MÀIDRAC
Kdor se zadnji
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 663J
*
Ustavno sodišče je sklenilo in zdaj tudi poslanci ne morejo več ne na levo ne na desno. Volitev aprila ne bo, saj je treba prej izpeljati referendume o bodoči organiziranosti in območju občin, šele nato bomo tudi volili občinsko oblast.
Sklep ustavnega sodišča se zdi logičen, saj je malo čudno, da bi bilo obratno, vendar je volilna mrzlica pri marsikom razumljiva. Tisti manj prepričani v svoj uspeh na bodočih lokalnih volitvah so za čim kasnejše polnjenje skrinjic v upanju, da bodo medtem le popravili svoj položaj na lestvicah popularnosti. Prepričani v zmago so želeli volitve čim-prej v upanju, da bodo še pobrali sadove preteklega dela. Na današnje ravnanje in dosežke pa lahko računa le malokdo.
Če bi namreč izolske volivce vprašali, koga bi volili danes, potem bi bilo odgovorov NE VEM več kot si marsikdo misli. LDS je na vladi in z vladanjem nismo najbolj zadovoljni, Združena lista se nikakor ne more otresti klasičnega barvnega predznaka, Krščanski demokrati so se pogreznili v zemljo in o njih je kaj malo slišati, socialistov dejansko ni več, Slovenska ljudska stranka se v Izoli ni posebej prijela, nacionalna stranka je zelo neopazna, socialni demokrati so v ilegali.
Seveda bodo zdaj sledili demantiji, da ni tako, da ne poznamo aktivnosti posameznih strank in poslanskih klubov, toda verjemite nam, spoštovani strankarski voditelji in poslanci: tako je vse skupaj videti z druge strani politike.
Zato je morda kar prav, da so volitve premaknjene v malo poznejši čas, saj lah-ko razumemo sklep ustavnega sodišča tudi kot določitev dmgega roka za izpit iz političnega dela. Zavihajte rokave gospodje strankarski, začnite pripravljati predvolilne obljube, časa imate do jeseni kar dovolj.
P.S. O tem, kaj Izolani najbolj potrebujejo pa dovolj zgovorno govorijo podatki o uspešnosti akcije December v Izoli, ki smo jo zaokrožili v torek z javno predajo
glavnih dobitkov. Trgovci so oddali za 123 odstotkov več nagradnih kuponov kot lani, kar je delno rezultat novih udeležencev akcije, delno pa spremembe v filozofiji naših ljudi, češ da je treba vse kupovati v Trstu, ker je tam pač boljše. Izolani pa so zbirali kupone in upali na srečo, ki pa je bila, kot vedno, naklonje-| na le nekaterim. Vi imate možnost, da s svojim ravnanjem prinesete srečo več izolanom kot smo lahko storili mi.
Mef
TRMA PODIRA VSE OVIRE
V zdravstvenem domu se kar ne dajo. Čeprav imajo nekateri pomisleke, da se lotevajo stvari, ki v Izoli že obstajajo, so v Zdravstvenem domu trmasti in pred dnevi (ponedeljek 24.1.) so svečano odprli sodobno opremljene prostore za fizioterapijo. V drugem nadstropju Zdravstvenega doma so postavili sodobni terapevtski laser in prostor za korekturno gimnastiko. Donator sodobne opreme je bila Zavarovalna hiša Adriatic iz Kopra.
Kot je povedal direktor zdravstvenega doma dr. Marino Fer-folja, eden najbolj trmastih med posodobitve željnimi delavci doma, bodo strojem dodali tudi zares dobre kadre in v kratkem bodo imenovali novega vodjo fizioterapije. Tako bodo Izolani lahko v dopoldanskih in popoldanskih urah koristili usluge fizioterapije, saj so morali doslej velikokrat po te usluge tudi zunaj meja izolske občine.
Med načrti zdravstvenega doma pa so še: sodobni ultrazvok in nakup dveh novih reševalnih vozil za reševalno postajo. Seveda pa ne gre pozabiti, da del potrebnega denarja za ureditev in opremo zdravstvenega doma prispevajo tudi izolska podjetja in posamezniki.	____________
Wm
y/mKw
WwA
Petka je šla.
Dogodek, ki .je bil žalosten za
11.472 lastni-	_
kov kuponov v vrednosti 5000 Sit je bil srečen za Meš Valentino, Dragana, Dragana mlajšega in jasmino, ki so kar tako, iz .1 zraka, postali lastniki novega avtomobila. Dragan je preveril če vžge, Valentina pa je narezala nekaj za pod zob. Tudi pri M Trgoavtu iz Kopra so bili zadovoljni, saj se je o njihovi petki pisalo zares veliko.
Dimitrije Kološnjaj je kupoval pri Jadranki v ARI in mimogrede kupil še tomosov avtomatik, ki ga je v akciji prispevala koprska jestvina. Po fotografiji sodeč je bodoči voznik že znan.
