Jssma las msm Csassa pediMMc&gnl Stavffel K f-SO. ČASOPIS ZA TRHOtiiHO, tfiDUSTMIO IN OBRT. • n liMiiii m iiiiiuai ii 1» « UMMnC 0»4M* M**, «4. - 0«MI m a« «***>*. - faram* fwl Mmrhi " MBmIUJBi *• itanflka teie&cn m jtSSmm Jr!TSL«* *£75t * k«.» v0*t i - *** **«- *m*** -*—a- 2 ŠBT0 IV, yZ^J LJUBLJANA, dne 29. dec^ , - ŠTEV. 142. V* Brezprogramnost našega ministrstva trgovine in industrije. Med gospodarskimi resori! osrednje vlade igra naše ministrstvo najbolj žalostno vlogo. Ne samo, da pogrešamo programatičnega dela in iniciativnosti, ono si je dalo via facti odvzeti kompetenco in odločevanje v vseh količkaj važnih gospodarskih vprašanjih. Tako mu je odvzelo vodilno besedo v carinski politiki, ki je najbolj bistven del gospodarske politike, finančno ministrstvo odnosno generalna direkcija carine, ki bi imoraia biti popolnoma administrativna oblast za carinsko upravo, in-gerenco in organizacijo naše zunanje trgovine mu je odvzelo zunanje ministrstvo, v vprašanjih notranjo trgovine, naše industrije pa mu naslavlja zavore vsepovsod ministrstvo za socijalno politiko, odnosno poprej ministrstvo za prehrano. Medtem ko so druga ministrstva, predvsem ministrstvo za socijalno poliliko že davno izdelala natančne programne dele in stopila s celimi zbirkami zakonov za uresničenje svojin programov pred zakonodajni odbor, je naše trgovsko ministrstvo predložilo le par administrativnih zadev v revizijo. Za to popustljivost ministrstva in njegovo neaktivnost nimamo dovolj kritike. lit tako bi-lanciramo sedaj po treh letih s tem, da je pač minister za socijalno politiko onemogočil s svojimi pretiranimi in forsiranimi odredbami o delavnem času, o zavarovanju in zaščiti delavstva vsako snovanje novih industrij, podvojitev dela in produkcije, ki je edino sredstvo za sanacijo sedanje gospodarske krize, medtem ko trgovsko ministrstvo ni našlo kljub opetovanim zahtevam v gospodarskem svetu časa in priložnosti, da vsaj star srbski zakon o podpiranju domače industrije obnovi in ga predloži v revizijo. Tako so v naši mladi državi, ki potrebuje toliko nove industrije, ki bi morala stremeti za tem, da na vse mogoče načine pojača obstoječo, jo podpira proti inozemski konkurenci, da vzdrži konkurenčni boj, se poveča in izpopolni — dani vsi predpogoji, da se vsakemu reelnemu podjetništva zagreni življenje. Predno te kot podjetnika proto-kolirajo, moraš plačati davek vnaprej, razen tega te pri nas še finanč. oblasti vestno izprašajo, odkod imaš sploh denar in sredstva za novo podjetje. Ko prosiš carinske zaščite, te naženejo z vojnim dobičkarjem, medtem pa pride socijalno skrbstvo, ki zahteva, da zgradiš najprej vilovo kolonijo za delavce in uradnike, potem pride inšpekcija dela, obrtno nadzorstvo in še cela vrsta boijše-višlcih institucij, ki ii še pred pričetkom obrata odvzamejo zadnja sredstva in tudi zadnjo trohico dobre volje kaj vstvariti, odnosno uresničiti kako idejo, ki bi bila le državi in javnosti v korist. Vse to se dela zato, da dobimo renomfe modeme demokratske in socijalne državo za vsako ce.no. Pri vseh teh razmerah pa naše ministrstvo ni čutilo niti najmanjše potrebe, da nas, ako že ne podpira s pozitivnimi olajšavami, vsaj ščiti teh hipermodernih eksperimentov fi- nančnega in fcocijalnega ministrstva, katerih naše gospodarstvo ne prenese in ki so nam že dosedaj povzročili nenadomestljive škode. Pa dobro, ako je že taka sirotu naša industrija in obrt. poglejmo kako skrbi naše ministrstvo za trgovino. Kekli smo, da potrebujemo organizacije zunanje trgovine in da je treba informirati inozemstvo v našiti gospodarskih razmerah. Koii3iatira-mo, da se do danes še ni izdala ni-kiuka publikacija iniormativa. značaja za inozemstvo. Za trgovska zastopstva v inozemstvu se še vedno snujejo nove priviligirane trgovske agencije, ki so po večini sinek ure za bivše ministre. Kolikokrat smo pov-darjali, da je ta sistem kvaren ugledu naše države, pa brez uspeha.' — Oeda MijatoVič sedi kljub temu, da je na nečuven način obrekoval gg. Kumanudija in .Jovanoviča zaradi zunanjega posojila še vedno v Londonu, v drugih mestih imamo ljudi, ki so hoteli državo ogoljufati pri raznih dobavah za težke milijone, ki pa še kljub vsemu sedijo na svojih mestih. Konzulati so k večjemu za vidiranje pasov dobri in še to na skrajno birokratski način. Trgovskih informacij nimajo nobeni it in kdor bi skušal potom njih dobiti zveze v inozemstvu, bo slabo vozil. Svoječasno se je ustanovil pri ministrstvu takozvani privredni su-vct. Ta zboruje samo tedaj, kadar se zljubi g. Todoroviču in še takrat ima privredni savet samo posvetovalno pravico. Ministrstvo trgovine sklepa trgovske pogodbe, ne zasliši pa niii trgovskih zbornic, niti svojega pri-vrednega saveta. Našo notranjo trgovino je prepustila ministrstvu za socijalno politiko, da jo z draginj-skimi naredbami .soc i j ali žira. Prvi Uspešen korak socijalizacije trgovine so bila občinska sodišča ali porote konzumentov. Sedaj pa določa to socijalno ministrstvo maksitnalen jdopusten trgovski dobiček. Ministr-stvo za socijalno politiko votira milijonske kredite za podpiranje zadružništva, trgovsko ministrstvo pa ne zna niti braniti potrebnih kreditov za trgovsko in obrtno nadaljevalno šolstvo. Trgovsko ministrstvo bi bilo najbolj poklicano, da se osnuje v čl. 44. ustave predvideni gospodarski svet, ki bi reševal kot strokovni parlament naša gospodarska vprašanja. Toda do danes še ni predložilo takega za-krona, dasi