tamošnjega prebivalstva. Pa to tudi glede nas samih. Kajti tamošnji narod dobro vidi, kako se z nami tukaj postopa. Ako vlada hoče zapovedovati na slovanskem Balkanu, potem ne sme doma zatirati Slovanov. Kako nas zatirajo, bi bilo odveč govoriti. Tudi s Hrvati se postopa kot s sužnji, kakor bi se niti na Tur-kem ne upali.
Žalibog imamo le malo upanja, d i se bo v prihodnjič bolje postopalo. V manifestu, izdanem o aneksiji na bos,-herc. ljudstvo, se pridoznava neko državno pravo Ogrske nasproti novima provincijama. 1 o je le kompliment Madjarom, katerih se tam gori boje. Prvo tako držj-vno pravo sploh ne obstoja, drugič je smešno p >v-darjati dozdevno pradavno zgodovin-ko pravico, tudi če bi res kaka bila.
Bosna in Hercegovina sta jugoslovanski deželi ; radi tega ne spadati ni k Budimpešti, ni k Dunaju, ampak k n ;t ra. Z nami Jugoslovani naj se združiti ; to bolje za nas vse in tudi za Avstrijo samo.
Po tej sliki teh velepomembnih dogodkov je govornik prešel na predmet, označen v dnevnem redu.
Omenil je najprej besmenje \em> ur-jev v Ptuju proti Slovencem povodom občnega zbora družbe Sv. C. in M. in ono naravno reakcijo v Ljubljani, ki ni Imela nikak drug namen, nego da ljudstvo izkipi nekoliko svoje ogorčenje. To se dogaja po vsem svetu. Ali tu je vlada poslala vmes provokatorične in surove nemške vojake proti Slovencem. Tekla je kri ! (Ogorčenje')
Tu je vlada zopet pokazala enkrat svojo dvojno mero. V Ptuju, kjer se je ranilo Slovence, in okrajni glavar rti hote! postopati dočim so v Ljubljani radi par razbitih šip proti demonstrantom imeli takoj vojaki pri roki.
»Govoril sem pred dnevi z minister-skim predsednikom Bečkom. Na njegovo obsojanje ljubljanskih dogodkov, sem ga vprašal, ali se je skrivil las kakemu Nemcu, dočim pa so bili Slovenci v Ptuju ranjeni. Tu ni vlada storila ničesar, tam
PODLISTEK.
Gospa Baptist.
Francoski >j)isol <ifjY de MAUPAStiAM,
Moj prvi pogled, ko sem v Loubainu stopil v čakalnico, je bil na uro : Imel si m čakati še dve uri in deset minut na ekspresni vlak v Pariz.
In naenkrat sem se čutil tako utrujenega, kakor bi bil deset ur hodil peš; potem sera se oziral naokoli, kakor da bi mogel čitati s tem, kako naj prebijem čas do odhoda vlaka. Potem sem šel ven in -em zamišljen ostal pred kolodvorom, ves T revzet samo od ene želje, da bi našel kaj, s čemer bi si skrajšal čas. Puščoba rai je legla na dušo. Kaj početi ? Kaj poleti Naenkrat sem zapazil pogreb, ki je ./ stranske ulice zavil na resto, po kateri sem gledal.
Pogled na mrtvaški voz in na po-grebce je bila olajšava za-me. Vsaj za de-• et minut se bom s čim raztresel . . .
Naenkrat pa sem podvojil svojo po-. rnJfrt Ves sprevod je obstajal samo iz •-.mero gospodov, katerih eden je plakal. Drugi so se prijateljski razgovarjali. No-
benega duhovnika ni bilo videti. Pomislil sem : civilen pogreb ! Postal sem sila radoveden in slednjič me je prijela Čudna želja, da bi se pridružil gospodom, lako sem imel vsaj nekaj opraviti in ubiti s čim dolgčas. Na mestu sem se odločil in z žalostnim obrazom sem sledil pogreb-cera.
Gospoda, ki sta stopala zadnja, sta se začudeno ozrla po meni in si tiho nekaj pošepetala. Brez dvoma sta se vprašala, dadi sem iz mesteca. Potem sta se obrnila do para pred seboj, ki se je tudi ozrl po meni. To motreče pogledavanje mi je bilo neprijetno, in da mu napravim konec, sem pristopil h gospodoma, stopajočima pred mano. in sem rekel : »Oprostita, gospoda, da motim vajin razgovor. Ko sem videl ta civilni pogreb, me je obšla Želja, da se pridružim, ne da bi sicer poznal mrliča, ki ga spremljate.* — Eden gospodov je odvrnil : »Ženska je.« — Presenečen sem vprašal : »Pa je le civilen pogreb, ne res >«
Drugi gospod, ki ga je očividno veselilo pojasniti mi stvar, je povzel besedo : »Da in ne. Duhovščina nas ni hotela spremiti.«
»Ah !« sem se-začudil in razumel nisem čisto nič, za kai se je šlo.
nato na zgodba!
Moj ljubeznivi sosed mi je tihem zaupal: »O, to je dolga Mlada Žena si je sama končala Življenje, in zato je nočejo cerkveno pokopati. Gospod tu spredaj, oni, ki joka, to je njen soprog.
Odgovoril sem nekoliko v zadregi : »Kar mi tu pravite, gospod, me jako zanima. Ali bi bilo zelo indiskretno od mene. ako bi vas prosil, da mi to zgodbo poveste ? Čim Vam je pa to le količkaj neprijetno, delajte, kakor da nisem niče-jsar rekel.«
Gospod me je prijel zaupljivo pod j pazduho.
»Ali ni mi nikakor ne neprijetno, ni-j kakor ne ! Počakajte hipček . . . ostaniva malo zadaj. Hočem Vam vso stvar povedati ... to jako žalostno zgodbo! časa j imava dovolj, predno pridemo gor na pokopališče. Leži namreč tu na hribu, med drevjem, in precej strma pot je."
In pričel je : »Mlada žena, gospa Ha-jmotova, je bila hči bogatega trgovca iz j tukajšnjega kraja, nekega gospoda Fonta-j nelle. Čisto mlad otrok, ko je bila namreč j stara enajst let, je postala žrtev strahovi-i tega zločina, hlapec njenega očeta jo je j zlorabil. Zbolela je na smrt na posledicah brutalnosti tega lopova, in na strašni
sodni obravnavi je prišlo na dan, da je vbogo bitje že tri mesece, strahovano od groženj zverinskega človeka, slu/ilo njegovim grozovitim nasladam. Obsodili so ga na dosmrtno prisilno delo.