Tona cementa je kar precej, če jo je treba prenašati, če pa jo dobite mimogrede, tako kot Dušan Ambrož, potem tehta veliko manj. Na fotografiji seveda ni Dušan ampak njegova poverjenica, cement pa je še na dvorišču trgovine ŽAMINN, ki ga je darovala akciji.
Z motorno žago ne zna vsak. Toda Učar Angela z Baredov je rekla, da takšno, kot ji jo je podarila jestvina, pozna in dobro obvlada. Ženskam res ne gre preveč zaupati.
Petka in druge nagrade so odšle, mi smo se zbrali na kratki sedmini. Bil je župan Zvonko Grahek, ki je ljubeznivo razdelil nagrade, bili so srečni nagrajenci in nesrečni nenagrajenci, zadovoljni predstavniki Merkator Degroja, ki je prispeval videorecorder za Virno Zennaro, pa predstavniki Jestvine, Trgoavta in fotoreporter Orlando, ki je vse shranil za zgodovino^
TLAKOVALI BOMO (tudi) S PAPIRJEM
(DM) Januar se končuje, ulice starega mesta pa niso nič bolj razkopane kot doslej. Razlogov za zamudo je več, najpomembnejši pa je gotovo finančni, čeprav o njem vemo najmanj. Vemo to, da so nekateri prvotni investitorji odstopili od projekta (Radio Morje za kabelsko TV) in da se je ohladil tudi Butan plin, ki naj bi napeljeval plinovod po starem mestu. Menda so ugotovili, da je ceneje, če meščanom dostavljajo plinske kontejnerje, kot pa sofinanciranje obnove inštalacij v starem mestu. Novi koncesionar za plinovod bo najverjetneje Istragas, ki zdaj pregleduje in ocenjuje celoten projekt.
Za posebno vrsto zapleta pa je poskrbel koprski Rižanski vodovod, ki je v strahu pred morebitnimi težavami natisnil posebne obrazce o soglasju, ki jih bodo v naslednjih dneh dobili v podpis vsi lastniki hiš in stanovanj v ulicah, kjer je predvidena zamenjava tlakov in inštalacij. Ker vsaka zavrnitev soglasja v določeni ulici lahko ustavi realizacijo projekta v tistem delu mesta v krajevni skupnosti prosijo za razumevanje in sodelovanje vseh zainteresiranih krajanov. Zato tiste, ki imajo kakršnekoli pripombe, še enkrat vabijo, da si projekte v celoti ogledajo na sedežu krajevne skupnosti, Ob starem zidovju 17.
BOSTE KUPILI PUP ?
Marsikdo verjetno niti ne ve, kaj je pravzaprav ta PUP. Naj poenostavljeno povemo, da gre za dokument v kateren so napisani in narisani Prostorsko Ureditveni Pogoji, oziroma za dokument brez katerega dandanes ni mogoče niti dobro zavihteti zidarske žlice, ne da bi vas že kaznovali za nezakoniti poseg v prostor.
Izola prav zdaj rešuje problem PUP-a v starem mestnem jedru s tem, da že sprejetemu načrtu obnove starega mesta začasno dodelijo funkcijo PUP-a, dokler ta ne bo izdelan in sprejet.
Ta projekt pa ne vključuje območja od Leninove in Prešernove ulice do Morove in Dantejeve, ter vmesnih ulic, saj to območje ni v zazidalnem načrtu oktobrske revolucije, zato je v pripravi PUP morova, ki je po marsičem drugačen od
dosedanjih. Drugačen je predvsem zaradi oblike | zbiranja denarja za plačilo izdelave PUP-a. Cena bo znašala približno 2.milijona tolarjev, ker denarja za ta strošek ni pa so na Zavodu za urbanizem in na izvršnem svetu sklenili, da bodo I za ta projekt namenili del komunalnega i prispevka.
j Seveda pa tega prispevka ni, če ni novih posegov v prostor. In ker so takšni posegi napovedani (od nadzidav do dozidav, nadkritij in podobno) je treba povedati, da nihče ne bo mogel storiti i ničesar brez predhodno sprejetega PUP-a. In tukaj Uči zajec.
j Če bi radi urejali gradbene stvari na ali ob svoji hiši boste morali plačati komunalni prispevek. In zakaj bi ga plačevali kasneje, če ga lahko plačate že zdaj in s tem dejansko financirate izdelavo PUP-a, ki vam sploh omogoča vašo investicijo. Krajevna skupnost II. bo interesente za gradnje na tem območju povabila na pogovor, da bi ocenili koliko bi zbrali denarja s predhodnimi plačili komunalne takse. Da pa trik le ni brez muh so obljubili, da bodo vplačila revalorizirali j po indeksu G1D, ki je ugodnejši od bančnega ob končnem obračunu plačila komunalnega prispevaka.