ve, kako pereča gospodarska vprašanja, čakajo zaman rešitve. Ako primerjamo trgovsko ministrstvo s poljedelskim, vidimo nebotično razliko. Zadnje ministrstvo dela že mesece na organizaciji gospodarskega dela in napredka in odbija vsak poskus drugih ministrstev in politike vmešavati se v zadeve poljedelstva. Strokovno in politično časopisje je mnogokrat konstatiralo neaktivnost trgovskega ministrstva, ne da bi bilo doseglo le najmanjši vspeli. — Konečno se je razvil tak položaj, da se morajo trgovske in obrtne organizacije same braniti proti socijalnim in finančnim ministrom in so začele ignorirati ministrstvo, ki jim ne nudi nikake opore. Skrajni čas bi bil, da zavlada v tem ministrstvu drug duh, drugačno pojmovanje interesov naše trgovine ter nawg trgovske in industrijske politike kot dosedaj in da se najde mož z jasnim programom, jekleno energijo in vztrajnostjo, ki bo dovolj diplomata, da bo znal braniti naše pridobitne sloje, destruktivne politike socijalnega in finančnega ter drugih ministrov. Organizacijsko delo trgovstva v Sloveniji i. 1921. Letošnje leto zaznamuje živahno gibanje in znaten napredek stanovskih in strokovnih organizacij našega trgovstva. Program dela je bil sklenjen na občnem zboru zveze trgovskih gremijev in zadrug v Mariboru dne 16. aprila. Obsegal je dve nalogi, namreč ustanoviti gremij} v onih krajih, kjer je trgovstvo še brez organizacij in reorganizirati trgovstvo v onih krajih, kjer je dosedaj včlanjeno v kolektivnih obrtnih zadrugah, v samostojne obrtne zadruge, /le na občnem zboru so bili razde'jeni mandati delegatom, ki so imeli ta organizacijska dela izvršiti. Reorganizacija je bila potrebna predvsem na bivšem Štajerskem, ker je bila gremijahia organizacija na bivšem Kranjskem že izpeljana, razen v Črnonicijskeai okraju. V tem političnem okraiu so sprva vladala tradicijonalna nasprotstva Črnomelj-cev in Metličanov, ker je vsaka skupina zahtevala svoj gremij zase in se glede skupnega gremija niso mogli sporazumeti za sedež. Obrtna oblast je naposled izvedla glasovanje, katerega izid je bil ta, da naj se o-snuje za vsak sodni okraj posebni gremij. Pozneje pa so vodilni trgovci v Metliškem okraju le sprevideli, da je zanimanje za lastno organizacijo v njihovem okraju premalo razvito in so sedai priprave za ustanovitev skupnega gremija v teku. Okoliš gremija Cerknica — Lo$ se je po izpraznitvi Logatca— Planine in Rakeka razširil tudi na te kraje in z razširjenjem logaškega glavarstva prevzel od gremija v Kranju ži-rovsko dolino. Novi gremiji so se ustanovili v Murski Soboti za Prekmurje, v Ormožu za tamošnji sodni okraj in v Sloveniein gradcu za politična okraja Slovenji gradeč in Prevalje. V Prekmurju je bilo trgovstvo poprej organizirano v skupnih obrtnih zadrugah v Murski Soboti in Lendavi, ki so imele madžarsko vodstvo. Izstopu trgovstva so se dolgo upirali in ovirali snovanje samostojne organizacije, katere načelnik je g. L. Brumen v Murski Soboti. Predvidena je s časom delitev gremija v dva samostojna gremija, ki se bo izpeljala, ko se razmere nekoliko ustalijo. Brežiški gremij je bi' ustanovljen z združitvijo trgovskih zadrug za sodne okraje Brežice, Sevnica in Kozje, gremij v Slovenjem gradcu potom združitve zadrug v Šoštanju, Dravogradu, Slovenjem gradcu in Marenbergu. Za združitev trgovskih zadrug v Celjski okolici potekajo pogajanja že nad leto dni in ro sedaj vse predpriprave gotove, da se bo občni zbor lahko v najkrajšem času izvršil. Reorganizacija še ni izpeljana v političnem o-kraju ptnjske okolicc in v ljutomerskem okraju. V prvem je trgovstvo v rogaškem sodnem okraju še vedno udruženo v kolektivni zadrugi, ki se zakrknjeno protivi razdružitvi in ker so trgovci v manjšini, se jih vedno preglasuje. Ta zadruga se dosedaj noče pokoriti izdanim naredbam o strokovnih organizacijah. V ljutomerskem okraju, kjer so radgonski in ljutomerski trgovci skupno organizirani z imetniki aprovizacijskih obrtov in rokodelci. V nekaterih okrajih, kakor na Vranskem, Mariboru in v Št. Lenartu ter v Ljubljani so obstojale razen trgovskih gremijev odnosno zadrug še za posamezne stroke posebne organizacije in sicer na Vranskem za lesne trgovce, v Mariboru za branjevce, v Št. Lenartu za lesne trgovce in v Ljubljani za trgovce s premogom. Po okrožnici oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, so dobile obrtne oblasti nalog, da pozovejo vse te posebne organizacije, da se pridružijo strokovnim splošno trgovskim zadrugam, ki so skupne za do-tični okraj, ker je prepovedano, da bi obstojale za posamezne stroke posebne organizacije. Strokovna grupacija po skupinah interesentov se ima izvesti v gremijih in zadrugah in se je v mestnih gremijih že tekom polletja deloma izvedla, v kolikor je bil interes zanjo. Zveza gremijev je pozvala vse krajevne organizacije, da revidirajo liste članov v .splošnih obrtnih zadrugah, da se doseže natančno stanovsko evidenco trgovstva. Upati je, da bo še pred občnim zborom zveze vse opisano delo v toliko dovršeno, da bomo imeli popolno izpeljano krajevno organizacijo za trgovski stan. Potem bo njih naloga, da se posvetijo podrobnemu delu za trgovski napredek in prosveto. Trošarina in fabrika-cija esenc. Začasni zakon o trošarini predpisuje naravnost ogromno trošarino na esence in ekstrakte ter ogroža vso našo industrijo te stroke. Resnica je, da se vse esence in arome, kolikor se jih rabi pri izdelavi alkoholnih in brezalkoholnih pijač, peciva