Malo dekletce je odraščalo, kakor Kajn zaznamovano s sramotnim znamenjem na čelu, čisto osamljeno, bre/ tova-rišic, s katerimi bi se igralo, da preztrauo celo od odraslih, kakor bi se le-ti bali, da si onesnažijo usta, ako bi pritisnili kdaj poljub na vbogo čelo otrokovo . . .
Človeka je zares presunilo, gi- lati vbogo dekletce na igrališcih v m^Laera parku. Mladina mesteca se je tam v iko popoldne igrala, ona pa je stala v ino sama poleg služkinje, katera jo je v lila na izprehod, in Žalostno gledala druge otroke, ki so se med seboj zabavali. Včasih je postala želja, da bi se pomešala med nje, nepremagljiva v njej in z boječimi kretnjami in plašnimi koraki, k ikor bi se sama smatrala nevredno, se je približala včasih kaki gruči otrok. Tedaj pa so takoj planile od vseh klopi matere, pestunje, tete, popadle svoje otročiče in jih jezno odvele strani. In mala Fontanelie je stala zopet sama, potrta in začudena, in začela je plakati, kajti srce ji je hotelo počiti od bolesti. Potem je ihte stekla k
1 ran
IT
»EDINOST« štev. 283
V Trstu, dne 12 oktobra 1908
e traktirala z bajoneti in krogljami. Bar. Beck je moral sam priznati resnico«.
Eno dobro posledico pa imajo ljubljanski dogodki. da so namreč približali k sebi obe poglavitni stranki na Slovenskem. Skupna nevarnost nas je približala ! Lpati je, da se pride do sporazumljenja. Posebno
v Trstu navdaja to / radostjo z nekim zadoščenjem. To bližanje obeh strank je že ustrašilo vlado. Kajti v politiki ne velja re-n c i, ampak le moč in le v na£i edinosti je moč.
Apelira na vso slovensko javnost in /'usti na okoličane, naj bodo složni, naj opuste malenkostna nasprotja. Le složni b- mo dosegli svoj namen, blagostanje slovenskega naroda.
Na to je govornik prešel k tržaški volilni reformi in je obsežno tolmačil določila novega volilnega reda za mestni oziroma deželni /bor tržaški. Naglašal je, d.i bomo morali gledati, da pridemo tudi v mestu do primerne veljave.
Volitve bodo bržkone še le pridnje ; to. Poziv! , pa že sedaj, da se noben Slovenec ne da zvesti od kake druge politične stranke. Mi moramo povzdigniti slovensko zastavo na slovenskem ozemlju! Ako bi se našinci pridruževali drugim ranicam, bi jačili te poslednje, a tlačili ob enem Slovence. Mi moramo hoditi zložno in svojo pot.
Zborovalec Krizmančič je črtal paralelo med postopanjem Italijanov povodom smrti Nabergoja in Slovencev povodom smrti Veneziana. Žigosal je postopa-n.e vlade na šolskem polju v Ljubljani in Trstu.
Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je predsednik Cotič zaključil zborovanje toplim apelom na zložno delo in bratsko slogo, ki sta nam potrebna v teh zgodo vinsko važni h časih, ki jih je tako živo opisal državni poslanec dr. Rybar. Potem s. ne uresniči bojazen, ki jej je dal izraza z tcinjt današnji govornik, da ostanemo namreč Slovani tudi še nadalje — sužnji! Ob viharnem vsklikanju se je zborovanje zaključilo.
Po zborovanju se je zbrala prijateljska družba v »Gospodarskem drUštvu<, in so tu govorili gg. dr. Rybaf, Čeh Hejret in Krizmančič. Izlasti so prisotni iskrenim za-dovoljstvom pozdravili zatrdilo z Hejreta. da bodo Cehi vsikdar rama ob rami stali z nami Jugoslovani.
Vpisavalo se bo tudi nove ude. — Vstopnina je 2 kroni, mesečnina pa i krono. Št. Jakobski prebivalci, pristopajte k društvu, kajti to je v vašem lastnem interesu.
..Čitalnica" pri sv. Jakobu vabi gg. odbornike k važni seji, ki se vrši danes pondeljek ob 8. uri in pol zvečer. Objed-nem opozarja »Čitalnica< p. n. pevce na pevsko vajo, ki se vrši jutri torek. »Čitalnica« vabi vse gospice in gospode, ki jih veseli petje, naj se upišejo v društvo, kjer najdejo vsakovrstne zabave in razvedrila.
Tržaška mala kronika.
Padla s petega nadstropja. Aleksandrina 1'urian, stara 2 leti, hči Morica, stanujo-čega v ulici Cecilia 4, V, nadstr. spala je včeraj popoldne ob j!/a v postelji skupaj z materjo, Dočim ie mati spala, se je dete splazilo s postelje na okno. Priprta oknica so se odprla na stežaj in — - dete je padlo s petega nadstropja v spodaj ležeče dvorišče.
Prihitel je iz zdravniške postaje dr. Bolmarcich, ki je konstatiral smrt ponesrečenega deteta. Strla se mu je lobanja. Prišla je na lice mesta tudi sodna komisija. Obup starisev je nepopisen. Truplo so pustili v hiši.
Koied&r in vreme: — Danes : Maksimilijan muč. — .lutri: Edvard Uraij. — Temperatura včeraj ob 2. uri Ipopoludne -7-21° Cela. — Vreme včeraj: lepo.
TOVAF-NA POHiST^A
A lekisiiiil. Le vi M i 11 x i
trst
uUca <!«Ha Cesa 51. 46.
Zaloge:
Plazz.T Rovario štov, i
Ullrn Lazzarotto veccftio 6lt>v. 35.
Trajna zaloga pohištv*1
uilca rtoha Sanitn	14
Pisarna:
ulica Lazzn-etto v<?cch5c što v.
Katalogu načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70 ; 6-5B. (Za informacije v^ra^d 8-70).
MM
Dnevne vesti,
Zvišanje tarif na južni železnici je mi-
ni-terstvo za železnice odobrilo. Zvišanje se uvede s prihodnjim letom. Južna železnica bo imela od povišanja 5 mii. kron već dohodkov.
Dijaško podporno društvo v Trstu vabi svoje odbornike k va^ni odborovi seji, ki se bo vrnila danes v pondeljek dne 12.
>ra ob 7. uri in pol zvečer v običajih m prostoru.
Pogrebno društvo pri sv. Jakobu v Tr3tu
ima danes i_>. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih »Konsumnega društva« pri sv. Jakobu svojo navadno sejo; naprošeni so gg. odborniki, da nobeden ne manjka.
nje-
^voji spremljevalki in skrila obraz v nem velikem predpasniku.
Odrasla je in postalo je še hujše.