VLADAneVLADA
VILI
Izolska vlada je na zadnjem zasedanju namenila 6.068.000 SIT Gasilskemu društvu Izola. Sredstva v višini 320.000 pa so namenili tudi gasilskemu društvu iz Kort. V lanskem sušnem obdobju sta namreč omenjeni društvi oskrbovali prebivalce z vodo kar pa je bilo povezano z določenimi stroški. Izvršni svet se ni strinjal z izdajo pooblastila Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejenje prostora Piran za izdelavo lokacijske dokumentacije za objekt "Radijska zveza Malijski hrib. Kot obrazložitev so navedli, da omenjeni objekt stoji na območju izolske občine, na katerem pa je za izdelavo lokacijske dokumentacije zadolžen izolski Zavod za urbanizem stanovanjske in gradbene zadeve. Na seji vlade so spet spregovorili o Združenih igrah narodov. Aktivnosti na tem področju že potekajo, čeprav sedemčlanski odbor zaradi neusklajenosti treh obalnih občin še ni imenovan. Da bi se zagotovila preglednost in kontrola prihodkov in odhodkov iz naslova Združenih iger narodov, je izvršni svet sprejel sklep o odprtju posebnega računa za Združene igre narodov.
PREDSTAVLJAMO IZOLSKE CERKVE
DEVICA MARIJA NA BELVEDERJU
Na vrhu Jagodja, v družbi hotelov Belveder in gostilne Jasna ob glavni cesti proti Strunjanu in Portorožu stoji majhna cerkvica Device Marije na Loretu. Osebni podatki: pare. štev. 18, zemljiškoknjižni vložek 318, površina skupaj z majhnim zemljiščem okoli cerkve 194 m2, dolžina 9 m, širina 6, zakristija za oltarjem dolga 2.5 m in široka 6 m. Nad pročeljem je zvonik "na preslico”, vendar brez zvona.
Po miniranju ob gradnji nove obvozne ceste so se v zakristiji in ob desnem stranskem oltarju pojavile razpoke, ki so napovedovale propad objekta. Na spoju zakristijske strehe in cerkvene ladje je zamakalo, fasada je bila v kritičnem stanju.
V lanskem letu je bila cerkev temeljito ob-
novljena: s cementnim iniciranjem od znotraj utjeni in povezani zidovi, na novo narejena fasada, z novimi korci prekrita streha, nameščeni žlebovi.
■■■■■I Ureditve n r. 1 '■ 11< okolica s primernim odvajanjem meteorne vode, obnovitev nadstreška pred vhodom, ureditev notranjosti..
Cerkev je zelo priljubljena tako pri domačinih kot pri vseh, ki jih na Izolo vežejo lepi spomini. Gotovo bo tudi vsem popotnikom - še posebej ko bo osvetljena - ki se peljejo mimo dala vtis o kulturi in urejenosti kraja.
Pomagajmo popraviti Loretsko cerkev na Belvederju
Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava načrtuje akcijo, s katero bi pokrili del stroškov pri obnovi te cerkve. Stroške obnove je zaenkrat s posojili (preko milijon tolarjev) krila župnija Izola. Vse, ki ste pripravljeni prispevati za pokritje dolga in tudi omogočiti nadaljno prenovo te cerkvice, vabimo, da svoje prispevke oddate v prostorih Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava ali pa jih nakažete na žiro račun:
51430-645 50550
Za vašo pomoč pri urejanju našega kraja in še posebej kulturnih spomenikov v naši krajevni skupnosti se vam najlepše zahvaljujemo. Z dobro besedo in svojim zgledom spodbudite še vašega soseda!
ŠIVILJSKA ŠOLA
-TEČAJ BO POTEKAL ENKRATNA TEDEN -TRAJAL BO ŠTIRI MESECE IN POL - PRIMEREN IA ZAČETNICE IN TISTE, KI ŽE ZNATE ŠIVATI -NOVA UČNA METODA-POSTOPNI KORAKI DO, ZNANJA -PO ZAKLJUČKU PRVEGA TEČAJA BOMO ZNALE ZAŠITI VSE VRSTE KRIL IN BLUZ, PO ZAKLJUČKU NADAUEVALNEGA TEČAJA NAM NE BO TREBA V TRGOVINO NITI PO ZIMSKI PUŠČ!
