& 20? Primorski Abb- pffifi Cena 90 lir nevnik Leto XXVII. St. 261 (8049) TRST, nedelja, 7. novembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni - _____«Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OSNOVNI NAUK LETOŠNJIH IGER: NAPREJ! Jj^onalni obračun, ki ga sljj -J1 vsaki dve leti sloven-tri ffne:iska mladina, bodoju-^emii. v Kulturnem do 'fceraaiv U kodo organizatorji gled^ najboljše, Slovensko VoTlV* s svojo predsta-svej. Prireditvi še posebno spiX)Obeležje, včerajšnji na-bodo sT1 s šP°rtnih igrišč se v S]Q enkrat srečali, tokrat W^nfn vzdušju večera, v oi r^nJ)odo mladi tekmoval-tudi globlji po »udejstvovanja, hojjv e,m jim bo vsebina nji-ljani na šP°rtnd P<>- Prikazana z merili dru- Wtna VTednot- kot so zgolj **• m prav je tako! ^f^nja kulturna hiša za-6^"^ Slovencev je pravo itUa^a trenutek> ko je tre-titj /ruemu človeku o vredno ^janja. mu dati sn . in mu pokazati, da ie J^^ njegova prizadevanja fiaše ° mišic, ampak del S P'°Sne kulture in živ-tost . Prizadevanj. Svečla- te{je fnnjega večera naše maj-8tAoi i zamifJske športne manifo inhovt,08'^ 1)0 sato Se dodatna iegj obogatitev našega mladi ^ ^u, _ kateremu naj tu-% Priložnost pomaga utr- st°tit^>Zna^e’ da 150 njegove %o > 7 športu zgolj sred-^ Vxšjim, popolnejšim ci, Ke' ^ 56 same sebi namen. i14 dovolj točni P°-bi šli ob tej pri-iejstva mimo pomembnega *> 86 let°šnje 12- i« v ®Portne igre odvdja- »’ aa*:1^7 Posebnem obdobju. No d^m šP°rtu je namreč pri- temeljne prelomnice s dhJ?,in> da se mnoga naša ^Itu^o V61anijo v Slovensko 2^- gospodarsko zvezo. 'Ma * tem vstopom je sefe vsbk; 0 tudi 410 temeiljite-St,^ inskega premika v dru. festa anuh, do nove kako-°4o0sa načinu delovanja in tkobu. do širše manjšinske daš i^atdce> v katero je zdaj ^ vključen bolj anga-°bvezujoče. Povsem ^ Je> da je ob taki spre- 4lAMtBER' NA STR' 3 NEK V ZVEZI S POPISOM: ?Kje prebivamo .1,1 koliko nas je» ' P r\#4 — . ■ . ^•atki »al. V|ade za mi-2. P.!,n0 kor|ferenco •tki B. Mussolinija in ni —■ "• mussounija 3. #^?0vih somišljenikov liz kniinp .Ceri n. n - 'iz kni'9e »Cerkev * Slovenskem.. J^bi Vktlprtšl° do določenih \ razlik v stališčih ti-110 pr . So se z našo šport-J* Se lematiko ukvarjali in rlstv0 fcVarjajo- Čeprav je to ° rJu °rda vdasib prived-*Nen1 h grl v organdzaoij-fiJvbostj r°jn te družbene de-b^ri© ’ Pa moramo to ven-l? se kot nujnost, ka. ^ šport ob tej pri- b je ni mogel izogniti. Vse - biožr!eveda nujno privedlo JSorjjj nsti, da pride v našem d° bolj poglobljenih ? Poti^ 0 njegovi optimal- 'Nczi ta’ kot doslej. Gledano ^ očala niki ločena biU ^ire možnih poti in »Ji rjf^nnia so bili torej zad-N v našem športu •‘j d . v našem špiri tu L%e <0čena obogatitev, po- *bJsv) ^°t taki (kot globalen J4to Pozitivni lorije 1® Prav, da so dale le M tem°Venske športne igre «>ttu n Pomikom v našem pravo dimenzijo, pravo ^ltažajegTe 80 namreč jasno da je danes osnov-&w!^čnft°St naSe najbolj itlvrv,*.. mladinske družbene njeni s. -«auit predvsem bii Obpeti bi zakoreninjemo-& leto«, postavki pa sta Ih btladi 7 Urokih vrstah nai-^ Preke,110 globoko občuteni Iti, ». njiju ni bilo mogo-*vior • Nt u.pjda je osnovna vred-a^teff11^11 lger In pravi J za bodočnost prav (tj J&sl auk letošnjih iger Je hi1 ohi, ' Premočrten in obe-v^tl j. pzujoč: nadaljevati, iz-% ^7Jb°ljšo pot, toda pred-nadaljevati! BOJAN PAVLETIČ kA. Jutri bodo v Kulturnem domu v Trstu zaključili letošnje 12. slo- venske športne igre. V okviru zaključne slovesnosti bodo nagradili tudi najboljše tekmovalce. Nagrado letošnje najboljše športnice bo prejela Sonja Miličeva iz Zgonika (na sliki). ZAKLJUČENO ZASEDANJE V BRACCIANU BLIZU RIMA Popolno soglasje o vrsti vprašanj na seji ministrov «Evrope desetih» Na evropskem vrhu, ki bo prihodn/e leto, bodo sodelovale tudi Velika Britani/a, Danska, Norveška in Irska ■ Ministri bodo razpravljali tudi o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o Kitajski in Bližnjem vzhodu BRACCIANO (Rim), 6. — Državni poglavarji in predsedniki vlad .Evrope desetih, se bodo prihodnje leto zbrali na evropskem vrhu, kjer bodo razpravljali o razvoju Evropske gospodarske skupnosti $ posebnim poudarkom na gospodarskih in monetarnih problemih, o notranji organizaciji EGS in Sklep o sklicanju evropskega vrha so sprejeli na današnjem srečanju v Braccianu blizu Rima, ki so se ga poleg zunanjih ministrov šestih članic EGS udeležili tudi zastopniki štirih držav — Velike Britanije, Danske, Irske in Norveške — ki bi morale v kratkem času vstopiti v skupnost. Po včerajšnjem sestanku v Rimu, ki so se ga poleg italijanskega zunanjega ministra Mora udeležili še Francoz Schumann, zahodni Nemec Scheel, Belgijec Harmel, Luksemburžan Thorn in Nizozemec Schmelzer, je sledila danes razširjena seja, na katero so poleg že omenjenih ministrov prišli še zunanji ministri Velike Britanije Douglas - Home, Danske Andersen in Irske Hillery ter podtajnik v norveškem zunanjem ministrstvu Stoltenberg, ki je nadomeščal ministra Cappelena. Ob tej priložnosti so se ministri preselili iz Rima v bližnji Bracciano, kjer so zasedali v razkošni dvorani srednjeveškega gradu grofov Odescalchi. Tudi današnjemu zasedanju je predsedoval minister Moro, ki je obvestil predstavnike štirih držav kandidatk za vstop v EGS o poteku včerajšnjega zasedanja in predvsem o predlogu sklicanja ev- o odgovornosti skupnosti navzven. V TOREK PONOVNO VOLITVE USTAVNEGA SODNIKA Prehajamo v «vroče razdobje» priprav predsedniških volitev Izjavi socialista Vittorellija in komunista Amendole Nadaljujejo, ali bo- RIM, 6. Ije rečeno zaostrujejo, se polemike okrog volitev predsednika republike, saj se končuje počitniško razdobje, ki je v zvezi z raiznimi prazniki zajelo pretekli' teden Italijo in prihajamo v vroče razdobje zakulisnih pogajanj in mrzličnih posvetovanj. V torek se bo sestalo vodstvo KD, kjer so stališča zelo različna in govorijo o raznih možnih kandidatih, vendar pa so vsi soglasni, da bi tokrat moral ponovno prodreti demokristjan. V torek se bo sestalo vodstvo italijanske socialistične stranke, ki pa je mnenja, da samo predstavnik laične levice lahko nudi zadostna jamstva. V tej zvezi je danes posegel v razpravo član socialističnega vodstva Vittorelli, ki pravi, da kolikor se premika KD proti «inte-gralizmu», toliko manj so laične stranke pripravljene glasovati za d emokrist ja riškega kandidata. Zaradi tega ni preveč posrečena zahteva Andreottija, da ima KD pravico izbirati celo socialističnega kandidata za ustavno sodišče. Podobno je tudi glede raz-poroke, ko se bo KD znašla v objemu z misovci. Amendola pa v