Kadar je Šla po ulicah, vedno spremlje-
v na od svoje guvernante, kakor bi se bala, da se ji utegne pripetiti še enkrat taka strahovita nesreča, je vedno imela povešene oči, kakor pod bremenom skrivnostne sramote, ki je ležala na njej. Deklice, ki so veliko manje nedolžne, nego bi človek mislil, so se je ogibale, kakor bi imela kugo . . .
Komaj da jo je kdo pozdravil, da se ji je tu m tam kak moški odkril. Matere so deiale večinoma, kakor da je niso videle. Nekaj dovtipnežev jo je nazivalo
Naše gledališče.
Sinoćnja predstava igre >Bratje Sv. Bernarda« je privabila občinstva v razveljivem številu: gledališče je bilo malone razprodano. Upamo, da temu bode i nadalje tako : potem smemo reči, da je nam razvoj naše Talije zagotovljen. Pred stava je izborno ugajala, kakor je umevno pri taki igri, na senzacijonelnih sceničnih efektih. Igralo se je — razun par nesigurnosti — izborno in živo in občinsfvo ni štedilo s piobkanjeni. Pripominjamo, da je vprizoritev tako težke ensembelske igre. kakoršnja je >Bratje Sv. Bernarda«, naravnost bravurni komad za naše gledališče. Dekoracije so bile krasne in kostumi primerni.
V ostalem prepuščamo besedo našemu kritiku. S svoje strani upamo, da bo repriza sltdila v kratkem, S tem interpretiramo le željo občinstva.


-■' ■ ■
Tržaški grafični zavod
Trst, Piazza tleli a IJorsa 13 — Telet'. 712
Najnatančneje izdelovanje
l^tp pečatov iz kautchouha.
ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji.
— Lastna mehanična <ltlalnica
CENE JAKO ZMERNE, mam Dela izvršena tehnično natanjko.
■IIBliailBIlBIIBIIBliailMIlBIIBIIBUBIIBIIBIll p^	x>	-S"
Em,mi«uMUMim^iniiMuaiM»u«iMu™|| Gaspenm - Trst
Zino ta i	r
Kupim vsako množino ||
^ suhih gob II
Telefon 1974. — SpCditCr — Telefon
Prevouno podjetje
Hi : c. kr. avstrijskih državnih železnic. _________ __j	Sprejme
poslati je vzorce s cenami na naslov || i razcarinanje kakaršnegasibotii blaga u 1 • • nit i- t i H mitnic, dostavljanje na dom. pošiljatve
a LUIgl nlbertl, Trst ||l	potega kovčegov.
il ulica S. Splrldioae St. 12. |j1	Najzgovornejše cene.
lastim se naznaniti slav. občinstvu da sani
odprl v
ulici (jiovamii Joccaccio št. 14 -
zalogo olja. istrskega vina in zmesi 8 prodajo ua drobno in debelo da ustreženi cenj. družinam s po sebno komoditeto in prihrano.
Posebno se pečam s prodajo na dom najfinejšega olja v vrčih od 5 litrov naprej, vina v steklenicah od .S, 15, 20 in :i0 litrov in zmesi od f» kg naprej.
Cene zmerne.	Uzorci na zahtevo.
VELIKA ZALOGA
furlanskfh jajc i
—s—- vedno svežih, —
Najtineje alpsko čajno ma*lo znamka - zvezili. I>nevni dohod. — Sir in slanina. — Specij.liteii „LIPTAUER". Postrežba ua dom Cene zmerne Prodaja ua drobno in debelo
Rodoljo Coniro, ulica dellc $cque 5.
Vesti iz Goriške,
f Danilo Fajgelj. V Četrtek je umrl v Gorici znani izredno pledovit glasbenik Danilo Fajgelj. Pokojnik je bil rojen v Idriji 19. novembra 1840. Služboval je kakor učitelj v Bučki na Dolenjskem, na Trati in v Zalemlogu na Gorenjskem, potem dolgo let v Tolminu in na Trpenici. Zadnja leta je preživel pokoj v Gorici/ kjer je opravljal službo organista v župni cerkvi sv. Ignacija.
x Žrebanje obveznic deželnega posojila iz leta 1902. vršilo se je 1. t. m. Izžrebane so naslednje obligacije: Št. 213 in 214 po K *JQ0(jr šr. h 2 1000 K. Deželna blagajna jih izplačuje po novem letu v nominalni vrednosti po izročitvi istih 3 kupon: od 1. jaLuvarja 1909. naprej. Obveznica št. 170, ki se je izžrebala 1. oktobra 1907. z dobitkom 2000 kron. se do sedAj še ni predložila v realizacijo.
Pevsko društvo v Vipavi je priredilo igro „Cigani", ki je vzbujala mnogo smela in poheale ; čisti preostanek bg pošlje v Ljubljano za nedolžne žrtve.
Na splošno zahtevanje 39 igra ponovi v nedeljo 11. septembra zvečer ob 7 in pol uri ravno tam ; čisti preostanek se pošlje nearečn-'m pogore'ceai v Ccnem vrhu nad Vipavo ; radi tega se pričakuje obilno vde-ležbo.
GOSTILNA
i.RII'antica Pompei"
TRST
Piazza Carlo Goldoni 4
Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska ie nemška. Pristno vino
s Vinski cvet (špirit) :
na debelo
Bakof & Moller - Trst
Trikrat raktlflcirani 9 5 y »odih vsake ko iičine. Danaturlrant 90 ' o y izvornih sodih
===== Lastna tvornica sodov. ==
Tvrdka ustanovljena 1837
Žrebanje nepreklicno dne 7. novembra 19G8	Ena srečka stane I krono 3
dunajska c. kr. Policijska loterija
Kron 30.000 Prvi glavni dobitek Kron 30.000
kakor tudi II. K 5000 iu III. K 1000 >e izplača v fiotoviui vsled vi-jev;^ dovoljenja Nje^. c. kr. apost. Velić. in na zahtevo dobitnika z 10°,odnitkoni in po-t. dob. davkom
SKE<'KE so na prodnj v menjalnicah, loterijskih nabiralnlcah in tobakaruah.
Urad c. kr. Policijske loterije se iiaheja na Duusjn I. Schotlerliig 11 (v palači Polic, ravnateljstva)
Prilika!
v m
iu
iiiCi
M. FABCHL Tr
ul. Giacinto Gallins Št. 8 ,Prej V ul. delie JLeena) 1
I
prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač mar Jffajfineje blaffo. ^m r^T"
Cene čndevito nizke ! ^fA^	g rUZUl IlU
nnsloo
Vesti iz Kranjske.
Obrtno nadaljevaljna šola se ustanovi v Mengžu.
Schvvarzova cenzura. „Slov. Narod" je 'Efospa Baptist«. Baptist namreč je bilo v minolem tednu parkrat zaplenjen, v
im hlapcu, ki jo je bil zlorabil in uničil ! Petek /nradi — kranjsko hranilnice.