VSE OSTALE PODATKE 0 TEČAJU: (ZAČETKU, KRAJU, CENI,.. )
VAM BODO POVEDALI NA SEDEŽU ŠOLE V IZOLI,
UL. OB VRATIHŠT.9
ALI PO TELEFONU NA ŠTEVILKI 61 - 094 VSAKDAN OD 10.00-12.00IN OD 18.00-20.00
NOVO - MOŽNOST OBISKA TUDI V VEČERNIH URAH
VABLJENI IN DOBRODOŠLI
Modno šiviljstvo VIVUANA MIKOU
NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI
Slavko Gaberc:
3. del
RIBIŠKE BRATOVŠČINE
Najpogosteje so lovili malo piavo ribo; iz zapisov v prejšnjem stoletju pa zvemo, da je ribiška družina na mreži vlečnici štela 12 do 15 ribičev, medtem ko je bilo za izvleko mreže potrebno 12 članov posadke - po šest na vsaki strani. Večino ulovljenih rib so posoljene vlagali v posebne sodčke in po opravljeni jesenski
Sirena - vklesana v kamen v stari skupščini v Puli (13. st. )
prodaji razdelili iztržek po strokovno usposobljenih skupinah in vloženemu naporu vsakega posameznika. Svojevrsten pomen so imele tudi ribiške bratovščine ("Fraternitas pisca-toris"), ki so začele nastajati že v 1 3. stoletju zaradi zaščite interesov ribičev. Sprva so bile bratovščine predvidene kot združenja potom katerih so se opravljali cerkveni obredi, kasneje pa so skoraj povsod dobile svetovljansko-upravni značaj. V nekaterih mestih so imele vlogo družbenih organov v komunalni ureditvi vendar brez oblastniških pooblastil. Vsaka bratovščina je imela svoj statut, imenovan "MADRE-GOLA" ali "MATRIKULA", v katerem so bile podrobno predpisane pravice in dolžnosti ribičev. V Istri je bila najbolj znana bratovščina Sv.Petra iz Rovinja (osnovana leta 1566), ki je med prvimi nadzirala izvajanje predpisov o sezonski regulaciji ribolova in zaščiti določenih vrst rib pred lovom z nedovoljenimi mrežami in drugim prepovedanimribiškim priborom.
Galeb ki Invi ribo - vklesano v okvir kamnite rešetke v .Solinu ( 6. st. )
Očitno je torej, da so se ribiči že pred mnogimi stoletji morali ukvarjati z nepriljubljeno "administracijo", saj so le tako lahko zaščitili svoje interese. Žal je to dobro izpeljano organiziranost povsem izničil prihod Francozov, ki so v začetku 19. stoletja z dekretom ukinili vse ribiške bratovščine svetovljanskega značaja.
J
Jr
JADRANJE IZOLA IGRA NA VELIKO NOČ
Jadralna zveza Slovenije je pripravila tekmovalni koledar za sezono 1994 in vanj ponovno uvršča izolsko velikonočno regato za razrede Evropa, 470 in Laser, ki naj bi sčasoma postala ena najmočnejših regat tega obdobja v Evropi. Za uveljavitev regate je zelo pomembna prisotnost avstrijskih državnih reprezentanc, ki so se lani pripravljale na Obali (San Simon, Bernardin), pričakujejo pa jih tudi letos. Žal v isto obdobje pade tudi regata za razred Evropa v Monfalconeu, ki zvabi veliko tekmovalcev v mesto na drugi strani zaliva. Vseeno pa bo v začetku aprila v izolskem zalivu prireditev, kakršnih ni veliko tod naokrog.
Ljudska modrost pravi, česa vse ni dobro deliti, ob ženskah in avtomobilu pa govori neka) tudi o poslih. No, Ivan, Ivo, Krešo in Zvonko pa so se poslov lotili v štirih in kaže, da jim uspeva.
Malo pred lanskim Martinom so štirje učenci izolske SGTŠ odločili, da bodo začeli po svoje in vendar skupaj. Dva kuharja in dva natakarja so staknili glave in vzeli v najem gostilno Čok na Šaredu. Zavihali so rokave in zdaj že imajo stalne goste, ki so zelo zadovoljni z njihovo pripravo in postrežbo do-mačih mesnih in ribjih specialitet.
Ivan Čendak, Ivo ječmenjak, Krešo Orejaš in Zvonko Kovačič se trudijo, da zadovoljijo še tako zahtevnega gosta, veselijo se večjih skupin in porok, za vse pa poskrbijo tako,
%MriTjihŽeU'	GOSTILNA ČOK
'	Šared I9c, Tel.: +386/66/68-111
NOGOMET
SOBOTA ODKRITJA?
ATLETIKA TEKAČI BREZ POČITKA
Pojutrišnjem (sobota,
29.januarja) naj bi bilo dokončno znano, kdo bo bodoči glavni sponzor izolskega nogometnega kluba, hkrati pa naj bi radovedni novinarji dobili še druge informacije o položaju v klubu, pripravah na sezono, načrtih in podobnem.
Resnici na ljubo je treba priznati, da skrivanje sponzorja traja že tako dolgo, da je počasi dalo slutiti, kot da ga sploh ni in da si ga je nova uprava le izmislila, toliko da je obračunala z odločujočim delom stare uprave (Babič, Oblak). Pogovor z bivšim tajnikom je potrdil, da v klubu trenutno vlada nekakšno urejeno brezvladje.