in kand it, v kosmetiki in parfumeriji, ne izdelujejo v naši državi in se vsled raznih ovir še nekaj časa tudi ne bodo izdelovale ter se morajo uvažati, ali nova trošarina je odpri i prav vsem vrstam esenc, inozemsl. -mu proizvodu, vrala na stežaj, doi \-či industriji pa ne samo onemogf ' s razvoj, ampak jo naravnost ubija. Radi lažjega umevanja izdelavo esenc ali arom podajam tu nekaj podatkov. Pridobivanje esenc ali arom obstoji v tem, da iz sadja, semen, jagodičevja itd., izoliramo dotično aromo ali okus. Načini in sredstva, s katerimi se aroma izolira in koncentrira, so različni. Navadno služi špirit kot tehnično sredstvo za pridobivanje arom. Z ozirom na substilno aromo se mora osobito sadje in jagodičevje obdelati kolikor mogoče takoj po do-zoritvi v svežem stanju, da se dobi kakovostno dobra aroma. Ako bi se pustilo pokipeti sadje, posebno pa gozdno jagodičevje, tedaj bi se uničila sveža vonjava, sladkor bi prešel v alkohol, z destilacijo bi se dobilo žganje, nikdar pa ne esenca. Kipenje i/niči prijetni sveži vonj. S tem je pa tudi povedano, da izdelava esenc ne sloni na pridobi vanju alkohola, nasprotno, pri izdelavi esenc se izgubi deloma še oni alkohol, kateri se je rabil kot tehnično sredstvo. Z urazom esenca označujemo intenzivno aromo, katero prenesemo s pomočjo špirita po večkratni koncentraciji iz velike množine surovin na malo količino esence, čimvcčjo intenzivnost hočemo podeliti esenci, tem-večkrat jo moramo obdelati z novimi svežimi surovinami. Pri vsaki novi koncentraciji pa se izgubi del Špirita, ki se porablja kot tehnično sredstvo To nam pojasnjuje primer. Za 100 litrov malinove esence v koncentraciji Vi : 100 rabimo 50 do 60 litrov 95% špirita. Končno pridobljenih 100 litrov malinove esence pa ne vsebuje več 50 do 60 litrov špirita, ampak komaj 25 do 30 litrov. Dobili smo sicer 100 litrov malinove arome v koncentrirani obliki, izgubili pa smo pri tem polovico špirita, katerega smo drago plačali. Za pridobitev 4000 litrov esence Je treba 2000 1 95 % špirita. Od tega se z koncentriranjem arome izgubi polovica. Vkljub temu, da se je od tega, sedaj izgubljenega špirita že plačala visoka trošarina, se mora od esence zopet plačati trošarina in sicer 281.000 kron. Špirit je stal 250.000 kron, od katerih je polovica izgubljena in za toliko je produkcijska cena domačega izdelka višja. Prej je imela industrija esenc pri nas to ugodnost, da je plačevala trošarino od špirita, fabrikat pa je bil prost trošarine, ali pa se je dobival v tehnične namene neobdačen špirit. Take ugodnosti sedaj ne poznamo več pri nas, pač pa obstoji še danes v inozemstvu in zato tuji izdelek lahko konkurira našemu domačemu. Vrhu tega je jako težko presoditi kakovost esenc, posebno pa kupcu, ki se ne peča s tem predmetom poklicno, zato prodaja nesolidna inozemska industrija izdelke jako slabe kakovosti navidezno ceneje in dela tudi s tem našim domačim, solidnim proizvodom konkurenco. Odprimo sl cenike inozemskih tvTdk, pa vidimo, da ponujajo svoje esence po takih cenah, da skupaj z uvozno carino, trošarino in vsemi drugimi stroški stanejo nekaj več, kot znaša produkqijska cena naših izdelkov. Tuja industrija dobiva neobdačen špirit v tehnične namene, naša industrija pa mora porabljati visoko obdačen špirit, pa potein plačati še neznosno trošarino na končni proizvod. Da se omogoči obstoj in razvoj naši industriji esenc, se naj da tej industriji v tehnično namene neobdačen špirit. Njegova uporaba v te namene se jako lahko kontrolira, ker se špirit denaturira s surovinami za izdelovanje esenc in se potem ne more več rabiti v druge namene. Esence in arome se rabijo v neštetih industrijah, zato se njih uporaba ne more preprečiti s trošarino. S to se lahko po sedanjem načinu u-rsiči le domača industrija, odpira pa pot tujim izdelkom. Merodajni krogi morajo kazati vec umevanja za koristi državljanov-davkoplačevalcev. Letošnja žetev v Evropi. Statistični urad mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu, Je v svojem zadnjem poročilu ugotovil, da je letošnji pridelek rži in pšenice v precejšnji meri prekosil lansko žetev. Skupna svota večje skupine držav (Belgije, Holandije, Italije, Španije, Francije, Jugoslavije, Poljske Madžarske, Švedske in Švice) znaša 233.6 milijonov q pšenice v razmerju s 178.5 milijoni q v preteklem letu, in 70.1 milijonov q rži napratn 60.1 milijonov q v letu 1920. Razen tega znaša letošnja žetev rži in pšenice v Nemčiji 63.5 milijonov q napram 52.5 milijonom q v letu 1920, kar pomenja povečanje za 22.1 odstotkov. Tudi se je poljedelska produkcija znatno dvignila v severni Afriki, kjer se je v Al-žiru, Egiptu in francoskem Maroku pridelalo 29.5 milijonov q pšenice, medtem ko je znašal lanski pridelek le 18.4 milijonov. Nasprotno pa je pridelek, žita v Zedinjenih državah padel. Računa se, da bo znašal tam ves letošnji pridelek pšenice 205 milijonov q (v preteklem letu 214 miljo-nov) in pridelek rži pa 16.3 milijonov q (v preteklem letu 17.6). Kanada je pridelala leto3 80.1 milijonov q pšenice (lansko leto 71.6) in 3.0 milijonov q rži (v preteklem letu 2.9). Skupni pridelek teh dveh velikih se-veroamerikanskih držav bi potemtakem znašal približno isto količino, kakor v preteklem letu. Ako prište varno goriimenovanim državam še Japonsko in Indijo, akoravno je indijski pridelek minimalen, bi znašal bkupni pridelek pšenico v imenovanih državah 614.2 milijonov q napram 593.3 milijonov v prošlem letu, tedaj povprečno za 3.5 od sto več. Tudi pridelek rži se je letos dvignil in sicer za 20.7 od 6to, namreč od 81.6 milijonov v letu 1920, na 98.5 milijonov v tekočem letu. Interesantno bo zasledovati rezultate žetve v južnih delih sveta, kjer se prične žetev komaj meseca decembra in januarja. V Avstraliji se je v tekočem letu nasejalo za 4 od sto več nego leta 1920. 