Nihče ni poznal skrivnih muk njene j	-
II U
pneomntikov 99 Antiderapanr žeblji patentovaiiegji
zistema A. GARCONNET R. VEZIEL 11 Rue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave .,Antiderpant-ov pneomatikoV in sapnili <-rev vsake znamke.	— Delo natančno iu zajamčeno.	—
Podružnica v Trstu ulica S. Lazzaro št. 16.
GLAVNI ZASTOPNIK ZA TRST IN PRIMORSKO tvrdke Dunlop Preumatic Tyre & Co. Pnevmaniki za avtomobile in motore.
U
Q O
urar in
zlatar
du«e, kajti komaj da je kdaj govorila in' g\	■	«
nikdar se ni smejala. C elo njeni stariši so ' |j C S 21	L 6 V I
bili mrzli proti njej. kakor bi bili hudi	TRQT |/ftD7n	a \
nanjo radi napake, ki se ni dala več po-'	11 ""	SI-
Drai naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da ie *	i	novo prodajalnico (blizo ataie). Danes ima v
Fiila je zala, 1 leda visoka, vitka — s • zalog, veliko izbero novih zlatih, »rebrnih, nikelastih, I.^.,., .	T '	v r 1 |8«»n« ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko
^	• elegantna. Brez te nesrečne afere, ,zbero zlatanlne, kakor n. pr. dolge zlate verižice,
gospod moj, bi mi bila iako ugajala.	! P^"8 z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta pr
i}	J 6 J	: ^tam iz novega zlata, moderno izdelani in po zmernih
(Konec prih.)	cenah
Zaloga svetovnoznanega	PIVA
delniške tovarne v Č. Budejovicah
(izven dogovora) ioliko v sodih kolikor v buteljkahv ul. Valdirivo atv. 3 2.
Telefon atv 2201.
1=5
Trstu, dne IJ. oktobra 1908
»EDINOST« št v.
Slran lil
Meščanska šola v Postojni se sme ime-i buje ni 10.000. Pariški tijakerji držijo 2000 . vati vsled dovoljenja naučnega minister- konj manje. Potemtakem bodo v ParLu koči e
v.va ..Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska « konji kmalu velika redkost.
meščanska šola.	j —------ -------——~ —----------.
Notranjski Javornik gori že več dni.] ReS OCClOSUlStiCdB
Požar se širi le po tlek, vsled tega ga v kt«	__• t	• j	-»_•
F	& &	x. IV,a vprašanje, komu smejo duhovniki
; .ko dolgo niso opazili. Skoda je velika, ker so pogorele korenine drevesom. Po-.-estniki gozdov* so večinoma Postojnčani.
/g ali so najbrž polharji vsled neprevidnosti.
in redovniki zapuščati svoje imetje, določila je cesarica Marija Terezija z resolucijo od dne 18. julija 1772., da po svetni duhovni lahko razpolagajo s svojim imetjem, kakor jim drago, ako pa kateri umrje brez testamenta. dobe od njegove zapuščine po tre
Razne vesti.
Ženska v najboljših letih. Pod tem »a-
•lovom piie Adela Schreiberova v „Frauen-zeiturg": Znatno so se spremenili nazori o tem. kc-d&j ie ženskn v najboljš.b letih. Od :egk trenotka. ko se je pričelo več in več ceniti v ženili ne ie njeno n ladoat in zunanjo drEžestnost, ko neizkušenost in nai^no&t nista več najvišja deala seoske, od te dobe se 'e mladost ženske takoreknč razširila ; zrela, bistra, raz umna ženska bolj mika nego de-insko nedolžna. Ženske, katera je zmožna v »vojem poklicu, z lastnim delom pridobiti si r. ko pozicijo, ne zameče ae več med staro •aro. ako dolgo ostane neomožeca. Tudi ma-
i tjini cerkev, reveži in bližnji sorodniki, i ako so ti ubogi in potrebni, se jim mora i priznati tudi druga tretjina. Do dedščine ima pravico ona cerkev, katero je umrli
zadnjo oskrboval: če je ta pa premožna, določita škofija in deželna vlada drugo' potrebno cerkev v škofiji za dediča : to pa le v slučaju, ako delež presega svoto 500 goldinarjev, ali če bi škofija in deželna vlada ne bila edini glede cerkve, tedaj se mera prositi za najvišji odlok. Ako po umrlem duhovnu ni zakonitih dedičev, zapade ta delež fiškusu, Dcdščino, katero so zahtevali za-se neki ordinarijati od duhovniških zapuščin, brez vsakega zakonitega naslova, se z omenjenim dnem strogo prepovedo.
Ko je papež Klemcnt XIV. z bulo dne 2i. julija 1773. «Dominus ac redempter noster> razpustil jezuitski red, klatilo se
muBt vsakovrstnega pohištva
- navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah -
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Bellivti šiv, 13
ter vogal ulice bv. Katarina.
:ere najdejo delokrog in stero interesov, ki ■ je po deželah in pasilo lenobo vse polno ihleko presegata dom in otroško sobica. -bivših jezuvitov. nepokoreči se škofom, S tem pa poatajeio naše ženska in de- i .ki .so 3ih vsprejeli kakor posvetne duhovne . • » **	. , . , in jim nakazali stalno mesto. Da bi se te
^	_ neredneže spravilo v red, napovedala ie
-•ul-.ega pretvarjanja, ne lezejo kakor svoje časr.« v kot odpravljene stare device, ne v€-:;ejo več kakor nekdaj za matrone označene soproge. Napravilo se jo preseneča opazovanj e, d.^. zia&ti v krogih, v katerih živijo ženske čilo, delavno in tudi duševno napeto živ--ienje, mtogo cd njih napravljajo mlajši utii, j-gc moški v i.ti starosti, v 35—40 letih majo mnogo več mladosti, prožnosti in gib-•nosti. Videti tudi je. da dccala v zakonih, katerih je mož mlaj&i (io taki zakoni se 3ti::£if ic502e), ni več vzbujen vtis neprimerni, marveč nudijo isti popolnoma harma-sliko.
l uko ima seduj beseda „mladost" za :.sko popolnoma diug pomen. Zanimiva ie :-:.kefca, ki jo je priredil neki švedski ženski .iopis. Večina ^praSanib ni navedla kakor
cesarica Marija Terezija dne 27. januvarja 1775., da morajo škofje vse redovniških obljub odvezane osebe popisali in vsako posamično prasati, za katero škofijo je določena. Ce pa kak nekdanji člen jezu-, vitskega reda ni še prevzet v okrožje! nobene škofije, se mora izraziti brez obo-j ta vijanja, v katero želi stopiti ter se ima = brez odloga doposlati dotičnemu škofu,1 ker duhovnov, ki se brez vsakega nadzorstva potepajo po svetu, se ne sme trpeti.