Telefoni zvonijo v dveh pisarnah. V eni, kjer še vedno sedi tajnik Babič in v drugi, kjer sedi novoizvoljeno vodstvo. V prvi je slišati, da je zmeda popolna, da odpadajo dogovorjena gostovanja v Genovi, Rovinju in še kje, v drugi pravijo, da zmede ni, da priprave na spomladanski del potekajo brez zapletov in da je v četrtek (ob 15.30) dogovorjena trening tekma s Solinarjem v Piranu.
dokaj različna so pojasnila v eni in drugi pisarni, ostaja pa dejstvo, da je v slednji bil tudi trener Sušak in klub je tam, kjer je moštvo. Zato povratka na staro ne bo več, pa čeprav je slišati, da je odstavljeno vodstvo že imelo dogovorjene rešitve za finančne težave kluba, teh je kar nekaj. Z moštvom za okoli 80.000 DEM, skupaj pa okrog 200.000 DEM.
Trener Šušak je povedal, da igralci na pripravah delajo zelo dobro, da težav (razen finančnih) ni in da ni okrepitev od drugod, saj bi bilo nemoralno najemati tuje igralce, ko še lastnih ne moreš izplačati. Pomlad naj bi prinesla dokončno afirmacijo nekaterih mlajših igralcev in potrditev vrednosti izkušenejših.
Kaj se bo zgodilo v soboto je težko napovedati, saj je nogometni svet poln nenehnih presenečenj, ki se zdijo povprečnemu občanu kar nerazumljiva. O tem, kako v klubu formalno urejajo vse te odnose zato ne gre govoriti. Najprej je treba rešiti klub, potem bo na vrsti vse ostalo.
DVE PISARNI
Mladi tekači ŠD Piran, ki jih vodi Ivo Lazar ne počivajo. V nedeljo (23.1.) so v italijanskem mestu * Salgareda pri Trbižu v konkurenci 850 tekačev v teku na 5 kilometrov osvojili šest prvih, eno drugo in eno tretje mesto. V absolutni konkurenci dečkov do 17 let je zmagal izolan jovič Miodrag, v isti konkurenci je pri deklicah zmagala Gordana Brajko, izolanka Amela Kaltak pa je bila najboljša v konkurenci deklic do 11 let. Od izojskih tekačev, ki nastopajo za ŠD Piran je sašo Remištar osvojil tretje mesto med tekači od 12 do 14 let.
SMUČANJE
PRVO OBČINSKO PRVENSTVO IZOLE
Če so naše informacije točne in če se je vse izšlo tako kot je treba, bi se moralo v kratkem zgoditi prvo občinsko prvenstvo Izole v veleslalomu. O pripravah na to zgodovinsko tekmovanje nas je obvestil Lucijan Kozlovič, tajnik ZTKO, ki pa informacije zaenkrat še ni niti potrdil, niti dopolnil. Čakamo, da se bo le oglasil.
......... mmimmmm,
ŠTIRJE MUŠKETIRJI
S ŠAREDA
POLITIKA JE TUDI UPANJE
UPANJE
Vinko
Trinkaus
Nov roman Vinka Trinkausa (samozaložba, Piran 1993) je svojevrsten poizkus analize političnega, sociološkega ozadja razmer v povojnem času, v katerem so politično in strokovno neusposobljeni člani partije doživljali hitre vzpone in še hitrejše padce. Pisatelj se je tokrat lotil prvih treh petletk socializma v ZASAVSKIH REVIRJIH. V romanu se prepletajo zgodbe, srečanja, usode malih ljudi, ki se jim je v burnih povojnih časih vsaj za hipec zazdelo, da bodo s političnim (partijskim) aktivizmom prestopili prag srečnega in blaginje polnega življenja. Nekaterim je to uspelo, mnogi pa so iz pisarniškega udobja kmalu pristali v rudniških jaških. V romanu lahko spremljamo politične ideje kna-pov, revirskih političnih aktivistov ter republiških voditeljev. Poučna je zgodba o Cenetu in Bredi, mladem zakonskem paru, ki je bil deležen družbene stvarnosti povojnih časov. Veliko je bilo dilem, malo časa za premislek. Civilna ali cerkvena poroka (razprtije s starši), stanovanje ali kariera itd. Dejansko človek nikoli ni mogel vedeti ali je potegnil pravo potezo ali se je zgolj prepustil "rečnemu toku". Velikokrat se je zgodilo, da je bil rudar postavljen v pisarno za uradnika oziroma plačanega političnega voditelja, nato pa zaradi drobne napake, moralne oporečnosti ali nove politične reorganizacije ponovno pristal z lopato v rudniku. Vse te nagle spremembeso povzročale osebne tragedije, veliko družin je bilo razbitih in politični neuspeh je velikokrat pripeljal do brezupa in popolne apatičnosti. Po zmagi nad Informbirojem je socializem začel kazati prve materialne uspehe in obudil upanje na boljše čase. V zasavskih revirjih pa je bilo to upanje kratkega veka. Leta 1958 so se knapi soočili z dejstvom, da jih država želi okrasti (odvzeti del dohodka, povečati dajatve) in jih stlačiti v isti cenovni razred z manj produktivnimi rudarji na jugu Jugoslavije. To je sprožilo tridnevno stavko, prvo v socializmu. Revirski knapje so sicer zmagali, kar pa še ni pomenilo, da so jim odtlej samo rožice cvetele. Politika je torej krojila življens-ke razmere tudi tam, kjer bi to še najmanj pričakovali - globoko pod zemljo, pa zato nič manj silovito in usodno kot na sončnih kulaških kmetijah.