0 žetvi v Argentiniji se ni moglo še do sedaj ugotoviti natančnih rezultatov. Tudi se je pridelek ječmena v letošnji kampanji dvignil. V državah, ki so naštete v predstoječi statistiki znaša letošnji pridelek ječmena okolu 144 milijonov q, napram 136.3 v preteklem letu, tedaj se je pridelek ječmena v letu 1921 povišal za 5.7 od sto. Po vdarjati moramo, da znaša pridelek ječmena v omenjenih državah 40 od sto svetovnega pridelka. Podatki, ki se pa tičejo ovsa, pa niso tako zadovoljivi. Računa se, da je letošnji pridelek padel za okolu 19 od sto, to je od 360.3 milijonov q v preteklem letu, na 291.7 mlijonov v tekočem letu. V Nemčiji, ki ni všteta pri kalkulacijah o pridelku ječmena in ovsa, znaša žetev imenovanih dveh vrst v letošnji kampanji 45.1 milijonov q napram 47.6 milijonom v pre teklera letu, tedaj za 5 od sto manj. Železniške 'transportne razmere. Ni ga menda več najti trgovca, industrijalca, obrtnika itd., ki bi vsled današnjih nerednih železniških transportnih razmer no bil za večje svote že oškodovan. Škodo je gotovo utrpel oni, koji je blagu, preden je došlo, določil ceno in ni kalkuliral pri prodaji z primanjkljaji, ki se pri prevzetju blaga cesto v veliki meri kon-statirajo. Krivda ali primerneje korupcija — kakor tatvina, vlomi, razlike pri teži blaga, zastoj pošiljk na postajah, nesprejetje ali nedopustitev prehoda vagonskih pošiljk iz ene železniško proge na drugo v državi itd. — se je zadnji čas po železnicah države tako močno razpasla, da je nujno potrebno z vso brezobzirnostjo proti njej nastopiti, jo ugonobiti in zahtevati izsleditev ter odstranitev onih, ki to posredno ali neposredno povzročajo Ker so navedena dejstva v veliki meri vzrok današnjemu podraže-nju živil in potrebščin na škodo kon-zumenta, je tem nujno potrebneje, da se za zboljšanje položaja potrebno u-krene, ker tako ne more in ne sme iti dalje. Zato je potrebno, da se proti temu dvigne ves prizadeti svet kakor en mož, ter se skličejo v ta namen protestni shodi, na kojih naj se sklepajo resolucije, katere naj se predložijo gotovim korporacijam ali trgovki zbornici, koje naj dalje potrebno ukrenejo in na kompetentnem mestu za čimprejšnjo vzpostavitev rednih razmer ves svoj vpliv upotrebijo. Da bode uspeh siguren, je predvsem brezpogojno potrebno, da se začno za stvar vsi prizadeti krogi resno zanimati; kajti koristi ne bode žel samo posameznik, nego tudi splos-nost in država. Nadejati se je, da ne bode prizadetega, ki bi se ne zavzel za to prepotrebno in koristno zadevo, da se čimprej ugonobi korupcija, olajša trgovanje in ublaži draginja, sicer se bodo posledice že bridkeje maščevale. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Jijulaljeniuje.) Zadevni protokol je datiran z dno 8. oktobra 1877. Vlada je kakor pri ostalih jamčenih železnicah določila na podlagi zakona z dne 1. decembra 1876 svoje stališče glede na čina polaganja stavbenih in prometnih računov do konca 1876 v protokolarni pogodbi z dne 27. decembra 1877 in poznejo posebej glede rezervnih fondov dno 3. aprila 1878. V zadnjem se je tudi ugotovilo, da obstoja razen stavbenega kapitala starih prog še nolundiran garancije deležen stavbeni kuprtal v svoti 887 tisoč 21.40 fl., za katerega jamči vlada 1.3% nad običajno bančno obrestno mero. Nove investicije v sporazumu z vlado iz leta 1877/78 v znesku 443 tisoč 267.55 11. in neiundiran star dolg naj bi se rešilo z umestitvijo novih vrednostnih papirjev. Vlada je svojo besedo držala in dala promet na pontebski zvezi Rudolfovi železnici v najem. Pogodba z dne 5. marca 1879 je sklenjena s pogojem, da bode Rudolfova železnica vodila ves promet in obrat brez posebnega ozira na lastne delničarje in je odpoved veljavna le v tri leta naprej. V kolikor ne bi zadoščal prevzeti vozni park, ga je imela spopol-niti sama. S tem se je stališče Rudolfove v južnoželezniški konkurenci spremenilo in zahtevala je, da bi si z južno ves promet delile. Zadeva se ni dala po dobrem uravnati. Rudolfova jo vztrajala na tem, da dobi 40% delež na tržaškem prometu. Končno je morala intervenirati vlada, da je prišlo 22. avgusta do sporazuma, pri katerem se je morala Rudolfova tržaškemu prometu popolnoma odpovedati, da je dobila 50% udeležbo na italijanskem prometu. Novega uspeha se Rudolfova ni dolgo veselila. Nad leto je že trajal med upravnim svetom in splošnim ravnateljstvom hud boj, ki je končal z odstopom ravnatelja Morawitza dne 7. decembra 1879. Ko so še od ministrstva imenovni člani odložili svoja mesta, je poslalo trgovsko ministrstvo upravnemu svetu dne 24. decembra kratek odlok, da prevzema a 1. januarjem 1880. 