Škofu, ki so si ga bivši redovniki izbrali za svojega višega pastirja, se morajo pokoriti brez prigovora in se brez njegovega dovoljenja ne smejo odstraniti iz škofije. Ker se je vsem bivšim patrom podelila mirovina iz državnega zaklada, so zadostno preskrbljeni in morajo določeno jim duhovniško službo vestno izvrševati in škofijske zapovedi izpolnjevati, drugače, se jim odvzame pokojnina.
Pozor Slovenci!
V dobroznani prodajalnici muških oblek
„Alla Citta di Trieste"
: Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente).
novi dohodi za jesensko in zimsko sezono. Moške obleke kamgarn bar.ane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za m ške in dečke. Površniki In jope z ovratnikom astrahan ah zajčevo kožo. Specijaliteta tu in ino zemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri
Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine. spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah da se ni bati konkurence, samo v dobroznani prodajainici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
(J!ica Giosue Carducci št. 40 (en ulica Torrente) Govori se slovensko.
n
h ''pša iefca prvo mladost, marveč zrelost	* *
30. ic 40. letom. „Najlepša doba za! ^ drugi polovici ,8. stoletja so bili . . , . . , , . . j nestevilni samostani tako natlačeni redov-_er.3«o je ona, ko je zadosti mlada, da bi;n-lkov. da se ni vedlo kam ž njimi Da bi
lila krasna, in zaioati stara, da bi umevala se vsaj za največo potrebo naredil prostor ••'.jat- 'isivo. Popolnoma mlaja ženska ne v njih, določila je cesarica Marija Terezija - ro biti prava prijateljica, ni za to zadosti z odlokom dne 25. avgusta 1775., da bodo
r
Tvornica dežnikov in solčnikov
GIIIS. FERRATA - TRST
Tovorno: ul. Montecucco 13. Prodololnito: Corso 36.
Izbera palic za sprehode.
SGr Izvršujejo se poprave in prevlačenja.

E
nrJ
-	ravlia dobrosrčno, razumno ia sočutno". ; vedenja, da bodo kos svojemu težkemu, z Mi: ^Najkrssnejša doba je ona, ko ima žen- velikimi nevarnostmi združenemu poklicu.
-	a laLko srce kreposLi, ali že polno ume- j	!,e	P^d dovršenim 35.
1 ;	r	i letom postati nobeden redovnik vojaški
anja za resnost življenju .	kapelan, ker le v tej starosti se more
Portugalska kraljica - mati zblaznela. — j pričakovati, da si je pridobil zahtevano
•lati :n*3ega umorjenega portugalskega kralja sposobnost in prepotrebne lastnosti.
a ar lose. in srara mati sedanjega kralja Ma- Redovnikom, ki bodo služili nepretr-,	...... - - . .	gano 15 let kakor kapelam pri polkih ali
sela je zblazmia 111 Bicer od tedaj, ko sta v vojaških bolnišnicah, podeli se po pre- j
bi!a ubita ein Karlo3 in unuk prestolona- . teku te dobe. ako žele, vrniti se v samostan, -.- Jnik O fga dne. ko so jej pokazali umor- ; letna nagrada 100 goldinarjev : na to imajo; enega sina, vrgla se je v preveliki bolečini | pravico tudi redovniki, ki so si v izvršena mrtva telesa ia so 10 morali le * siio ' ™nju svojega poklica nakopali pred tem
. ... . .	. 1 časom trajno bolezen aii so postali drugače
odtrgati. /9 nekoliko dni po tem do- j nezmožni Z3 nadaljevanje svoje službe. Toj
zadku pojavili so se na njej znaki blaznosti, svoto se ima izročati dotičnim vedno na j
35 Novo pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Oia Uincenzo Bcltini št 13.
Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio št. 18
Prireja pogrebe od uajprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo v*eh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okravne kwue
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovino, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence
Za t«l u m j potrebe se uljudno priporočajo HENRIK STIBE 1J In d.ugi.
kraljica ima fiksno idejo, da so iej roke in
"»'ekh še vedoo oškropljene 3 krvjo. Kra
ic rt nt gre več iz svojih soban ter izbsgava
roko v njih svobodno razoolago in jim je
ne sme odvzeti ali prikrajšati nobeden samostanski predstojnik.	»
Pravica, za predlaganje sposobnih re-»•a-:o društvo. Njeno stunje je čim dalje j dovnikov vojaškimi kapelani, ostane imeji- j
•»..ibše in pričakovati is najhujih posledic.| teljem polkov, a pred imenovanjem mora! .-irrJ;:< i danea v 69-letu starosti ter je < vsakega Kandidata izprašati in aprobirati i vdova po pokojnem portugalskem kraliu dotični vojaški župnik ; brez tega se ne sme
nobenega prezentirati. Ako kak polk ni
Jt-i
l vTv/ . . V.*
Kdor hoče potovati hrtro in lepo 4
v AMERIKO, naj se vozi a parniki največje svetovne družbe
• • • • t • • t
seuerno-nemšiži Lloyd u Bremenu.
Julij Juath — baron, iz Budimpešte ja*-
zadovoljen s svojim kapelanom in ga želi poslati nazaj v samostan, mora to prej
Informacije glede cen, črt itd. itd.
se dobivajo vedno brezplačno.
Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York
HT traja samo 7 dni.
Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. = = CENE ZMERNE.
Na ladij i dobra poskrba.
Potne lfetke '-e zamore dobiti v Tr-tu pri
F. Stuiiipe, Piazza Giuseppina i
«la bo v kr&tkem piedđtdniku ogrske naznaniti vrojaskemu superijorju. 001 niče Juliju Justhu podeljen naslov Ker so posamični batalijoni ali stotnije
polkov raztrešeni po več krajih, kapelan pa povsod biti ne more. so obvezani duhovni Konji zginjajo.	V velikem svetu čim v dotičnih krajih v opravljanje cerkvenih
. je boi.; zginjajo vozovi s konji. Ljudie vo- obredov pri teh oddelkih ; ako p i v kakem
• i -ebe in tovore na avtomobilih. V marnih kra;u ni duhovna, mora njegov posel oprav-
đoie<t:ih Pariza, glavnega mesta Fran-	bližnji samostan brez vsake nagrade.
i	. - ^^^ , •	•	v raznih polkih se govore tudi razni
e 0 ietJi ,h'00° koQJ manJ' DC8° jeziki : načelniki samostanov so torej vedno' -jred lo let«. U.ultvo za vožnje v kočijah je j na razpolago redovnikov, li so zmožni vsaj itrebovalo 15.000 konj, seduj iih ne potre-i nemškega, reškega in ogrskega jesiko.