intervjuju nekemu tedniku pravi, da obstaja nevarnost involucije na desno ter da želijo komunisti preprečiti referendum, tako da bi izboljšali zakon o razporoki. Glede volitev predsednika republike pa je mnenja, da gre za izbiro, ki zanima vse sile, ki žele ohraniti) parlamentarni sistem in bi' so proti temu, da bi pretvorili Italijo v predsedniško republiko. Amendola pravi. da je možno, da bodo komunisti podprli demokristjanskega kandidata, da pa bodo najprej glasovali za komunističnega kan- NA OTOKU AMČITKA BLIZU ALASKE Nevaren ameriški atomski poskus Vrhovno sodište ZDA je s 4 glasovi proti 3 zavrnilo pritožbo strokovnjakov za zaščito okolja WASHINGTON, 6. - Ameriško vrhovno sodišče je s 4 proti 3 glasovi zavrnilo predlog skupine strokovnjakov za naravno okolje, da se prepreči podzemska atomska eksplozija na otoku Am-čitki, ki spada v skupino Aleut-skih otokov v bližini Alaske. Sklep ameriške vlade, da izvede danes ob 11. uri podzemeljski preizkus z atomsko bombo moči 5 megato-nov (290-krat močnejšo od bombe, ki je porušila Hirošimo 1945. leta) je povzročil izredno ostre proteste. Strokovnjaki za naravno okolje so mnenja, da lahko pride do zelo resnih posledic in do potresnega podmorskega sunka, ki se lahko občuti tudi tisoče km daleč in zaradi česar je prišlo do panike na Japonskem in na Havajih. V preteklih dneh je glasnik Bele hiše Sieger dejal, da je Nixon osebno preučil načrt in da je ugotovil, da ne more priti do «bi-stvenih» negativnih posledic. Po drugi strani pa Bela hiša utemeljuje poskus, češ da je nujen, če hočejo preizkusiti atomsko konico protiraketne rakete «Spartan», ki je bistvena za postavitev severnoameriškega protiraketnega o-mrežja «Saceuarg». Vendar pa še vedno obstajajo bojazni, ki so jih uradno izrazile Kanada, Japonska in Švedska in številni znanstveniki. V ameriških univerzah pa je prišlo do »bedenja* in do molitev po cestah. Včeraj je pozvalo predsednika ZDA 34 senatorjev, da naj odpove poskus. Na Havajih se boje, da bo eksplozija uničila nekatere obalne vasi in so zaradi tega postavili na zavarovanem kraju bolnišnico, ki bo prav gotovo ostala cela. V Tokiu so izvedli določene pripravljalne u-krepe. PERUGIA, 6. - Zaključil se je kongres vsedržavnega združenja Italija - ZSSR. didata, tako da bedo jasni odnosi sil v parlamentu. Pripravljeni pa so glasovati skupno z republikansko in antifašistično večino V torek dopoldne bo parlament na skupnem zasedanju ponovno volil ustavnega sodnika, za kar je kandidat Lelio Basso, ki potrebuje za svojo izvoKtev še vedno dvotretjinsko večino in za katerega so do sedaj glasovali komunisti, socialisti, socialdemokrati in liberalci, proti samo misovci, njegovo izvolitev pa so dejansko onemogočili demokristjani, ki so se vzdržali. Množične demonstracije v ameriških mestih proti vietnamski vojni NEW YORK. 6. - V šestnajstih največjih ameriških mestih so v teku masovne protestne demonstracije proti vojni v Vietnamu in proti gospodarski politiki Nixo-nove vlade. Po prvih nepopolnih podatkih kaže. da ie udeležba na teh demonstracijah še večja kot aprila lani. ko ie samo v Wa-shingtonu več kot pol milijona ljudi protestiralo proti ameriški udeležbi v indokitajski vojni. To nepričakovano veliko udeležbo je treba pripisati delno tudi dejstvu, da so se tokrat študentskim in pacifističnim skupinam pridružili še sindikati, ki odločno nasprotujejo nedavnim Nixonovim gospodarskim ukrepom. Že v zgodnjih jutranjih urah se ie v številnih mestih začelo zbirati na sto tisoče oseb, demonstracije pa se bodo zaključile zvečer s diodi, na katerih bodo govorili predstavniki pacifističnega gibanja. člani kongresa in senata, sindikalisti in voditelji »nove levice*. Najbolj množična demonstracija je v teku v New Yorku. Udeležujejo se je župan Lindsav in vsi člani občinskega sveta, sindikati državnih in občinskih uslužbencev. tekstilne industrije in prevozov. zastopniki 60 univerz in srednjih šol. združenja učiteljev in umetnikov, črnske organizacije in povratniki. Središče Manhattna je bilo že ob 10. zjutraj popolnoma paralizirano zaradi povorke demonstrantov proti Central parku. Udeleženci shodov so ponekod protestirali tudi zaradi podzemske jedrske eksplozije na otoku Amčitka. ropskega vrha. Predlog je naletel na odobravanje vseh štirih predstavnikov, ki so tudi izrazili željo, da bi sodelovali pri pripravah vrha. Vrh bodo sklicali menda takoj potem, ko bodo države, ki nameravajo vstopiti v EGS, zadostile nekaterim ustavnim formalnostim, kot so na primer referendumi, ki bodo na Danskem, Norveškem in v Irski republiki. Deset ministrov je razpravljalo tudi o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter poslušalo poročilo Mauricea Schumanna o srečanjih med Pompidoujem in generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom v Parizu. Glede možnosti sklicanja evropske konference o varnosti so udeleženci zasedanja ugotovili, da se proces pomirjevanja razvija in da lahko konferenca pomeni bližnji cilj. Ministri so tudi izmenjali mnenja o vstopu LR Kitajske v OZN in soglašali, da bo sodelovanje Pekinga v mednarodni skupnosti prispevalo k miru in pomiritvi na svetu. Glede Bližnjega vzhoda so ministri soglašali, da je treba rešitev tega vprašanja iskati na podlagi resolucije varnostnega sveta svetovne organizacije iz novembra 1969, ki jo je svoj čas podprlo vseh deset držav. Izražena je bila tudi želja, da bi bil posredovalni poskus ameriškega državnega sekretarja Williama Rogersa za delno rešitev spora uspešen. Končno so udeleženci zasedanja izrazili zaskrbljenost predvsem glede humanitarnih vprašanj, ki jih postavlja kriza med Indijo in Pakistanom, glede Malte pa je bila poudarjena potreba, da deset držav ponudi svojo prijateljsko solidarnost otoku za rešitev njegovih socialnih in gospodarskih problemov. O poteku zasedanja v Braccianu je časnikarjem poročal na tiskovni konferenci sam minister Moro, ki je na posamezna vprašanja dal vrsto pojasnil. Dejal je, da bodo skušali evropski vrh sklicati čimprej, ni se pa hotel izjasniti o tem, ali naj bo vrh pred nameravano evropsko konferenco o varnosti ah po njej. Po vesteh iz časnikarskih krogov pa naj bi vrh sklicali pred konferenco, verjetno v Luksemburgu. Moro je na tiskovni konferenci opozoril, da se bodo ministri ponovno sestali čez šest mesecev na rednpm posvetovanju, na koncu pa je še izrazil upanje, da bi podpisali pogodbe z državami, ki kandidirajo za vstop v EGS, še pred koncem letošnjega leta. Zasedanje desetih ministrov se je končalo ob 13.30, sledilo pa je kosilo, ki se ga je udeležb tudi predsednik