1. prometni obrat na progah Rudolfove železnice v lastno režijo v zmislu § 4, zak. št. 112 z dne 14. decembra 1877 ter da naj svet pošje v svrho določitve bližjih moda-litet v ministrstvo svojega zastopnika. Štiri dni pozneje so bile modalitete protokolarno določene in 30. decembra je izšel razglas, da prevzema c. kr. državna železniška uprava promet na c. kr. priv. cesarjevič Rudolfovi železnici v lastno režijo in imenuje viteza Perl-Hildrichsburga za prometnega upravitelja. Obenem se je sporočilo upravnemu svetu družbe, da prihaja obrat pontebske proge v državno upravo ter da bo promet vodil upravitelj Rudolfove že leznice po pogodbenih določilih. S tem je prenehal vsak vpliv u-pravnega sveta na prometnega ravnatelja glede uprave in poslovanja in vsa službena mesta in poslovni oddelki z vsem osobjem je postalo podrejeno izključno uradni moči upravitelja. S tem momentom je bil storjen v naših pokrajinah važen korak v obratu železničnopolitičnega zistema, k podržavljevalni akciji. Bilanca ob se-kvestraciji izkazuje: Delniška glavnica v 277.929 delnicah h 200 fl. v srebru fl. 55,585.800. Prioritetni dolg v 193.035 obligacijah ii 300 fl. skupaj fl. 57,910.500. Prioritetni dolg v 126.100 obligacijah a 200 fl. v zlatu fl. 25,220.000. Celotno torej fl. 138,716.300. Od zadnjih je bilo 2926 kosov še neoddanih in od delnic 367 kosov že amortiziranih v svoti 73.400 fl. in 5551 obligacij v srebru 1,665.300 fl. ter 115 obligacij v zlatu 23.000 fl. Stavbeni stroški pa se porazdeljujejo na posamezne proge na sledeči način: 1. Sv. Valentin — Beijak, KI. Reifling — Amstetten 88.146.126.63 2. Št. Vid — Celovec, Launsdorf — Mosel 2,038.000.—. 3. St. Michel — Ljubno 2,109 tteož 937.65. 4. Hieflau — Eisenerz 2,102.527 98 kr. 5. Beljak — Ljubljana 21,895 ti->oč 796.01. 6. Steinach — Schfirding 24,896 tisoč 415.89. Ali povprečno 173.868 fl. na km ' faktične dolžine. Razdaljo pa so znašalo: Sv. Valentin Trbiž 406.587 stavbenih ki, 405.356 prometnih km, 406 tarifnih ki. Št. Vid — Celovec 17.350 stavbenih km, 17.960 prometnih km, 18 tarifnih km. Trbiž — Ljubljana 102.125 stavbenih km, 102.715 prometnih km, 163 tarifnih^' km. Industrijalnih železnic ob progi Rudolfove do sekvestracije pri nas ni bilo, v severnih pasovih pa so znašale 16.441 km. Od celega omrežja Rudolfove železnice je pripadalo na: Nižje Avstrijsko 50.220 km, Gornje Avstrijsko 216.827 km, Štajersko 273 tisoč 282 km, Koroško 160.860 km, Kranjsko 98.443 km, skupaj 799 tiaoČ 638 km. Kupne pogodbe. (Predpisi o kolkih in pristojbinah.) (Konec.) 3. A. proda B. posestvo za kupnino 120.000 K. Od te kupnine odpade na nepremičnine, to je na zemljišča 40.000 K, na poslopje 50.000 K, na pritikline (gospodarsko opravo, za kmetijstvo potrebno živino itd.) 20 tisoč kron, in na premičnine 10.000 kron. Prodajalec je plačal polovico kupnine (60.000 K) takoj, ostalo polovico pa poravna sledeče: a) znesek 20.000 K plača v dveh letih, do tja plačuje 6%ne obresti; b) prevzame vknjiženi dolg 30 tisoč kron v svojo lastno plačilno obvezo. c) poravna neki nevknjiženi dolg prodajalčev v znesku 10.000 K. Pristojbine so sledeče: a) stalna pristojbina od listine 2 din. 'N b) od nevknjiženega dolga 10 tisoč kron po lestvici II. 56 K, to je 14 dinarjev. c) od premičnin v znesku 10.000 kron 1 % 100 K, to je 25 din. d) od nepremičnin (zemljišče, poslopje in pritikline) skupaj 110 tisoč kron 5% 5500 K, to je 1375 din. Pristojbine ad a), b) in c), skupaj 41 din., je plačati v kolkih na listini, na ta način, da se piše prva vrsta besedila čez kolke. Pristojbino od prenosa nepremičnin ad d) v znesku 1375 din. je plačati pa v gotovini pri davčnem uradu (najdalje v 15 dneh po sklepu pogodbe). 4. A. proda B. zemljišče za 20.000 kron ter si izgovori poleg tega še u-žitek jodne njive za 5 let. Ta užitek se ceni za 1 leto na 100 K. Kupnino plača kupovalec v ostalem takoj. Pristojbine so sledeče: a) stalna pristojbina 2 din. od listine, b) odstotna pristojbina od kupnine, h kateri je prišteti pa tudi vrednost petletnega užitka, torej od 20 ti-boč kron + 500 K, skupaj 20.500 K, okroženo na polnih 40 K, to je na 20 tisoč 520 kron 5% 1026 K. Prvo pristojbino je plačati v kolkih na listini, drugo pa neposredno (v gotovini) pri davčnem uradu. Večja ali manjša kupnina ne vpliva nič na višino pristojbine; rav no tako nič okoliščina, če je prodajalec prodano zemljišče sam obdeloval ali ne. Tudi sorodstvo ne vpliva nič več na višino te pristojbine, ker so vse prejšnje podobne določbe z novim zakonom ukinjene. Če bi se kaka kupna pogodba, ki je podvržena neposredni pristojbini, ne prijavila tekom 15 dni po sklenitvi pogodbe (pismene ali pa že ustmene) davčnemu uradu ter bi se ne plačala v tem roku pristojbina (taksa), je plačati poleg redne takse še 5-kratno kazen in obenem takso za kazensko razsodbo. Če je pa stranka listino po pomoti preveč kolkovala ter se ji v kolkih preveč plačani znesek ni morebiti odtegnil že od on® pristojbine, ki jo je plačala še posebej v gotovini (neposredno), sme zahtevati povrnitev preveč plačanega zneska v }>C dneh, od dne, ko je bila listina narejena. Ravno tak zahtevek sme stav ti stranka tudi v tem slučaju, če bi plačala na morebitno pomotoo zahtevo davčnega urada, ali pa vsled kake druge pomote preveč v gotovi ni. ProSnjo je nasloviti ua generalno direkcijo po»rednjih davkov v Beogradu ter jo je vložiti kar pri davčnem uradu. Prošnja je kolka prosta; če te pa izkaže kot neupravičena, so zahteva naknadno kolek 2 din. za prošnjo m 5 din. za rešitev. Izvoz in uvoz. Ijvo-i ;>liv na Poljak«. Uvoz suhih sliv in pekmeza na Poljsko je dovoljen, ali zahteva se predhodno odobritev za uvoz od Glavnega odbora za uvoz v Varšavi. Carina za pekmez znaša 40() poljskih inark za 100 kg. Carina za suhe slivo napa kovane ah v količinah uad BO kg znaša 4 marke za 100 kg; za slive v zavojih manjših količin se plača 10 murk za 100 kg; v