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI
riške prodaj alnice obuvala
Srsl ul. S. JSntonio št. 4 (hiša Jerni)
i
m**? -
s:
« «
(Calzolerta parigina)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala zn gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
'lil)
IV
EDINOST« štev. 2vi
V Trsiu, <lne 1 '2 oktobra 1{M>
^osna.
Bosna obsega 15.027 šiirijažLih kilometrov m je približno tolika kakor Ct&ka. Na le za 000 štirijfcžkib kilometrov večjih tleh <eške prt biva več ko in pol milijonov hudi Bosna p:i ima po zadnjem ljudskem štetju samo 1,737.000 prebiva'cev. Tako prihaja Da £titjaški kilometer 34 ljudi, to ie prebližno torik - ko na Tirolskem.
Kijubu ttmu d« f>e pet še&tiu prebivalstva p.jča a pcijedelsttom, je vendar obdelovan zemlje Se-le v počasnem razvoju, in
več ko polovica dežele so plodonosna tla. Letina je dala v zadnjih letih niti ne 20 milijonov metei-stoto? cd katerih odpade kaka tretjina na koruzo in krmila in nekaj nad Četrtino na žito vseh vrst.
O cMovanje tal, ki so zlasti v južnih dolinah zelo rodovitna, pa je v zadnjih desetletjih močno napredovalo.
Zičeli so v Bosni z uspehom pridelavati sladkorno repo in mil') podnebje je v. dno tudi jako pospeševalo sadjerejo, zlasti vino in pa sloveče bosanske slive. Tudi živi-r.oieja se je jako povzdignila. Dežela ima jako veliko živina; njeno število se je pod i»\Btrij&ko upravo podvojilo, pri nekaterih \israh celo početvonlo.
Bogata je Bosna na gozdovih, ki so ve-č; del last države. Divjačine je bilo svoj čas zelo veliko : medvedov, jelenov, merjascev, za cev, divjih rac, jerebic; v zadnjih časih je iii vfč toliko: a Se vedno je za lovca v Bosni dosti veselja.
P i eiLOga premore Bos&a zelo veliko. Turki s) kopanje premoga popolnoma zaoe-! marjfcli, a Čim fe Avstrija zagedta deželo, s« j ie takoj z vnemo lotila tega dela in dobiva i danes 5 in pol milijona meterstotov premoga r a !o*o. Kado ko v bosanski zemlji iskali že *tsri "Rimljani. Dandanes dobiva naša država t$m preko miljon meter stotov železmh rud, iz kat?r:h producira skoro pol milijona meti rstotov surovega železa. Takisto se izkopava žreplena ruda, živo srebro, svinec, baker, tudi i'lato in erebro v majhnih množinsh. Tudi pf tr If-j fo našli v Bosni, ki ga čistijo v deli uči r*fineriji=
Trgovina * deželi se je v poslednjem d^Eeitelju jako povdignila. Izvoz je znašal }.	117.7 uiiljonov kron uvoz 109
u.iljcno? kron. Pred okupacijo te Številke niso I ose gle niti sedmega dtia. Na kakih 20 do iO miliooov kron so računali takrat izvozno
trgovino.
Bosanske železnica so vsega skupaj 102.S kilometrov dolge in so vse v upravi in lasti dizale. Noimalnotirni sta samo vojaška železnica (§e iz časa pred okupacijo) Banjaluka — PoVrlin in dve majhni lokalni železnici, skupaj 120 kilometrov. Vse druga železnice ie igri-dila Avstrija ozkotirno, pii čemer je bilo "premagati velike tehnične težave. Da je g; adilu ozkotirne železnice, so bili merodajni pred vsem denarni oziri. ker stane ozki tir veliko ir.anje ko normalni tir. Pozneje, ko ee ie bosanska železniška mreža česdalje bolj vi&ls, so kompetentni faktorji to na nepravem mestu izvrševano varčnost opetovano obžalovali, zlasti ko so velik? načrti za strate-gične železnice pokazali potrebo normalnih tirov,
Proračun bosanskih državnih železnic pojavlja za leto 1908 dohodke na 12.3 miljo-i:ov kron, izdatke (nove zgradbe) na 10.9 mili. kron.
Prc stolica Bosiie je Sarbjsvo, ki je iako i ->o. moderno mesto z romantično lego. Ste j e r*d G0.000 prebivalcev in ima vodovod in, Lirično razsvetljavo. Slovencev živi tam lepo število. Sedem kilometrov cd mesta leži sloveča žveplena kopel I.idže z modernimi na r ravami :n krasoim parkom.
V vsene je Bosna lepa in zanimiva dejala in ker je vrhu tege slovanska, se moramo njenega priklepl]eQia k državi le veseliti. MočnG-i ko smo avstrijski Slovan;, lažje ram hoda boji in zmage.__
Zat ga svetovnoznanega češkega piva
delniške družbe v ' BncKjovicah se ne na-h^a v ulici Valdirivo Stv. 32. Priporočamo •-iplo to nivo, ker se ista prišteva med najboljše.
Oglase ireba naslavljati Inseratni odd. Edinosti.
tiskane be: J	MajmanjSa
MALI OGLASI
računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat \>e?. pristojbina stan« 4-0 Plača se takoj.
,tno
T V H D K A
Stanovanje
;nkrat \)ec.
1-0 stotin k.
3.1.
(soba, kuhinja m mali vrt) se odda v najem Via «lo-ll ricogJio
1585
Zenitna ponudba.
malim premoženjem, redne postave, .sposobno za kmetijo. Ponudbe pod ..Posestnik" ua ln«eratni oddelek Edinosti.	1581
Hrastovi sodi
od 200 do 800 litrev so na predi«j v ulici Valdirivo 17.
i 1550J
Adolf Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I. n.
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t. d.
Najdogovornejše
Odhajanje in prihajanje vlakov
C. k. državne železnice.
(Izvleček
iz voznega reda. veljaven oktobra 1908 )
od 1
it a*i za prihod, oziroma v ^rednjeevropejskem času.)
odhod so z-f.ua; jen
eene.