italijanske vlade Co- lombo. Ta je izkoristil priložnost za izmenjavo mnenj z nekaterimi ministri ter imel krajše pogovore z Douglas - Homeom, s Thomom, Scheelom, Schumannom in Har-melom. Priprave za kongres Volkspartei BOČEN, 6. — Volkspartei bo imela 27. novembra v Meranu svoj redni letni kongres in so tokrat prvič razpisali predhodne volitve za kandidata za predsednika stranke, ali bolje rečeno je vodstvo stranke prvikrat navedlo dve možni kandidaturi. Pri teh preliminarnih volitvah je dosedanji predsednik dr. Magnago prejel 573, senator Brugger pa 486 glasov, sporni so 4 glasovi za Magnaga in 12 za Bruggerja. Na kongresu bo prisotnih 1200 delegatov, ki zastopajo 50.000 vpisanih. Kongres bo v razdobju izvajanja paketa, ko je parlament odobril ustavni zakon o pristojnosti bocenske pokrajine. Sedaj je treba odobriti še dva zakona: o določitvi senatorskih sedežev in o municipa-lizaciji električnega podjetja. Spor med Magnagom in Brug-gerjem je globljega značaja, saj se Brugger odločno upira paketu in zahteva večja mednarodna jamstva. Colombospetsporočil da nas bo sprejel... Goriški župan poslanec Michele Martina je včeraj sporočil odvetniku Sfiligoju, enemu izmed 17. popisnikov spomenice predsedniku italijanske vlade, da bo predsednik Colombo sprejel delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To izjavo je Colombo podal med svojim obiskom v deželi Furlaniji - Julijski krajini ob prazniku vojaških sil 4. novembra vidnim predstavnikom oblasti v naši deželi, in sicer predsedniku dežele Berzantiju, podtajniku Belci-ju, pokrajinskemu predsedniku v Gorici Chientaroliju in goriškemu županu Martini. Novico je župan Martina sporočil odv. Sfiligoju med včerajšnjo predstavitvijo knjige Pasquala De Simona »Pola 1947, i giorni dell'esodo». Slovenci jemljemo na znanje tudi tole, poslednje zagotovilo predsednika Cdloniba, da nas bo sprejel in nam tako omogočil povedati naše misli o globalni zakonski zaščiti. Svojo pripravljenost za srečanje z nami je v tem letu že večkrat sporočil sam, ali po svojih predstavnikih. Ob neki priložnosti nedavno od tega, je celo napovedal, da se bo s predstavniki manjšine sestal v mesecu oktobru. Takrat je vse kazalo, da se bo ta dogodek izvršil še v tistem tednu, kaj še v naslednjem mesecu. Rok za napovedano srečanje pa je že lep čas mimo in o njem ni ne duha ne sluha, pač pa moramo še vedno poslušati oguljene napovedi o predsednikovi pripravljenosti na srečanje... Mi radi verjamemo, da nima časa na pretek, ker je prezaposlen s svojimi državniškimi obveznostmi na vseh koncih in krajih države. Poznamo tudi notranje politične in specifične tržaške razmere. Lahko si predstavljamo, da je kanec resnice za odlaganje sestanka tudi v tem, če so naši podatki točni, da se Colombo seznanja z našo problematiko, da bi se na pogovor čimbolj temeljito pripravil. Vsak izmed teh raz- imiiiiitmniiiiifiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiimiimmiiiuiuiiiuiiniiiiiiiiiiiimiummmimimmmuuMmnMM PO OBISKIH V ZDA IN KANADI Tito gre danes v Veliko Britanijo Koristni pogovori s predsednikom kanadske vlade Trudeaujem OTTAWA, 6. — Jugoslovanski predsednik maršal Tito je včeraj zjutraj odpotoval iz Ottawe z letalom na enodnevni obisk v glavno mesto vzhodne kanadske pokrajine Quebec, kjer so ga pozdravili guverner province, predsednik pokrajinske vlade, župan mesta in druge visoke osebnosti. Neposredno po prihodu je Tito obiskal parlament, za tem pa si je ogledal znamenitosti mesta. Iz Quebeca je Tito odpotoval danes v Halifax, kjer je bil na vseučilišču proglašen za častnega doktorja. Jutri zjutraj predsednik Tito odhaja iz Kanade na dvodnevni uradni obisk v Veliko Britanijo. Pred odhodom iz Ottawe je i-mel Tito dveume sklepne razgovore s predsednikom vlade Tru-deapjem; predsednika sta pre- iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiinaauiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO PETIH TEDNIH ZASEDANJA Nejasni zaključki škofovske sinode VATIKAN, 6. — Druga generalna skupščina škofovske sinode se je zaključila davi ob 11.15 Po 38 dneh zasedanja in 37 plenarnih sejah v dvorani. Delo škofovske sinode je zaključil sam papež Pavel VI., ki je v svojem zaključnem govoru v latinščini posnel glavne rezultate shoda. V svojem govoru je Pavel VI. izrecno poudaril vrednote duhovniškega celibata ter se direktno povezal glede tega vprašanja z večinskim mnenjem škofov vsega katoliškega sveta. V svojem govoru pa je papež omenil tudi vprašanje vzhodnih cerkva, ki so povezane z Rimom, in za katere še vedno velja možnost, da duhovniško službo opravljajo tudi poročeni moški. Papež je seveda pohvalil vse duhovnike, ki s svojim samozatajevanjem dokazujejo svojo globoko privrženost stvari katoliške cerkve. Omenil pa je še, glede druge teme »pravičnost v svetu*, da je področje vprašanj o katerih so razpravljali na sinodi bilo zelo obširno in da se povsod naleti na velike težave, ker gre pač za debato o čisto novih problemih. Zanimiva je tudi naslednja pa- peževa izjava: »Sledili smo pozorno vaši debati in zato bomo upoštevali vaša mnenja, ko bo treba sklepati glede zadev, ki se tičejo dobrega vesoljne cerkve.* Malo prej je papež omenil, da so mnenja sinodskih očetov deljena tudi glede metod, kako reševati postavljena vprašanja. Ta papeževa izjava glede upoštevanja mnenja sinodskih očetov, ko gre za »splošno dobro vesoljne cerkve*, jasno kaže, da se je papež zavedel, da glede celibata duhovnikov obstajajo zelo deljena mnenja, ki jih bo moral upoštevati v posameznih primerih. Danes je škofovska sinoda zaključila svoje delo z veliko naglico. Več kot 200 članov zasedanja je sprejelo tudi novo besedilo štirih poglavij »pravičnosti v svetu*, čutiti pa je bilo skoraj pri vseh vprašanjih, da obstaja v vrstah katoliške hierarhije globok spor. Prav tako so že sinoči sinodski očetje odobrili štiri sporna vprašanja, ki zadevajo duhovniški poklic. Izglasovali so sicer z večinskimi glasovi besedilo, ki je bližje konepptu Vatikana, toda tudi druga formulacija je prejela veliko število glasov. tresla vsa važna mednarodna vprašanja. Kanadski predsednik vlade je pri tem pokazal veliko zanimanje za politiko in prakso neuvrščenih. Predsednika sta poleg tega mnogo pozornosti posvetila vprašanju evropske varnosti in priprav za sklicanje evropske konference. V zvezi' s to konferenco je Tito izrazil mišljenje, da je vprašanje evropske varnosti in popuščanja napetosti trajen proces, ki se ne more rešiti na eni konferenci. Tito sodi, da gre za daljši proces pogajanj, da bi se odstranile pregrade v odnosih med