Slavko Gaberc
KULTURNIŠKE
ISKRICE
Franco Juri, ambasador v Madiridu ima probleme z identiteto, ker ga preživeli frankisti familjarizirajo s svojim pokojnim karizmatičnim voditeljem generalom Frankom, ki je nekoč sanjal, da je Istra z okolico nezakonski otrok fašizma, (zibelko še iščejo) Jadranka Orlando, tajnik ZKO Izola, bo zaradi pomanjkanja proračunskega tolarja ustanovila profitabilni amaterski mešani zbor v katerem bodo bivši ribiči in delavci prepevali izvirne slovensko - italijanske otožno - finančne pesmi. Vaje bodo potekale v galeriji Alga, promocijski koncert bodo posneli na Radiu Morje. (p.s. Tekste bo spisal Edelman Jurinčič, dirigiral in jodlal pa bo Davor Jurkovič - vnaprej vabljeni.)
Frane Goljevšček, upokojeni kulturnik in privatnik, bo odprl nov salon za masažo in pranje možganov izolskih politikov; ob le-voročnem masiranju jimbo prebiral svoja desnosredinska pisma, ki mu jih niso hoteli objaviti v Mandraču in primorskih novicah.
Majda Suša, novinarka Primorskih novic, že dolgo ni bila na uredništvu Mandrača, ker se boji, da bo morala podpisati še eno novinarsko klavzulo. Težko je biti veren enemu, kaj šele dvema...bolje eden kot nobeden!
Dario Marušič, etnomuzikolog in prvi istrolog, je ugotovil, da ga pevec Elio Pisak s komercialno piskajočim glasom močno prekaša ter da mu je prevzel istrsko glasbeno tržišče. Zatorej se je odločil, da ne sprejel istrskega državljanstva, saj je ugotovil da ima večje perspektive v Makedoniji, od koder je tudi njegova boljša polovica.
Sergio Gobbo, umetniški fotograf in oblikovalec, bo tžil uredništvo Feral Tribuna iz Splita, ker je ugotovil, da so ilegalno fotografirali predsednika hrvaške otadžbine dr. Franja Tudjmana v kopalkah in sicer na Gobbotovem vplivnem področju, v okolici Brionov.
Dunja Komljanec - Stepanjek, novopečena direktorica z vizitko je dobila namig iz SDK-ja, CK-ja in iz sosedovega apaetma-ja, da ne bi bilo dobro, če bi takoj pričela prodajati meglo. Primorci in Istrani bi namreč raje kupili malo burje (najboljše suši perilo).
Ker je pri nas vedno dosti umazanega perila, predlagamo novi direktorici, da začne prodajati burjo, meglo pa naj prišpara za močvirnike.
Ingrid Knez, urednica in likovna pedagoginja ter voditeljica galerije Alga o kateri mnogi sanjajo...je sanjala, da se bo morala poročiti. Isto je sanjal eden izmed njenih kolegov v uredništvu Mandrača, vendar je ob prebujanju pri prvi kavi ugotovil, da se mu je to že zgodilo pred 14 leti. Škoda!
Kristina Menih - Tina, kulturna delavka in še vedno pisateljica je izjavila da ima rada pristno domačo kuhinjo. Žal se njen živl-jenski sopotnik raje ukvarja s politično oporečno kuhinjo in sta zato zaradi želodčnih tegob do nadaljnega oba na koruzni dieti (zdravniški nasvet: mens sana in malvasia Istriana ter namesto ex sex - sex na ex pred in med spanjem).
GLASBENA ŠOLA ZA NAJMLAJŠE
(VD) V predšolskem obdobju začenjajo otroci zaznavati svet in odkrivati okolico, naloga odraslih pa je, da jim s pomočjo raznovrstnih dejavnosti pri tem pomagamo in jih usmerjamo. Eden bistvenih ciljev in nalog predšolske glasbene vz-gojeje, da otroku omogočimo doživljanje glasbe, zbujamo sproščenost in veselje s pomočjo petja, plesa in igranja. Glasbene delavnice so ena od novejših, uspešnih oblik spoznavanja najmlajših s čudovitim svetom cjlasbe. V delavnicah spoznavajo petje in igranje, ob tem pa se različne glasbene pravljice, lutkovne igre in podobno.