zavojih od 1 do 2 kg se plača 40 mark za 100 kg. Agio znaša danes 14.9 narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Obnovitev pogajanj z Italijo. Po novem letu se bodo nadaljevala prekinjena pogajanja za trgovsko pogodbo z Italijo. Predsednik italijanske delegacije Luccioli je odpotoval iz Rima in pride te dni v Beograd. Nove trgovinske agencij«. Po sklepu ministrstva trgovine in industrije se ustanove po novem l«tu jugoslovanske trgovinske agencij? v Leipzigu, Havru in Dvinkirchenu. Privilegovana trgovinska agencija kraljevine Srbov Hrvatov in Slovence* v Pragi je z rešenjem Ministrstva trgovine in industrije ustanovljena. Njen uamen je vršiti vse trgovske informativne in komisijske posle med našo državo in Cehoslovaško republiko. Italijansko-Rnska trgovnka pogodba podpisana. Italijansko-ruska trgovinska pogodba, o katere sklepu se ža nekaj dni vrše pogajanja med italijan sirim zunanjim ministrstvom in ruskim trgovinskim odposlanstvom, je bila na Consulti podpisana. Francoska trgovinska bilanca. Trgovinska bilanca Francije je za prvih oeem mesecev t. 1. sledeča: izvozilo se je za 1237 milijonov frankov živil, za 3603 milijonov sirovin, a za 8494 milijonov fabrikatov. Za isto dobo se je uvozilo za 3479 milijonov frankov živil za; 6700 milijonov sirovin in za 3430 milijonov fabrikatov. Trgovinska bilanca je tedaj pasivna za 274 milijonov frankov. Dunajaki veorSni semenj. Prihodnji dunajski vzorčni semenj se vrši od 19.' do 25. marca 1922., t j. dva tetina po Kejmu v Lipskem. Vpisovanje razstav-ljalcev se zaključi 15. t. m. Obrt Obrtna razatav«. Za predsednika pripravljalnega odbora za prireditev obrtne razstave v letu 1922 v Celju so si obrtniki na tozadevnem sestanku minulo nedeljo izvolili gospoda Iv. Rebeka iz Celja. Razstava se bo priredila v času med šolskimi počitnicami. Piva seja pripravljalnega odbora, kjer se bodo volili razni odseki, se vrši že dno 6. januarja 1922. Denarstvo. Ponarejene petdinarske novčanlm >1 orodna banka je javila ministrstvu za notranje stvari: Do sedaj je bilo temu oddelku poslanih dvanajst izdaj ponarejenih novčanic po pet dinarjev izdaje finančnega ministrstva. Deset falsifika-tov je slabo napravljenih, posamezni celo popolnoma slabo in nepopolno, tako da jih lahko vsakdo spozna, četudi ni veliko navajen denarnega poslovanja. Dve vrsti, št. 8 in .9, pa sta naprav ljeni tako dobro, da se občinstvo zelo lahko prevari in da bi jih celo posamezni blagajniki lahko smatrali za prave, Glavne karakteristike teli falsifikatov so nastopne: Falzifikat it. 8: 1. Vijolet-na risba n* originalu j« um ponarejeni novčanici preveč rožnata. 2. Rjavi tisk je na ponarejeni veliko bolj jasen. 3. Horicontalna siva barva naličja je višnje«! na originalu, na ponarejeni nov-čanici pa sivkasta. 4. Jezik zmaja na šlemu Miloša Obilica se na pravi nov čanici vidi jasno, na ponarejeni pa se ae vidi. 5. Senca, ki jo delu brada Miloša Obilica, dela na ponarejeni novča uici odsekano črto brez senčenja 3 svobodnimi robovi. i\a originalni novčani-ci je senca sestavljena od senčenj, ki se shajajo in prehajajo v senčenje vratu. 3. Očesna vrečica na spodnji trepalnici je na originalu jasno modelirana s senčenjem. Na ponarejeni novčanici je obraz na tej strani akoro ravc-n. 7. Na originalu kaže obrtu Obilica blizu ušnika jasno očrtano obliko Čeljusti. Obraz je na ponarejeni novčanici skoro raven. 8. Na originalu »e vidita na vratu zmaja dva majhna izrastka (vidita ae eamo s povečalnim steklom), katerih na ponarejeni novčanici ni. 9. Drugi del bršljanovoga lista, začenši od cen-Uti ravno na vrhu glave Miloša Obilida. ui isti, kakor na originalu. — iakiiikat Izdaje št. 9: 1. Vijoličasti obris je preveč rdeč. 2. Glava M. Obiliča ni mode lirana, dočim je na originalu zelo dobro napravljena. 3. Očesna vrečica spodnje trepalnice se na ponarejeni novčanici vidi slabo. 4. Sence, ki se nahaja blazu ušnikov na »kaski« in se mi originalu dobro vidi, na ponarejeni novčanici skoraj ni. 5. Vrat ponarejene novčanice je raven, ker nima sence, dočim je na originalu zelo modeliran. 6. Oko je na pravi jako osenčeno, na po-uarejeni pa ga skoro ni. 7. Rob Obili-čevega vratu je osenčen s slabimi črtami, na originalu pa se senca pozna zelo dobro. 8. Slom na glavi Obiliča j« na originalu zelo v senci, na ponarejeni pa je skoro raven in brez sence. 9. Jezik zmaja je na pravi novčanici zavit navzgor, na ponarejeni pa je popolno ma raven. 10. Na ponarejeni novčanici ni dveh izrastkov na vratu zmaja. 11. Rep zmaja je na ponarejeni novčanici veliko tanjši in slabše izveden kakor na originalu. 12. Osnovna siva barva je posebnv z desne strani In pri dnu nepravilna, netočna in se jasno razlikuje od iste barve na pravi novčanici. Sumi se, da se te novčanice izdelujejo v Avstriji in da se preko Slovenije prenašajo v našo kraljevino. Novi avstrijski bankovci po 50.000 kron. Generalni svet Avstroogrske banke (za avstrijsko poslovanje) je s pritrditvijo vlade sklenil emisijo bankovcev po 5000 in po 50.000 kron. Izdali se bodo najttrže v drugi polovici meseca januarja. Carina. Vprašanje carinske ležarine. Povo dom vprašanja glede plačevanja leža-rine z ozirom na določbe razpisov od 27. maja 1921 in 1. januarja 1921 je izdala generalna direkcija carin na carinarnice v smislu sklepa carinskega sveta, od 16. t. m. nastopno pojasnilo: Ležarinska taksa se splošno plačuje po določbah, ki so bile v času, ko je blago ležalo v veljavi. Z ozirom