Vzhodom in Zahodom in da je na primer potrebno posvetiti ustrezno pozornost tudi gospodarskim vprašanjem. Predsednika sta proučila tudi vprašanja, ki izhajajo iz odnosov med blokoma. Na praša-nje Trudeauja, kakšno je stališče Jugoslavije v primeru, da bi bila ogrožena njena neodvisnost, je Tito odvrnil, da je Jugoslavija pripravljena in sposobna, da se brani pred katerim koli napadom. Predsednika sta se v raz-8°wrih dotaknila tudi krize na Bližnjem vzhodu, nemškega vprašanja, odnosov med Vzhodom in Zahodom ter nevarnosti, ki jo Južnoafriška republika predstavlja za mlade afriške države. Pred odhodom iz Ottawe se je Tito v združenju časnikarjev sestal s predstavniki domačega in tujega tiska in odgovoril na številna vprašanja. Tito je poudaril, da so bili razgovori v Kanadi, podobno kot v ZDA, zelo koristni in vsebinski ter da ni ovir, da ne bi odnosi med obema državama bili še boljši. V zvezi z Evropo je Tito dejal, da je vse na najboljši poti, da se skliče ev^9pska konferenca, ki pa po mišljenju Tita ne bi mogla rešiti naenkrat vseh vprašanj. Tito je izrazu mišljenje, da si je treba stalno prizadevati za odstranjevanje pregrad, ki deUjo Evropo. Maršal je prav tako poudaril, da se Jugoslavija ne bo priključna nobeni od dveh evropskih gospodarskih grupacij (Skupni evropski trg in SEV), temveč, da bo kot doslej sodelovala z obema organizacijama in njenimi članicami. Na vprašanje, kako so Jugoslavijo prizadeli nedavni ukrepi ameriške vlade in kako bi Jugoslavija reagirala na podobne s strani Sovjetske zveze, je Tito odgovoril, da so dodatne uvozne pristojbine vsekakor prizadele Jugoslavijo, toda manj kot Kanado. logov je po svoje sprejemljiv, toda tudi naša skupnost ima svojt razloge, da se s CoUmbom čim prej sestane. In ker gre za važna vprašanja, ki terjajo hitro ukrepanje, ima tudi naše potrpljenje svoje meje. Če smo nestrpni zaradi počasnosti v pristopanju k oaprtim vprašanjem naše skupnosti, je treba vzroke iskati v dejstvu, da se naš položaj v pravnem pogledu in tuai dejansko m v ničemer popravil m da capljamo na mestu že desetletje in moraa tudi več. Mi ne vemo več, kaj bi počeli s ponavljajočimi se izraz i dobi e poatične volje in s pripravljenostjo, da zaaostijo našim potreoam, ko pa po drugi strani popolno pomanjkanje ustreznih dejanj po vsem izpodbija sicer lepe obljube. Ni potrebna kdove kakšna politična modrost, da ugotovimo, zakaj smo tako globoko nezadovoljni z našim položajem. Samo zaanji primer nezaslišanega zapostavljanja slovenskega jezika pri sedanjem popisu po narodnosti (če sploh ne omenjamo izigravanja naših jezikovnih pravic v krajevnih konzultah in druge primere), najbolje osvetljuje, kako krivično se rama z nami. Takšno odlašanje pravnega in političnega urejanja našega položaja zato povsem naravno vzpodbuja nacionalistične skrajneže v večinskem narodu k nestrpnosti in novim grobim diskriminacijam, kar ne koristi pomirjanju med narodoma, ki živita na tukajšnjem prostoru niti mednarodnemu sodelovanju. Zato tudi želimo, da bi se s Colombom sestali čim prej. Od takšnega srečanja pričakujemo odgovor, zakaj ne izvajajo določil ustave, deželnega statuta in zakaj ne spoštujejo naših pravic, ki so zagotovljene v mednorodnem sporazumu. In zakaj v demokratični državni ureditvi, s kakšno se ponašajo v naši republiki, ni mogoče uvesti enotnega ravnanja z narodnostnimi manjšinami in še posebej enotnega merila v ravnanju s slovensko manjšino na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Gre namreč za temeljna vprašanja naše narodne biti, ki terjajo od predsednika, na katerega se je naša skupnost obrnila, hitro in odgovorno rešitev. Sklepi v korist italijanske skupnost v Jugoslaviji V Kopru se je sestala med občinska koordinacijska komisi ja za vprašanja italijanske na rodnostne skupnosti. Na sestanku so bili prisotni tudi predsednik Italijanske unije za Istro in Reko prof. Antonio Borme, predsednik komisije za manjšine pri republiški konferenci Socialistične zveze Slovenije Jože Hartman, tajnik komisije za vprašanja narodnosti pri saboru Hrvat-ske Božo Vukobratovič ter predstavniki Socialistične zveze iz slovenske in hrvaške Istre. Po obširni razpravi so sklenili dati vso podporo spremembam, ki zadevajo v ustavnih dc’očiUh italijansko narodnostno skupnost v Sloveniji in na Hrvatskem. Poudarili so namreč, da se z ustavnimi dopolnili odpirajo širše možnosti za udejstvovanje pripadnikov italijanske narodnosti na raznih področjih. V razpravi so tudi podprli prizadevanja za širše sodelovanje pripadnikov italijanske narodnosti z matično domovino. Ob koncu razprave so tudi predlagali, naj bi pri republiških skupščinah Slovenije in Hrvatske ustanovili posvetovalno komisijo za vprašanja narodnostnih skupnosti ter da bi pripravili okvirni zakon, ki bi podrobno določal pravice pripadnikov italijanske narodnosti. Sporočilo ISTAT tajnosti popisa RIM, 6. — Osrednji statistični urad ISTAT je izdal sporočilo, v katerem ponovno zagotavlja, da je z zakonom in tudi v praksi zagotovljena tajnost podatkov ter da ni nobene možnosti, da bi te podatke izkoristili za kakršen koli drue kot statistični namen ter da se podatke objavlja samo v sumarični obliki, tako da ni možno sklicevanje na kakršno koli osebo. TRŽAŠKI DNEVNIK OB LJUDSKEM ŠTETJU Nujen je poseg ali odgovor tržaške občine Zadeva se zaostruje • Zagrozili so celo s policijo Potek ljudskega štetja se bliža koncu, saj morajo popisovalci do srede, 10 t. m. zbrati popisne pole in jih izročiti na pristojnem uradu, vedno bolj pa se zaostruje, in to »mo v tržaški občini, zadeva glede slovenskih popisnic. To, kar se zdaj dogaja v tržaški občini, povzroča ogorčenje občanov, ki so izpolnili slovenske popisnice, ter nezadovoljstvo popisovalcev, ki so v veliki zadregi. Tudi včeraj so nam ljudje telefonirali, ali pa prišli osebno na uredništvo in se pritožili. Popisovalci ne sprejemajo slovenskih popisnic. Če so jih prevzeli pred dnevi, jih zdaj vračajo, ker jih na pristojnih uradih nočejo sprejeti. Marsikdo jim pokaže besedilo posebnega statuta, ki ga nekateri popisovalci dobro poznajo, toda do sinoči pristojni urad ni še izdal navodila, da' sprejema tudi slovenske popisnice. Včeraj popoldne je neka ženska prinesla slovensko popisnico na sekcijo 354 (Kolonja), funkcionar je ni hotel sprejeti, «ker ima taka navodila*, in je žensko nagovarjal, sicer vljudno, naj izpolni italijanski obrazec, kar je ženska odklonila. Družini, ki je izpolnila slovensko popisnico, je popisovalka izjavila, da je ne sprejme, in je pustila listek z opozorilom, naj se družinski glavar zglasi v uradu v Ul. Cologna 30. Iz središča mesta nam je telefonirala ženska in vsa razburjena povedala: c že tretjič se je vrnil k nam popisovalec in nagovarjal, naj izpolnimo italijanski obrazec. Ko sem mu odgovorila, da smo izpolnili slovensko popisnico in tako opravili svojo dolžnost, me je posvaril, da moram izpolniti italijansko, sicer da bodo poslali agente javne varnosti. Mar smo zločinci?