Učiteljico
za hrvaiki jezik i-č.-m. — Naslov pove u->rav:t lista.	1593
Rncnnriiono Slovenka, mlada, lepe zunanjo-UUO|JUUIl;llG fti, veiča slovenskoga, ilalijan-skega in nein.-.kega jtzikn, že praklicirana v trgovini, i=če službo kot prodajalka, hlagajničarka, v kakšni pisarni ali uradu, v ob«Ss kakor;nosibodi službo. — Pilati na „Edinost" pod ..Pridna B. K**. i!505
Dobro idoča
gostilna na dežeii v prijaznem kraju i£če slov ejn s k o natakarico, katera bi hotela prevzeti viuo in pi. o ua račun. Zaslužek dober. I'rednost imajo one. ki znaj« tudi nekoliko nemško. Kje? pove Inseratni oddelek Edinosti.	1674
Phnrlain CO obleke, površniki, paletots za
rruuaju oC mo§ke in dečke. — PluČiia na obroke. k UMORIŠ. ulica š. Giovanni 16. I., tik ..Kavarne !>iaca-.	HfcO
Radi odpotovanja
2 J, I., vrata 10.
proda se pohištvo. Hica lielvedere št.
15«1
PfnHn C O	uprljana ljudska kuhinja v
■ rUUd OC bli/.iui velikih zgradb. Cena dogo-vorua. Naslov pri Inser. odd. Edinosti.	15G5
Odda
lepa oieblirana soba eufiuu ali 2 vv uradnikoma, eveuiuelruj tudi s hrano
v ul. Beceaceio "J, vrata 12.
1565
Za francoske lekcije LS«
/iuatn diplomirana učiteljica. Enia Živic <_"oinmcri_-iale
Št. 15, 1. n.	1556
f. pertot
urar l. vrste
Trst ul. Poste iluoue 9
Ne pozabite na
Mirodilnico Tomaža Zadnika
prej Škrinjerjeva ■gOBT v ulici Farneto Stv. 33
se d ibi vsakovrstne barve, petrolej, čopii-ov to
Kinina Salns.
i
VELIKA ZALOGA
PRAZNIH BUTELJK
Tr»t, via delie Ombrelle 5
TELEFON št. 18-4«!
mm t UGO coeh ;
100 000 buteljk od šampanjea
za refoŠk. —s—
J Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake	; i vrste za retošk. šampanjc, bordeaus. rensko
i vino, konjak itd. VeHka zaloga buteljk od pol	j i litra in l1', litra, Damjane iz steklu opietcne. |
prevzamejo se fajrašiljatve na dežele.
Kupuje rarbite 4teklo vsake vrste.	'
S.50 4.20
ANTON SKERL -
mehanik, zapriseženi izvedenec
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H
Zastopii tovarne koles in motokoles ,Pccr
Nap^ljara In zaio^a eiektrlćtilh zvonikov, luC! In (irodija cr» mofoitoT, ^onofoiiur, in fonografor. Zaloga prij-rav za tot-Ul jffvo-Lastiia 'i«laviiira za popravljanj« ttrojfiv, koles, uiutokolea lbl
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah
TELEFON štev. 1734.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
Trst—Rovinj—Pula (Dunaj)
5 55 0 H erpelje— (Kanfaimr-Rovinj)—1'ulh 1' rekti
voz I. in II razreda j ..08 0 H erpelje— Divača- (Gorica - Ljubli i.- -uaj j. ž.)
0 Herpelje—1'ula ^Direktni \o/ i in II rar. 0 Herpelje—(Karlanar-Kovinjl—Pula ibvaća <iorica-Dunaj j. ž i. (Direktni voz L iu II. ra/. 3. tO 0 Herpelje (potem brzovlfck) Puia (Direkmi .
I. in 11. raz.) -Dlvsčs—Ljubljana Tbmsj j 2
Zabavna vlaka ob nt-<!eljah in praznikih 2.15 0 Ricmanje—Kor^t—Draga— Her:>p!>
Trst—Buje—PcreC.
^>.10 M Koper—JBuje—PoreČ in me 'po»fa> 3.10 M Koper—Kuje—1'oreč iu msdpo?:aj. 7.10 M Koper in med postaje d*? do Huj i.
Trst—Gorica—Jesenice—Celovec — Du-a] - Drazritne Berlin—Monakevo
5 50 0 7 46 B
Mirodilnica
sa Costanfino Nussa tsa ^
Trst, uilca Molln g-rande 38
Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin.
Bicchi Carlo i
i
Trst, uiica dell Olmo št. 7, I nadstr.
(vogal ulice Molino a Vapore).
Prodaja na mesečne obroke ogledala, slike, obleke, suknje, jope, klobuke,, kape proti burji, fuštanje; perilo, dežnike i. t.
jesenska in zimska sezona !
V dobroznani prodajalnici
Maccari & Fross
TRST, ulica Walcanton št. 9
dobi ae velika izbera	|
črnega in barvanega modernega blaga |
za moške obleke
po cenah, da se ni bati konkurence. j Specijaliteta:
pana in blaga za moške obleke, j
Tri»ZiM tanano blago iz M-a^vine za mm. j
:: Prodajalnica in pekarna ::
F. PET3SBHBL !
je preložena iz ulice Giulia 76
v V rdelo štev. 490
Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnjega lautuika \VraD. Jo».je zopet dovoljeja
sedanjemu lastniku F. PETERNBL
na
IV založbi „TISKARNE EDINOST'
v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18

ii ii
!
je izšel v sloven. prevodu
ROMAN
AMlešlG spisal J. F. COOPEF,
Elegantno broširana knjiga Ednini svetlim papirjem, obsegajoča 420 etrani male osmerke stane
% krono 6 O st.
po pošti 20 stot. več.
Dcbl ■• t	po
Slovenskem.
©
II
Razpošilja se le prot povzetju ali naprej poslanemu znesku
00
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Tet^forft 847. - Via dell& StaztOlie Stv. 17. - T«Iafo« it. 7
Fllliaike v PULI. GORICI. REKI »n GRADEŽU. Frevaitanje pohUtva ea v»e kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih voaovife *a pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
•Fotiliatje uredaifcioF, ti t: iailieio a; jmtcTtsis ii m^n-i !iii£a u nt craic.'
Spnjenr se tudi potilitva In drur> predmete v thrambe v lastna to prlpravtioiia sshs skladba.
VT Edini tršafiki ,avod za S „VACUM-GLEANER".