na to se ima blago, Iti je zapadlo povišani ležarini, plačati poleg ležarine, ki se je morala plačati po prejšnjih predpisih, tudi povišana ležarina, vendar pa samo od onega dno dalje, ko se je začela uporabljati povišana ležarina. Ta določba se ne nanaša na agio, ker je za plačilo iste merodajen dan, ko se izvrši sklep plačila carinske dajatve. Rasglaf*, da pri e&rinarnicah iimm starih mej kraljevine Srbije ni pobirati občinske tehtarine. Na vprašanje neke carinarnice, ali naj se pri carinarnicah tudi odslej pobira občinska tehtarina na deklaracije in kako naj se postopa s pobrano občinsko tehtarino, je odločil carinski svet, da občinske tehtarine, ki se je do sedaj pobirala pri posameznih carinarnicah, odslej ni več pobirati in da se mora ves denar, pobran kot občinska trošarina, vložiti v državno blagajno kot razen slučajen dohodek, ki ni postavljen v proračun. (Ur. 1. št. 152). Davki, Taksa zn kvarto in domine se zviša ss dnem 1. januarja 1922 na 30 dinarjev Zakonodajni odbor narodne skupščine je odločil, da se taksa iz tar. post. 236. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah od IS dinarjev r/išaj na 30 dinarjev, z dostavkom, da je takso, ki je sedaj v veljavi, pobirati še do dne 1. januarja 1922. Potemtakem se morajo vse kvarte in domine, ki bodo dne 1. januarja 1922 že v državi, in one, ki se uvozijo po tem dnevu, opremiti s takso 30 dinarjev, in sicer tako, kakor so se opremljale do sedaj. Potrebne žige za žigosanje kvart in domin z označbo, da se je taksa 30 dinarjev pobrala, pošlje uprava državnih monopolov vsem carinarnicam; te pa jf morajo vrniti stare žige, ko prejmejo novo. Kar Be tiče kvart in domin, ki bodo ie v državi, izda generalna direkcija carin v Beogradu potrebno naredbo, da se bodo tudi te kvarte in domine žigosale z novim žigom po plačilu zvišane takse Promet« Zalasao neta vi jen je tovornega pro mota. Po poročilih iz Zagreba je železniško ravnateljstvo do 8. januarja ustavilo tovorni promet, da se medtem razbremeni razne postaje, ki so preob ložeue s tovornim blagom. Železni!« is ve«! o » Nemčijo. Ko bo zakonodajni odbor narodne skupščine odobril trgovinsko pogodbo, ki jo je naša država sklenila z Nemčijo in ki so jo pred nekoliko dnevi podpisali naši in nemški delegati, bo ministrstvo za promot uvedlo reden železniški promet med našo državo in nemško republiko. V ministrstvu za promot so se že pričela interna posvetovanja, pri ka terih se imajo določiti bodoče železniške zveze z Nemčijo. Te zveze bodo izvedene po predpisanih določilih o prometu, katere tudi vsebuje trgovinska pogodba. Elektrifikacija italijanskih ielesnie. Ravnateljstvo državnih železnic je dobilo od kralja posebno polnomočje, da u-porabi 160 milijonov Ur za nakup 120 električnih lokomotiv. Kmetijstvo. Agrarna reforma v Rumuniji. Kakor pri nas, tako se je začelo tudi na Romunskem z agrarno reformo in z de litvijo zemlje med one, ki nimajo last-uega premoženja. V Bukovini je bila četrtina zemlje v rokah veleposestnikov, kojim je ostala sedaj komaj ena dvajsetina a drugo sc je razdelilo med kmete. V Rumuniji se je sklenilo, da se pusti onemu, koji ne obdeluje sam zemlje, samo 5 jutr in da se vse drugo razdeli. Kdor obdeluje zemljo s stroji, sme imeti največ 300, a kdor jo obdeluje brez modernih strojev, ta sme imeti le 187 jutr. Kdor deli zemljo po tej reformi, plača za polovico po predvojni ceni, a drugo-polovico izplača država iz davkov na vojne dobičke. A onim, kojim se zemlja odvzame, se mora izplačati v roku 10 let s 5% obrestmi in z garancijo države. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobava morske soli. Uprava državnih monopolov v Zagrebu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 11. januarja 1922 ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofer-talna licitacija glede dobave 20.000 ton morske soli. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava lesnega oglja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 12. januarja 1922 ofertalna licitacija glede dobave 600 q lesnega oglja. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava, prodaja. Prodaja raznega blaga. Na podlagi 5L 128 in 129 carinskega zakona bo prodala Glavna carinarnica v Ljubljani dne 5. januarja 1922 ob 3. uri popoldne v carinskem skladišču »D« pri Balkanu: 2 bali netto 185 kg raznega papirja razen črtanega, vrednost 500 din.; 7 bal netto 461 kg papirnatih vreč, vrednost 1500 din.; 27 zabojev netto 1820 kg izdelkov iz porcelana, belih in barvanih, vrednost 7000 din.; 4 zaboje uetto 280 kg votlega stekla, belega, prešanega, vrednost 1000 din.; 1 zaboj netto 42 kg steklenih izdelkov, vrednost 300 din.; 4 za boje netto 233 kg izdelkov iz bele železne pločevine, vrednost 700 din.; 3 zaboje netto 119'kg kuhinjske posode iz železne pločevine, vrednost 400 din.; 1 zaboj netto 121 kg železnih nožarskih izdelkov vrednost 500 din.; netto 29 kg izdelkov iz bele železne pločevine, vrednost 100 din.; uetto 8 kg kuhinjske posode iz pločevine, vrednost 50 din.; 1 zaboj netto 12 kg seklenih izdelkov, vrednost 100 din.; 16 kg kuhinjske posode iz železne pločevine, vrednost 80 din.; to je 50 ko-Ujev v precenjeni vrednosti 12.230 din. Lastnik blaga: Bangerta, Bled. Licitantje vlože kavcijo 20% precenjene vrednosti v gotovini Razno. Policijska ura na Silvestrovo, Policijsko ravnateljstvo razglaša, da je po [Kjoblastilu pokrajinske uprave podal j šalo policijsko uro na Silvestrovo onim gostilničarjem