* Iz osrednjega urada za ljudsko štetje so nam okrog poldne odgovorili: ♦Sprejemamo samo italijanske popisnice, tudi izpolnjene v slovenščini. Slovenske popisnice sprejemamo le, če je priložena, izpolnjena in podpisana italijanska popisnica. Taka so navodila. Nas ne briga, kako delajo v drugih občinah*. Vemo, da so birokrati pač birokrati. Zato je potreben poseg pristojnega občinskega odbornika, oziroma župana. Pred 10. novembrom! Ali pa točen, jasen odgovor! Člen 5. posebnega statuta velja, ali ne? Kakor smo pred nekaj dnevi že pisali, predvideva pravilnik o ljudskem štetju, da popisnice, ki jih popisovalec ne bi sprejel do 10. novembra, lahko odpošljemo po pošti popisnemu uradu. Izpolnjeno slovensko popisnico skupno z neizpolnjeno italijansko je treba poslati s priporočenim pismom na naslov: Urad sa štetje (Ufficio censimento) Trst, Ul. Lazzaretto vecchio 24. Danes v kinu Grattacielo Slavnostna proslava oktobrske revolucije Danes ob 10. uri bo v kinu Grattacielo proslava obletnice oktobrske revolucije, ki jo organizira pokrajinski odbor KPI. Slavnostni govor bo imel poslanec Giuliano Pajetta, v slovenščini pa bo spregovorila Marija Bernetič. SINOČI V NATRPANEM KULTURNEM DOMU MAGIČNI GLASOVI SLOVENSKEGA OKTETA Navdušenim aplavzom očaranega občinstva so se ljubljanski mojstri-pevci oddolžili še z dodatnimi pesmimi Zadostujeta magični besedi tSlo-venski oktet*, da se dvorana Kulturnega doma napolni do poslednjega razpoložljivega prostora, da se delavnik spremeni v praznik - pojoči praznik, ki mu malone ni primere. Nekaj lepega, bogatega, ple menitega se naseli v nas, ko poslušamo glasove teh osmih slovenskih mojstrov - pevcev, nekaj kar ni samo stvar sluha in posluha, nekaj kar je poleg tega še stvar občutij, stvar srca in duše. Kajti Slovenski oktet ima veliko moč, da pesem, pa naj bo kakršna koli že, klasična, umetna, modema ali narodna, slovenska ali drugih narodov, posreduje ne le v vsej njeni kompozicijski vernosti, temveč — in to je njegova odlika — v bogastvu njene izpovedi in če je res, da je pesem najbolj plemenita človeška govorica, potem je tudi res, da nam posreduje samo čisto plemenitost, ki lahko oplaja in vzbuja v človeku, kar je v njem najlepšega. SlovensKi oktet spremljamo v Trstu od njegovih začetkov. V vseh lllll■lllklllll■lllllll■lllMlll|||||||||||||||||||||||||lm|||1|||||||||•|||||||||||||||||||||||||Mrl||||||||||||||ml||||||||||||| PO PODATKIH TRŽAŠKE MEJNE POLICIJE V oktobru manj prometa na meji z Jugoslavijo S potnim listom manj italijanskih državljanov in manj tujcev - Tržačani čedalje rajši čez mejo s propustnico Hiuiiuiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiu Statistični urad tržaške mejne policije je 'včeraj objavil podatke o gibanju potniškega in maloobmejnega prometa na prehodih s sosedno Jugoslavijo v preteldem oktobru. Iz ustreznega pregleda povzemamo. da so v tem mesecu zabeležili 3,036.557 prehodov s potnim listom in 2,664.009 prehodov z obmejno propustnico. Obe postavki sta bili v lanskem oktobru nekoliko višji: število prehodov s potnim listom ie namreč tedaj doseglo 3,150.777, število prehodov z obmejnim dokumentom pa 2,708.085. V mednarodnem prometu se je letos zmanjšalo število italijanskih državljanov, ki so prekoračili mejo v obe smeri: teh so letos našteli 1,470.499. medtem ko jih ie bilo lani 1,578.078. Tudi število tujih turistov in gostov ie bilo nekoliko manjše kakor v lanskem oktobru, vendar je bilo nazadovanje ori njih manj opazno: letos 1,566 058. lani 1,572.078 prehodov. Od skupnega števila '1,566.058 tuj-oev. je v letošnjem oktobru odpadlo na Jugoslovane kar 1,140.167 prehodov. potniki iz drugih dežel pa so bili mnogo manj številni: Zahodnih Nemcev so našteli 85.525. Avstrijcev 56.463. Angležev 38.846, Francozov 49.613. Grkov 11.453. Švicarjev niiituiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiimiiiniitiiimiimmiiiiiiUMii GL A VNI ODBOR TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI O uporabi slovenščine v rajonskih konzultah Komunisti se obvezujejo, da bodo vprašanje sprožili v občinskem svetu Glavni odbor tržaške avtonomne federacije KPI je proučil stanje, ki je nastalo v mnogih rajonskih konzultah zaradi tega, ker občinski odbor ni spoštoval določil čl. 5 pravilnika, ki zagotavlja slovenskim občanom uporabo slovenskega jezika v izvajanju njihove dejavnosti v konzultah ter v njihovih odnosih z osrednjo občinsko upravo. Dejstvo, da se ta člen v štirih konzultah sploh ne izvaja, pa čeprav v njih delujejo slovenski rajonski svetovalci, ter dejstvo, da se v nadaljnjih štirih rajonskih konzultah ta člen neprimerno in popačeno izvaja — naloga prevajalca se poverja občinskemu osebju, ki ima sicer druge naloge v konzulti sami, vrh tega pa to osebje niti ni usposobljeno za delikatno nalogo tolmačev — vse to spravlja v veliko nevarnost vlogo novih organov, ker praktično negira načelo uporabe slovenskega jezika, ki ga pravilnik predvideva. V zvezi s tem so zelo hude odgovornosti levosredinskega občinskega odbora, ki išče najrazličnejše pretveze. da bi upravičil kršenje člena 5. Takšno početje bi mogli v bistvu označiti kot sabotažno dejanje in v tem smislu kot dvojno popuščanje desnici. Ne smemo namreč pozabiti, da so neofašisti tako v občinskem svetu, kot v konzultah nasprotovali tako uporabi slovenščine v novih rajonskih organih, kot tudi sami ustanovitvi rajonskih konzult- Glavno krivdo za ta korak nazaj v zvezi z enim temeljnih problemov demokracije nosi tržaška KD, ki se ponovno izmika napadom desnice s tem, da ji popušča. Toda prav nič manjša in manj opravičljiva ni krivda drugih političnih sil, ki sestavljajo ali podpirajo občinski odbor. Stališče socialistov se ne more tolmačiti drugače kot pravcata kapitulacija in odpoved svoji avtonomni fuk-ciji, ko se v tako važnem problemu priključujejo večinski stranki, pa čeprav imajo v občinskem odboru svojega slovenskega predstavnika. Ponovno pa ae razkrinkuje demagoško ravnanje socialnih demokratov ter volilno strumentaliziranje Slovenske skupnosti, kajti tako eni kot drugi so v občinskem svetu vedno pripravljeni zagovarjati »pravice slovenske manjšine*, toda koj zatem jih tako v občinskem odboru kot tudi v konzultah pogazijo brž ko gre za to, da bi od besed prešli k dejanjem. Ko glavni odbor tržaške federacije KPI odločno obsoja to početje teh političnih sil, hkrati poudarja obveznost komunistov, da se zavzamejo za popolno spoštovanje pravilnika ter splošno izražene želje številnih konzult o tem vprašanju, hkrati sporoča, da je poveril svoji občinski svetovalski skupini nalogo, da sproži v občinskem svetu kot nujno interpelacijo, vprašanje izvajanja člena 5. 