Hi SHK4X.TKVAN.IE PJBtEPKOG —SE—ehsl- —
Točna postrežb* in niz h o cene.
izdelka
po uporabi aovegi
..DESTRUCTOR
Stenic ni več!
odlikovanega z diplomoir. velike nagrade na zaduji uie<in.-irodni razstavi v Rimu
DESTBUCTOB" iifiluie takoj. Pokonča jajčka \-«ake golazni in ne	dopusti, da ^e
zopet sakotijo. Očisti glavo v»ake nesnage. — „OESTEUCTOK je za	veako dr.^ino
neobhodno potjeben. Ne puuaže, ne razjeda, ui strupen, ampak higijentčeu.	— Na tisoča pisem ćokazuje njegove izUosr.ost. — .DEIT»UCTOSJ nalaga
CKmseppe Muiii & Co. - Cervigrnano
=== Stetiienice po K 4 20, 230 in 150. =====
■V Preprodajalcem ^puzt	' --	prodsj^po vseh mirodilnkah.
yy Iščejo se pevsoct zastopniki.
do Goriee (Prvačina—Ajdov5čii:a». Gorica (Frvačina—Aidovćčina) Jesenice. Be liak 'Direktni voz I. in II. raz.) t>l>vec Dunaj j. ž. (Dirk. voz I. in II. ra.: » 1 :nec. Praga (Direktni voz 1, II. in I JI. razreda Dražrlane. Berolin. ■5.55 0 Gorica— Je^niee—Ljubljana—Iteljak—I r;»n zenHfeate—Bolcan- Clries—Mnua kovo— Celo vec— >oln-i«jrad— I »unai (/ar. iJn koL)
0 Gorica iPrvačina— Ajdovščina' Jeseni., c Trbiž—Ljubljana Celovec. 3.50 0 Gorica—Jesenice--Ljubljana Beljnk—i rar. zenste^te—Bolcan —Grics—Inomo^t— Al«. :ia kovo—Cclovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno; §.<K) 8 Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljutr. 'V -v. Linec, PrHga <dirk. voz 1 in II. r.i'r.j l»u-naj—Alouakovo—Draždane r<>: 7.25 G Gorica iin niedpo-<iaje).
il.OO J Gorica—Jeaeuice (čez Podic/.nico v Htijak i 1 »irk. voz I. in II. raz.) inemo-u— Alonakovo.
Zabavna vleka ob nedeljah iu praznikih: 2.10 0 Gorica (in medpostaje «
Prihod v Trst.
Pula- (Rovinj)—Trst.
y 47 0 iz Pule (direktni voz I. in II. razr i K■ ■vinjs.
—Herpelje (Je-enic in (Joii.'et. 140 U jz Pule <k. g.) l»unaja—Ljubljane. l»iv: e—
Herpelj in med postaj. MH) 0 iz Pule (k. g.) (Kovinja) iz Dunaja--, u
Ijane—DivaOe—Herpelj in uiedpoitAj. 10 V* 8 iz Pule, (osebni vlak» (Kovinja) z zve >u brzo vlak iz Dunaja—I.jabljaue j. /. J >i va Js-
—Hei pelj.______
Zabavna vlaka ob ne-leljhb in praznic^b: 9.28 0 iz Herpelj in medpos:aj.
Poreč—Buje—Trst.
8.08 0 iz Bij, Kopra In medpostai I J.iO M iz Poreča, Buj, Kopra in mt.lp.j--..> M iz Poreča, Buj, Kopra in inediiOo^a:
Msnaksvo—Prags—CelovBC — Jtsenice 6orca —Tr-
5.i;> G iz Dunaja — SoJnograda - Celovca
kova (direk voz L in II. razr.) luomo.^ta Bolcana, Beljaka ik. g.). Ljubljane, o-"' Gorice.
7.35 0 iz Gorice (Ajdovščine; iu med posta .
0 i/. Dunaja—Ljubljane—Divače—H^rpe-11.20 B iz Berolina Dražian—Prago—Linca -I!. -ja—Celovca—Beljaka—Jesenic- ('.-"n-t* (ii. Ajdovščine).
2.05 0 iz Celovca — Trbiža - Liubljatie < igrice— lAjdovščine; Berlina l>iaždan — Prag Dunaja.
0 iz Celovca ilonakova -Inomcsta B .;
- —Gricsa- Beljaka - Ljubljene - -
tiorice.
80') B iz Berolina, Draiden. Piage, (direkti vo ■ I.. II. hi UL razr.) Lince, Donajs L dlrkt voz I iu II. razr.) Cel<;vca, lnonu>eta. Be Ijaka, Jesenic, Gorice drž. žel. Ajdove«'ine »0.50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubijan•
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznifcin: 9.12 0 iz Gorice in mejpoHtaj.
Proga Tržič—Ćervinjan.
Smer Trzlč- Ćervinjan.
5.45 iz Trsta j. /. (B it 701). iz Gorice j. i
iz Tržiča 6.48, prihod v Ćervinjan 7.13, v Be netke 0.4'> đ zvezo na Padovo, Verono. Milan Bolonjo, P'lorenco, Kim (spalni vozovi Du: a j. ž. —Benetke,1. •♦.•X) iz Trsta j. ž. ) ^u 711), iz Gorice j /. ''23
iz Tržiča 10.4"», V Ćervinjan 11.30. 12.15 iz Treta j. ž. št. T131. iz Trži« a t.)3T pri — hod v Ćervinjan 2.05, v Benetk- 5 2U zve/ za Padovo. Verono iu Milan. ♦i.50 iz Trata j. z. (B 5t 703), iz Gorico i /. 5 33 iz Tržiča 7.47, prihod v Ćervinjan 8 13, pr: hod v Benetk? 10.35. - zvez > na Pp lovo, Verono, Milan, Bolonjo, Florenco. litin. 9,1« iz Trsta j. ž. (O št. 717,, iz Gor < o l 9J3 iz Tržiča 10.10, prihod v Ćervinjan 10
Smer Ćervinjan —Tržič.
5	<5 iz Ćervinjana (O *tev. 712'. prihod v Trži.
(> v Trst j. ž- 7.42, v Gorico t. ..]►> 20 iz "Benetk (B Št. 702). iz < ervinjanu 0.24. ; Tržiča '».40, prihod v I rst 10.38, v <i.;nc. j ž. 11.10. » zvezo iz Kiiua, Plorence. BoK rir. Milana, Verone, Padove. t2 43 iz Ćervinjana (O !*t. 714), i/ Trvi^a 14 hod v Trst j i. 2 16. v Gorico j. /.. 1 56 2 25 iz Benetk (O 5t. 71B), iz 1'erviujan. 5!6 ./ Tržiča 5.37. prihod v Trst j. z. 7.10 Gor c« j ž. 6.21, h zvezo iz Florence, Boloi.jt- Milan i Verone, Padove, spalni voz Benetke—1 »^na j. ž.).
6	50 iz Benetk (B -t. 704.. iz v erviujana 9.22. pri
hod v Trii. 9.47. v Trat j /. 10 50 j ž. 10.47. h zvezo iz Rima, F.orenc 15 >lonje Milaaa, Padove.
Direktni vozovi L, II. in III. razre ^u j-r. vlakih 5tev. 701, 702, 7l>3, 704, 7,".. 71S, Trstom j. /. —Benetkumi in u3Taj.
P.3 Podčrtane številke zuai ijo p.ip ;iudr.^ -0 osebni vlak. — B brzi vlak. — M uiefianeo