in kavamarjem, ki so za to prosili, do 2. oziroma do 3. zjutraj, vendar pa se smejo alkoholne pijače točiti samo do 1. ponoči. Odprava prehranjevalnih prispevkov v Avstriji 8. januarja se prične odprava prehranjevalnih prispevkov. Prispevki za moko in mast se ta dan splošno ustavijo, krušni pa šele polagoma v treh presledkih. Od 29. aprila 1922 dalje bodo morah vsi konzumenti plačevati polne cene. Pristojbenik, o katerem smo svoje časno poročali, je dotiskan in izide v zadnjih dneh t. m. ter se bode razposlal dosedanjim naročnikom v prvi polovici januarja. Takojšnje naročilo je potrebno na naslov: dr. Ivan Ceme, Gospodarska pisarna v Ljubljani. Meščanska čitalnica. Prilepski mestni odbor za narodno prosveto je o-snoval Prilepsko čitalnico. Ker je čital niča v začetku svojega dela, prosi odbor vsa uredništva listov in časopisov, kakor tudi vse dobre ljudi, da to humano ustanovo podpirajo, bodisi z naročnino za kakoršnekoli časopise, bodisi z brezplačnim pošiljanjem listov in časopisov. — Prilepski mestni odbor za narodno prosveto. Tržno poročila. Zateški hmelj. Iz Prage poročajo: Pred prazniki je bila trgovina s hmeljem na žateškem trgu malenkostna. -Cene so bile za srednji in dober srednji hmelj 4500 do 5000 Kč za 50 kg. Na deželi se je bolj nakupovalo. Preko 5000 Kč za 50 kg cene niso prišle. Borza. Zagreb, devize: Berlin 144- 148, Milan 1170—1180, London izplačilo 1100-1110, ček 1100—1105, New- york izplačilo 260, ček 256—257.50, Praga 365—370 Pariz 2090—2100, Švica 5000—5100, Dunaj 4.65—4.75, Bu- dimpešta 43—44; valute: dolarji 257 do 258, avstrijske krone 5.50, rublji 20 do 28, funti 1050, napoleoni 900—975, marke 141—148, lire 1160-1170, Jadranska banka 1350. Ljub. kreditna banka 915—928. Trb. premogokop. družba 890. Beograd, valute: dolarji 64, marke 35, leji 57; devize: London 275, Pariz 525, Ženeva 1275, Praga 97, Dunaj 1.23, Berlin 85.50, Milan 293, Budimpešta 11. Banka za Primorje 825— 860. Praga, devize: Berlin 37.60 - 38.40, Curih 1387.50-1392.50, Milan 316- -318, Pariz 566.50 -569.50, London 299-301, Newyork 7112—7212, Beo igrad 105.25-106.75, Sofija 49.10- 49.90, Dunaj 0.94.50-1.54.50, Varšava 2.30-2.90, Zagreb 26.10—26.90, Budimpešta 11.35—12.50; valute: marko 37.60—38.40, Švicar, franki 1382.50 -1337.50, lire 313—315, franc, franki 663.50—566.50, funti 298 —300, dolarji 7070—7175. dinarji 102.25—103.75, levi 4685 -4865. Curih, devize: Berlin 2.90, Newyork 513, London 21.48, Pariz 40.90, Milan 22.70, Praga 7.10, Budimpešta 0.82, Zagreb 2, Varšava 0.18, Dunaj 0,19, avstrijske žigonane krone 0.10. \ * y Ifelelrgovista v > H. Šarabon < y v Ljubljani ( \ priporoča / / Ipeceriisko blago y raznovrstno žganje \ moko In deieicte pridelke raznovrstno rudninsko 22. VOdO, siamniKe in" Klo&aKe BfillSpil OfefGS / \ / \ / \ / \ / pratarna m fc«*o M mlin x« diiav« x električnim obratom, ttrnlki na razpolago. / \ / \ / \ / \ / \ / \ Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejuh modelov. Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sp ejemajo razliCni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan. Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto Galanterija, drobnarija, papJr In pletarski izdelki na debelo. Jurjevo, Ilirija, Cipulln-krema Mast za čevlje po tovarniških cenah. Baloh in Rosina vsake trgovine so marmornosle plošče na pf prodajGlnili mizah. Dobijo se v vseh barvah pri Alojziju Vodnika, kamaos. Industrija Ljubljana. Josip Peteline Ljubljana. Sv. Petra nasip 7 tovarniška zeloga Sivslztlh strojev igel in posameznih delov za vse si* eme šivalnih strojev in koles, olje ter potreb ščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo nn drobno in debelo. Cene nizke 1 Postrežba točna \/\A/VW\/ MARIBOR, Grajski trg št. 3. d. z o. z. Izdelki: Roženi In umetno roženi gumbi (znsmka „Gala-lith“), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe m čibuke, gumbi fz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji za palice in dežnike iz naravnega roga. Bančni konto: Obrtna banka Ljubljana IVIefon Št H. Slovenska Bistrica SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLMNA Šelanbusrgova ul. t isiteress a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. sf #Ve Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate. mavec (Gips), mastenec (Fenerweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in ml/arski Klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti „ MERAKL". Lak za pod«;. »MERAKL*. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajln1 lak. «MERAKL». Rrunoline dUtP ■SLA# mmmm* EngilsU vnrnlslics: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoidje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISII Japon. lak s -ikattvom. (SOLATSNG BLACK VARNISH. IzoUmi lak. LIQU1D DRIERS PALE Terebina svetla. LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE Emajl bclj. ENAMEL VARNISH BUJE, RED. GREEN. Ema j! moder, rudtč, zelen. PINE ENAMEL VARNISH WH1TE. Emajl beli, izredno fini. Trgovci in kmetijske zadruge pozor! Umetna Kaj nit 15% Kalijeva sol 22—20% ! » » 40-42% oddaja po najnižjih konkurenčnih cenah tvrdka Anton Tonejc in drug, Maribor. / Lesna iiiduHtrijn Bral j<' rFo v a • ‘ (lastniki Bratje Tavčar) Družba i o. i. za izvoz v inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov. Maribor Kopališka ulica štev. K. Interurban telefon št. 245. Kupuje po najvišjih dnevnih cenah pitne (tovljene) wvinje, govedo il