36.514, Američanov 20.462. itd.. V maloobmejnem prometu so letos kakor omenjeno našteli 2,664 009 prehodov, medtem ko so iih zabeležili v lanskem oktobru 2,708.085. Potnikov z ita iian^ko izkaznico ie bilo pri tem več kakor lani. in . _ , . sicer 1,965.829 (lani 1,829.769), pre-1 [T.*- " bivalci z jugoslovanskega obmejnega pasu pa so letos močno opustili: 698.180 (lani 878.316) prehodov. Običajni pregled o gibanju čez posamezne mejne prehode na navaja za pretekli oktober naslednie postavke: Opčine (žel. postaja) 5.929 imetnikov prepustnic. Fernetiči 527.713. Pesek 263.946. škofije 786.211, Lazaret 249.057, Repentabor 117.262, Lipica 217.546 in Oreh 256.836 prehodov. ACEGAT-METAN OBVESTILO POTROŠNIKOM, INŠTALATER-V JEM TER PRODAJALCEM ACEGAT opozarja potrošnike, inštalaterje ter trgovce, da morajo biti nepremične ogrevalne naprave na metan — tiste, ki so že instalirane, kot tiste, ki se bodo v kratkem postavile — iz razumljivih varnostnih razlogov, priključene na notranje napeljave izključno z jekleno cevjo, v nobenem primeru pa ne z gumasto cevjo, ki je dopustna le za majhne prenosne peči. Za sleherno informacijo o tem, obrnite se na proračunski ter nadzorni oddelek za napeljavo plina in vode pri ACEGAT (Ul. Genova 6 — H. nadstropje, soba štev. 42). svojih sestavih se nam je predstavil in vsakokrat s kakšno novo značilnostjo bodisi v interpretaciji, v glasovni barvitosti ali repertoarni o-rientaciji. Zato smo lahko tudi spremljali njegove večje in manjše vzpone pa celo prehodna nihanja. A tokrat je bil med nami spet v svojem sijaju, glasovno zlit v komorno celovitost, individualno precizen pa v istem hipu sočen, topel in barvit, razkošen. Gotovo ni lahko zbrati osem pevcem, ki bi se mogli tudi z dolgotrajnim vežbanjem zliti v tako komorno popolnost, v tako studiozno vsebinsko in slogovno harmoničnost. Slovenskemu oktetu je to uspelo in zato je danes najbolj reprezentativen slovenski komorni ansambel na si^tovni ravni. Sinoči nas je razveselil s pestrim in smotrno izbranim sporedom. Najprej je zapel dva Gallusova moteta, od katerih je zlasti drugega zPlamit David* izvajal s pravo muzikalno virtuoznostjo, Schumannovo tln meers mitten*, čudovito Rahmaninovo dJedinorodnij sin*, ki je izredno plastično oblikovana, in Čajkovskega *Otče naš* ob prefinjenem pianissimo basov. Sledilo je pet slovenskih umetnin Ipavca, Simonitija, Kozine, Lajovica in Kogoja, ena lepša od druge (toda Simonitijeva cPesem galebov* in Ipavčeva tV se mine* sta poželi največ ji aplavz). Zanimivo in barvito zapeta je bila Genz-merjeva tRimska napitnica*. V drugem delu je prišla do izraza vsa očarljivost slovenske narodne pesmi v priredbah V. Voduška, švikaršiča. Vrabca, Marolta in Danila Švare. Človek bi jih kar naprej poslušal pa naj bodo otožne, kot je otožna rezijanska tDcm hora ta čaninawa», poskočna kot slovenska ljuaska cBratci veseli vsi*, dekliško nežna kot je gorenjska ljudska «V kioošter bi ali pa miline polna kot sta koroški »Oj te mlinar* in «Prav lepo je v vigred*, v kateri se milina sprosti v lahkotno igrivost pomladne radosti. Vsem je vdahnil oktet čar njihove lokalne krajinske barvitosti in ljudskega čustvovanja. Zadnji del je bil posvečen pesmim bratskih jugoslovanskih narodov, bolj znanim, kakršne so bile Oda-kova tDremle mi se, dremle* s krasnim solom drugega tenorja, Mokranjčeva «X. rukovet* in Gotovčeva tPonuda dragoga* ali pa manj znanim, kot sta bili Simonitijeva »Če ti umram, majko* in TajčiČeva ePjesme od kola*. In potem vztrajen, brezkončen aplavz' in dodatki, koroška narod-ma ^ do ponovili še danes popoldne 16.30. V torek bo na sporedu abonmajska predstava. Teatro iz Catanie se bo predstavil t dellovim »Beretto a glavni vlogi bo nastopil Tu1} v stranskih pa Carla Calč, j rara, Shara Di Nepi, Franca Mai*1' ti, Giuseppe Pattavina, Umbed» * daro in Maria Tolu. Delo je Romano Bernardi, scene in pa je pripravil Maurizio Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Malalan 2.000 lir za spomenik P*®1 dar# id 1000 V 20.000 » Ferluga darujeta Ivana i° Malalan 2.000 lir za spo partizanom na Opčinah. Franc in Walter Janko 10.000 lir za ŠD «Zarja». Cezar Kalc daruje za padlim partizanom v Bazovii Dr. Andrej Budal daruje za Dijaško matico. Katja Lisjak daruje za “"jjUr gledališče 5.000 lir, ker se za" ^ lezni ne more udeležiti njegw® daliških predstav. V spomin našega velikega ^ dr. Jakoba Ukmarja darujete „ Žerjal in Furlan Emil 2.000 PD I. Grbec v Skednju. V počastitev spomina drag® ‘ $ Karline Čebohin daruje hčer lir za Dijaško matico. # V spomin pok. družine Zus ^ rujeta Marija in Vladi Vilhe®^ jj lir za spomenik padlim v J* Opčinah. V počastitev spomina Šantle ^ Gregorič ob deveti obletni®1 jjj daruje družina Melite Preg® lir za Dijaško matico. , oBi . Za spomenik padlim Partia^L)rrit Knžu so darovali Rikardo )5- 5.000 lir, Berto Vidoni 10.00° no Košuta 5.000 lir. . ^ St Namesto cvetja na grob 2nn manu darujejo sestre Angel®' j. in Vida 10.000 Ur za sporne"* p. Um Skednja - Kolonkovca • S V počastitev spomina dr. Ukmarja darujejo družina Miro P cin 2.000 Ur, Kristina in Sreč!%t lak 5.000 Ur za prosvetno »Ivan Grbec* v Skednju. jjjjK V spomin pok. msgr. dr. $ Ukmarja skromen prispevek ^ D menik padlim na Opčinah, 1 ’ N. 'N. .ji* Namesto cvetja na grob P~% S* Zobec daruje družina Žerjal. 3.000 Ur ?a PD »Slovenec* m Ob prvi obletnici smrti w' jjji Anice Kalanove daruje Leone" man 5.000 lir za Dijaško o13" V počastitev spomina Menj' p^i luga darujeta Mila in R®faC 3.000 lir za Dijaško matico- j!r Namesto cvetja na grob rija Trampuž 1000 Ur za spomenik pok. msgr. J®^0 marju. Namesto cvetja na grob P° prijatelja Karla čoka daruje ^ ( Gombač 2.000 lir za šolo-sP0 Cerknem. VABILO NA OBČNI ZBOR PD BARKOVUE ki bo v nedeljo, 14. novembra 1971 ob 17. uri v društvenih prostorih. DNEVNI RED: L Otvoritev 2. VoUtev volilne komisije 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Razprava 5. čitanje in odobritev pravil 6. VoUtve novega odbora 7. Slučajnosti Na ta važni občni zbor so vabljeni tako dosedanji člani, kakor tudi nečlani društva, predvsem pa vsa barkovljanska mladina, ki je voljna delati in prispevati k poživitvi prosvetno-kultumega delovanja v Barkov-ljah 1 Nadzorni odbor PDB Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v UL Geppa 9, D. nadstr. PD »S. Škamperle* priredi enodnevni jesenski izlet dne 21. novembra v Vipavo, Ajdovščino, Črni vrh. Loga tec in Postojno. Kdor se misU udeležiti izleta, naj se javi čimprej na tel. 70-834 od 9. do 13. In od 17.30 do 20. ure. • • • SPDT priredi danes, 7. novembra izlet v Glinščico s počastitvijo spomina padUh planincev v NUB pri spominski plošči in z vzponom na Mali Kras. Sestanek pred kočo Pre-muda ob 9. uri. ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli žalovaU z nami ob bridki Izgub* °* šega blagega msgr. dr. JAKOBA UKMARJA se toplo zahvaljujemo. Posebno še g. nadškofu; msgr. dr. L. lu; msgr. dr. St. Leniču, ljubljanskemu pomožnemu škofu: L. Jurci, koprskemu generalnemu vikarju; dr. M. Smoliku. R. Klincu ter dr. D. Štoki za poslovilne besede: Skedenj5*1* župniku msgr. L Latinu ter kaplanu D. Jakominu; duhov* škedenjskemu in openskemu pevskemu zboru, sosedu MšrijO lanu in družini ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Se ^ bej gdč. Emi Kofol za vso nego in skrb. Pokojnika pripor<^* v molitev. sorods1^ BLIŽNJE IN DALJNJE Skedenj, 7. novembra 1971 C A H V A L A Vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki Izgubi dragega LORENZA ZUPINA se toplo zahvaljujemo. Sv. Barbara, 7. novembra 1971 Družina pa#' Zupl« Z A H V( A L A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami soču#® ob izgubi naše predrage LUD0VIKE ŠTOLFA Posebna zahvala zdravnikom in osebju zdravilišča v y p* g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo njeni zadnji poti. |kj roč*1* Nabrežina, 7. novembra 1971 Žalujoč) soro 7. novembra 1971 ^fimoršfiTlniVifik- 3 KLJUB JALOVIM POSKUSOM DRŽAVNEGA STATISTIČNEGA URADA ISTAT, DA BI NAS ZATAJILI, JE VSEMU SVETU ZELO DOBRO ZNANO: Kje prebivamo in kolibo nas je Slovencev v Italiji Objavljamo zgovorne podatke iz zadnjih 60 let o tem, kaj so o nas ugotovili: B. Mussolini leta 1915 in njegov tednik «Secolo XX» leta 1917, rimska vlada za mirovno konferenco 1946 o številu Slovencev v letu 1921, podatki glasila vlade iz leta 1954 - Koliko nas je v resnici - Podatki o rabi slovenščine v 114 cerkvah treh škofij: videmske (58), goriške (23) in tržaške (32) pred fašizmom liji r*Pr'*-ani smo, da je vsak Slovenec, italijanski državljan v Ita-njj' j Poteklih dneh vsaj nekoliko razmišljal o tem, zakaj je osred-lj,k . Vn‘ statistični urad ISTAT dovolil samo za tržaško pokrajino |j,n ! *a letošnje splošno štetje tudi rubriko, v kateri vsak državni P°krajine lahko zapiše, kateri jezikovni skupini pripada in Pi V dal — čeprav pomanjkljivo, kot smo v našem dnevniku že nj ! , popisne pole prevesti v slovenščino. Na ta način je ta važ-dilih,IaVna ustar>ova, ki prav gotovo posluje po neposrednih navo-da v 'f1?* ‘*a,iianske vlade, omogočila Slovencem tržaške pokrajine, fubriki popisnice zapišejo: «SLOVENSKI». Hkrati pa je isti ak*no osnovno pravico vzel vsem Slovencem goriške in vi-™Tke Pokrajine. in nej P°n'eni, da je tudi letos, kakor leta 1961, na tak zelo grob t,v Bmokratičen način statistični urad mnogo desettisočev Sloven-tadni’ n°*5ravn'^ italijanskih državljanov enostavno ignoriral. Med p,pi™ Popisom pred 10 leti je namreč ISTAT postavil vprašanje v Viln*a •P°.'a*1 prav *ako samo v pokrajini Trst, toda le glede obče-^*kaj? 18z'*w*niUni in cui si parla il dialetto sloveno. Incomprensibile per ^vod: 0^ SEPTEMBER. — Postanek v Špetru ob Nadiži. Prva od sedr n' v katerih se govori slovensko narečje. Zame nerazum- ., °° Stupizza, 1’ultimo paese italiano prima della guerra.» ^ aUsbfao^° t*opo Una marc*a iai-*cosa a Pobich, primo villaggio Ci ****** • C?6 an^ecipitiarno nelTunica osteria. Ecco un bambino di sei o ll c)(Ln* si afferra al braccio di una pompa e cd serve di acqua. “ando: v. ^•he ti chiami? v. p nko. j, E Poi? ***** Jj^bino non capisce e non risponde. Lo domando a una ra-- Si a vers a il cortile. ctUama P.obantich. Pr6Vo^Prettamente slavo. ,tSvo iu Po' je Stupica, zadnja italijanska vas pred vojno. utrudljivem maršu pridemo v Robič, prvo bivšo avstrijsko vas. ^ v edino gostilno. Evo, šest ali sedemletnega otroka, ki g ® črpalke in nam streže z vodo. Vprašam ga: : ftankoSe imenUj6Š? razume in ne odgovori. Vprašam deklico, ki prihaja čez lrjn!enuie se Robančič. *2razifo slovansko. lq °6iie - Mussolini je verjetno mislil samo na tistih sedem občin j 'Jo Ig , eške Slovenije, ki so na risbi označene s številkami od ”Wr S|‘n sicer: 10 — Sovodnje. 11 — Grmek, 12 — Dreka, 13 — ^ To(ja °Vonov. 14 — Sv. Lenart, 15 — Srednje in 16 — Praprotno. W ^ t-. v mesecu maju leta 1917 so Mussolinijevi somišljeniki, ki D, ^ izdajali v Milanu znani ilustrirani tednik «11 Secolo XX* (*%) v drugi svetovni vojni takoj začel obnavljati fašistično pro-’9i (j: P°slali v naše kraje posebnega donisnika. Imenoval se je nlurco Laguardia, ki je v tej reviji 1. junija 1917 (Anno XVI — N. 6) objavil dolgo reportažo pod naslovom: rSlavia Italiana», opremljeno s številnimi fotografijami iz Beneške Slovenije, med katerimi so tudi takšne, da je pod njimi zapisano: rPiazza di un paese slavo*, «Ciastita jama*, «Casa slava*, «XJna famiglia slava*, «La Jama Pod-Rouk*, rContadino slavo*, «Fanciulla slava*. Omenjeni vojni dopisnik je eno leto in pol za Mussolinijem takole pisal o istih krajih, ki sta jih med vojno oba obiskala: «Puo dirsi de la Slavia Italiana, cosi poco nota a noi e cosi ricca di leggende e di bellezza, i cui abitanti ammootavan prima de la guerra a 5.800 familie, circa 40.000 individui.» Chi lascia in Cividale il sonante dialetto del Friuli, appena supe-rato il ponte di S. Quirino trova accenti nuovi e barbari: «Dobro judro ciacia! Dobro vicera gospod!* Che equivale a Buon-giomo fanciulla — buona sera signore. La lingua corrente e il jugoslavo o slavo meridionale, e piu particolarmente lo sloveno che ragruppa con i suoi principali sotto-dialetti gli slavi in Slavi Resiani — Slavi del Torre — Slavi di S. Pietro al Natisone — Slavi dellTudrio...* Prevod: rhahko se reče, Italijanska Slavija, nam tako malo znana in po legendah in lepoti tako bogata, katere prebivalstvo je štelo pred vojno 5.800 družin, okrog 40.000 oseb. Kdor zapusti v Čedadu zvonko furlansko narečje, najde takoj, ko je prekoračil most pri Sv. Kvirinu, nove in barbarske besede: «Dobro jutro ciacia. Dobro vicera gospod! — kar pomeni dober dan deklica, dober večer gospod. Tekoči jezik je jugoslovanščina ali južna slovanščina oziroma natančneje slovenščina, ki združuje s svojimi glavnimi podnarečji Slovane v rezijske Slovane — terske Slovane — Slovane Špetra ob Nadiži — Slovane Idrije...