Koper ima svojo glasbeno delavnico že eno leto, kmalu jo pa bomo imeli tudi v Izoli, v vrtcu v Livadah. Obiskovali jo bodo lahko predšolski otroci od tretjega leta starosti dalje in sicer enkrat na teden po eno uro, vodila pa jo bosta Irena Vižintin in Roki Petkovič (vsestranski rock glasbenik, ex Night jump, ex. Heaven X).
OTROCI
Radi pojete?
Se radi igrate in poslušate pesmice?
V Kopru se otroci že igrajo v glasbeni igralnici. če bi se tudi vi igrali in peli pokličite na:
telefon 25-375
V kolikor bo dovolj zanimanja boste glasbeno igralnico lahko obiskovali tudi v prostorih Izolskega otroškega vrtca.
23. januarja so se v Kortah s slovesno akademijo spomnili svojega dolgoletnega župnika, Karla Esiha - Martina Čedrmaca, ki se je z božjo in narodovo besedo boril proti potujčevanju izolskega podeželja.
Na spominski akademiji so nastopili Moški zbor Korte, Cerkveni zbor, Pevska župnijska mladinska skupina, ter dva klarinetista iz Izole.
Karel Esih je bil rojen v Trstu 24. novembra 1901, v Trstu. Šolal se je v Trstu, Ljubljani in Gorici. Kor-težansko šupnijo je vodil od leta 1925 do svoje smrti, 28. januarja 1984. Župnik Esih je bil eden izmed številnih primorskih duhovnikov, ki so se z božjo in narodovo besedo borili proti potujčevanju. V času, ko so slovensko besedo, materino molitev in pesem, slovenska imena in priimke prepovedali v javnosti. Karel Esih pa je vse to ohranjeval in negoval. Tudi svoje farane je vzgojil tako, da so v tem duhu ravnali tudi ob svojih ognjiščih. Zaradi tega je bil pri takratni fašistični oblasti nepriljubljen, in ga je preganjala, mu omejila gibanje in tudi zaprla.
Karel Esih je dal kortežanski cerkvici lepši videz. Priskrebel je nove slikarije, tabernakelj, kipe... Prav tako je dal narediti kapelico, zakristijo v Cedlajh ter cerkvico na Maliji. Boljše učence je pošiljal v šole in tisti, ki so se kasneje porazgubili po Evropi niso nikoli pozabili materinega jezika. Posebno skrb je posvečal arhivu ter župni kroniki, v katero je vpisoval dragocene posebnosti, ki so oblikovale takratni čas. Bil je velik borec, saj inu ni bilo vseeno za ljudi, ki jim režima tega stoletja nista bila ravno naklonjena.
Nada Morato
VREDNOSTNI PAPIRJI
VABLJIVA PONUDBA ZA VSE,KI ŽELITE SVOJE PRIHRANKE DONOSNO NALOŽITI
Z veseljem Vas bomo seznanili z vsemi informacijami o načinu odkupa in prodaje vrednostnih papirjev.
Oglasite se v Splošni banki Koper - oddelek vrednostnih papirjev ali v vaši najbližji enoti.
JFQ splošna banka koper
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Eerluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Šahba/, I. Vrtnik-BIaško, I. Knez, S. Gabre
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFITI' LINE, doo Izola, 61-139
'tisk: Pigraf Piran
Ob 10-letnici smrti
KAREL ESIH-MARTIN ČEDRMAC
IZOLA	“
Drevored 1. maja 4a Tel.: 066/67-050
Preselili smo;se-v nove poslovne prostore v Ejrevoredm % majav v stavbo obnovljene kinodvorane; (Jd^oir,
b.
V novih prostorih že opravljamo vse svoje dejavnosti, od fotografskih uslug do razvijanja filmov in izdelave barvnih fotografij v 1 uri. ^
IiOMDEOAD DIO) TtRfi OiVilNAV
Prodajamo fotoopremo in fotomaterial, video in audio kasete znanih tvrdk.	tv
POSEBNA P ON f DBA:; ^ fotoaparati za enkratno uporabo.
Odprto
od 8. do 19. ure
ob sobotah od 8. do 13. ure
GALERIJE
Galerija ALGA - do 2. februarja si lahko ogledate razstavo del slikarke jane Čelik Galerija INSULA - Na ogled je prodajna razstava del priznanih slovenskih akademskih slikarjev grafikov in kiparjev. Galerija je odprta od 9-13 in od 16-19 ure. _
SGTŠ- Do 30. januarja si lahko ogledate razstavo Kras".
KINO
Kino Odeon Izola
petek 28.1. in sobota 29.1.
- LETO NASILJA ob 16. 18. in 20 uri nedelja 30.1., ponedeljek 31.1. premiera DAVE, amer.kom. ob 16. 18. 20. torek, 1.2. in sreda 2.2.
premiera: ZEMLJEVID ČLOVEŠKEGA SRCA ob 16.
18. in 20. uri četrtek 3.2.
premiera: VRNITEV CASANOVE - am.ljubezenski obl6.,18.,in 20. uri
SCTŠ
-torek 1.2. ob 17.00
otvoritev razstave karikatur Mirana Kohka -četrtek 3.2. ob 17.00
predavanje Mirana Nagodeta: 1100 metrov pod Francijo
-četrtek 10. 2. ob 17.00 nastop glasbene skupine DUMA -ponedeljek 14.2. (Valentinovo) ob 10.00 recital ljubezenske poezije
BREZPLAČNI MALI OGLASI
- NUJNO PRODAM
VIDEO KAMERO SONY F-335-V1DEO 8-HANDYCAM Kupljeno na Japonskem z vsemi priključki, možnost snemanja na VHS in obratno-KOT NOVA Ini. 61 153
- PRODAM
Trikolesno transportno vozilo API car- registrirano do konca leta v zelo dobrem stanju.
Inf. 62-601
Nepridipravi so se odločili rušiti rekorde. V minulem tednu so postavili rekord pasivnosti, ki ga bo skrajno težko ponoviti kaj šele izboljšati. Verjeli ali ne, v policijskih zapiskih so omenjena samo štiri dejanja, od katerih so dve storili objestni mladoletniki, katere so dečki že prijeli.
Na kago v šolo
Mladoletniki so lačni vdrli v šolo Vojke Šmuc ter iz kuhinje odnesli razne prehrambene izdelke. Kot razpoznavni znak so na sredini kuhinje pustili čisto pravo človeško kago. Tudi v vrtec so vdrli mladoletniki. Vzeli niso nič, na kago pa so očitno pozabili.
Tašča : snaha 0:1
V Livadah sta se sprli tašča in snaha, spor pa je bil tako hud, da je morala tašča poiskati zdravniško pomoč zaradi prejetega udarca. Sporazumno sta nato tašča in snaha spor predali sodišču.
Zavihajmo rokave
V starem delu mesta je znani kršitelj povzročal hrup in sploh je bil glavni. Po opozorilu je sicer prenehal za nekaj časa, kasneje pa se je podal v zdravstveni dom, kjer si je vinjen zavihal rokave ter zahteval dokončni obračun. Prenočil je na trdem ležišču PP-ja.
PRISPEVALI SO ZA LEPŠO IZOLO
Zadnje dni novembra je občinska vlada pozvala izolska podjetja in obrtnike, naj pomagajo pri nakupu okrasnih luči za izolske ulice. Po Izoli je zaokrožilo pismo o dobrih namerah in slabega pol meseca kasneje je Izola že zasijala v novoletnem prazničnem vzdušju.
Danes lahko z zadovoljstvom objavimo
SEZNAM TISTIH, KI SO SE ODZVALI POVABILU K SODELOVANJU.
-HTP SIMONOV ZALIV d.d. IZOLA -HTP SIMONOV ZALIV d.o.o. IZOLA -KOMUNALA IZOLA -Lit SPLOŠNA BANKA KOPER d.d.
-MEHANO d.o.o. IZOLA -LDS IZOLA
SKB. BANKA d.d. KOPER KOVINOTEHNA CELJE
-ZAVAROVALNA DRUŽBA ADRIATIC KOPER -POČITNIŠKI DOM UPOKOJENCEV "DELFIN" -LB "INTERIERI" IZOLA ISTRA BENZ KOPER
-ALFE Kerbavčič Alexander Izola -POZEMANTERIJA MOJCA Frančeškin Marica in Branko, Izola
-OBUTI MAČEK Frančič Terezija, Izola -KNJIGOVODSKI SERVIS Štajner Erika, Izola -NORMALIJE Kern Vilijem, Izola -ROLLINO BAR Pribac Neda, Izola -AVTOPREVOZNIŠTVO Popit Jani, Izola -GOSTILNA SIDRO Godina Danilo, Izola -ŠPORT MALA Zupan Majda, Izola -AGROVEM Kramberger Vinko, Izola GRAH IT Line, Izola
JEZIKOVNA ŠOLA "WELT"
nemščina, italijanščina - začetni, nadaljevalni tečaj
poslovni jezik SEMESTRSKI VPIS
Tel: 066/61-910 (Tudi ob večerih)_
NAGRADNA UGANKA
Končno smo dobili tistega, ki si upa trditi, da ima najstarejšo barko (plovilo) v Izoli.
Na fotografiji je GAJFTA z imenom Črni Gusar. Narejena je bila leta 1938 na Mur-tm, dolga je 7,30 in široka 3 metre, včasih pa je služila kot prevozno sredstvo med otoki in za ribolov. Zdaj je zasidrana v Izoli s številko 1-2, lastnik pa je star morski volk Ljubo Macarol.
So morda še starejše? Obvestite nas na tel. 61-139. Ljubo pa seveda dobi za nagrado dve knjigi.