* Mussolinijev somišljenik je torej v juniju leta 1917 naštel poleg sedmih slovenskih občin, ki jih je omenil leta 1915 že Mussolini, na ta način še ostala območja Beneške Slovenije, ki jih v svoji reportaži kar precej podrobno opisuje in ki so leta 1866 spadala pod Italijo. To območje obsega občine, ki smo jih garaj označili s številkami od 1 do 9, in sicer: 1 — Rezija, 2 — Brdo, 3 — Tipana, 4 — čenta, 5 — Neme, 6 — Ahten, 7 — Fojda, 8 — Tavorjana in 9 — Podbonesec. Glede goriških Slovencev pa se starejši bralci prav gotovo dobro spominjajo, kako je Mussolini zanje zelo dobro vedel, saj je leta 1942 v svojem jeznem govoru v Gorici zagrozil, da jih bo zbrisal s površine zemlje. Glede Mussolinijeve obveščenosti o tržaških Slovencih pa je verjetno manj znano — čeprav smo v našem dnevniku že pisali — da je Benito Mussolini, kot piše Rino Alessi v svoji knjigi «11 giovane Mussolini* — ed. H Borghese, Milano, 1970 o tržaških Slovencih že v januarju 1915 pisal, da v Trstu »vivevano parecchie diecine di migliaia di slavi e uscendo dalla cittA si incontra una massa compatta slava*. «Anche il possesso di Trieste importerebbe quindi che ci assoggetassimo circa centomila slavi per i quali, non occorre dirlo, noi richiediamo un regime della piu ampia liberta.* Prevod: rje živelo več desettisočev Slovanov in izven mesta se sreča strnjena slovanska množica*. rTudi posest Trsta bi torej pomenila, da smo si podvrgli okrog sto tisoč Slovanov, za katere mi zahtevamo, kar ni potrebno niti omenjati, režim najobsežnejših svoboščin.* Nihče ne more torej reči, da pretiravamo, če danes trdimo, da po vseh teh ugotovitvah Mussolinija in njegovih somišljenikov, znaša število Slovencev v današnjih mejah Italije najmanj 120 tisoč kljub dučejevi in njegovih naslednikov genocidni politiki in kljub posledicam obeh svetovnih vojn. In nobeni poskusi državnega statističnega urada in tistih, ki mu delovanje usmerjajo, nas ne bodo mogli nikoli zbrisati z lica zemlje, pa čeprav nekateri te poskuse počenjajo v imenu krščanstva, demokracije, republikanskih mazzinianskih idej in celo socializma. LETA 1921 IN 1931 Podatki ital. vlade za mir. konferenco C, Schiffrer (izvedenec ital. vlade na mir. konferenci I. 1946): Podatki po publikaciji «Saggio di una carta dei limiti nazionali italo - jugoslavi: 96.000 Slovencev v pokrajinah Trst, Gorica in Videm. — Uradni podatki iz leta 1931 (za 17 občin Beneške Slovenije, t. J. brez treh občin Kanalske doline): slovenščina je bila občevalni jezik za 33.932 oseb Italijanska vlada je določila leta 1946 za mirovna pogajanja kot svojega izvedenca za vprašanja Julijske Benečije pok. prof. Carla Schiffrerja s tržaške univerze, ki je pred začetkom pogajanj izdelal poseben zemljevid «ital. — jugosl. mej* —- »Carta del limiti nazionali italo-jugoslavi*. Zemljevid je natisnilo Tiskarsko pojdefje (Italgeo* v Milanu že jeseni leta 1945; baje je bila prodaja tega zemljevida pozneje prepovedana. Prof. Schiffrer je sestavo tega zemljevida obrazložil v posebni publikaciji, ki je izšla — kolikor nam je znano — v francoščini in italijanščini. V francoščini je izšla v Parizu pri Eugčne Farquelle leta 1946 pod naslovom «Autour de Trieste — Point neuralgique de L’Europe*. Publikacija je istočasno izšla tudi v italijanščini, in sicer v Rimu, prav tako s priloženo isto karto, pod naslovom «Carlo Schiffrer dalla Dniversita di Trieste «LA VENEZIA GIULIA« (Stabilimenti tipa grofici Carlo Coiombo). Obe izdaji vsebujeta tudi predgovor grofa Carla Sforze, ki je postal v februarju 1947 zunanji minister Italije. V tem predgovoru (z datumom 7. januarja 1946) je za Schiffrerjevo knjigo med drugim rečeno, da »služi v čast znanosti«. Ital. vladna delegacija se je tega zemljevida, s katerega objavljamo Schiffrerjeve podatke o Slovencih samo za tistih 34 občin, v katerih v Italiji v ILE6ENPA državna meja pokrajinska meja meja dvojezičnega območja -----občmeja > • 150o i! • 1000 il • 50-250 J L . 25 razpršenih prebivalcev A 50-80% Slovencev (O TRST VJT mestna sred. 220.00OOTT: 83% Italijanov 13% Slovencev 4% drugih O gorica. ted. sredisce 28.000 prebivalcev 75% Italijanov 22% Slovencev 3% drugih resnici živijo še danes. To pa pomeni, da je italijanska vlada pred mednarodno javnostjo priznala leta 1946 obstoj tistega števila Slovencev, ki je na zemljevidu njenega izvedenca navedeno s posebnimi zelenimi pikami, ki jih vidimo tudi na gornji risbi kot črne pike S tega zemljevida in z omenjene knjige ni težko povzeti sledečih podatkov glede števila Slovencev v vseh treh obmejnih pokrajinah za leto 1921: I. Pokrajina Trst: 54.500. Pri tem je zanimiv podatek, da izvedenec ital. vlade ni smatral, da je bilo število Slovencev, ki je bilo rezultat popisa leta 1921, točno, temveč v svoji publikaciji dokazuje, da je bilo takrat v tržaški občini' dejansko 45.000 Slovencev. II. Pokrajina Gorica: 14.200 III. Pokrajina Videm: 27.500 V vseh treh pokrajinah je torej po mnenju izvedenca ital. vlade na mirovni konferenci leta 1946 prebivalo 1921. leta okrog 96.000 oseb slovenske narodnosti. Pozneje so baje to število skušali zanikati', in kot rečeno prodajo karte baje tudi prepovedali. Toda zaman. Ostala je v uradnih niednarodnih arhivih in publikacijah o tedanji mirovni konferenci in noben zgodovinar ne bo mogel teh podatkov ignorirati. V knjigi »Beneška Slovenija*, Gorica 1950, pa beremo, da je Italija deset let pozneje, t. j. v decembru 1931, «še enkrat uradno zbrala podatke o občevalnem jeziku in ugotovila, da je v 17 ob-čipah Beneške Slovenije leta 1931 govorilo slovenski jezik 33.932 PRED FAŠIZMOM V CERKVAH Po podatkih iz knjige «Cerkev na Slovenskem* Za videmsko nadškofijo je te podatke sestavil pok. Bevkov kaplan Martin Čedermac - Anton Cuffolo. Samo v tej nadškofiji se je nekoč slišala slovenska beseda v 58 cerkvah Zelo zanimivi, toda premalo znani so podatki o tem — zlasti za videmsko nadškofijo, kjer Slovenci nimajo danes niti svojih šol — v koliko slovenskih cerkvah je bila v rabi slovenščina. Že leta 1931 je pok. istrski učitelj Fran Barbalič objavil o tem posebno knjigo in karto pod naslovom tVjerska sloboda Hrvata i Slovenaca u Istri, Trstu i Gorici*, Zagreb 1971, zal. Hrvatsko književno društvo Sv. Jeronim, letos pa je izšla v Ljubljani knjiga rCerkev na Slovenskem», zal. »Provincia Ecclesiastica Slovena in Ljubljana*, 1971, ki vsebuje tudi podatke o cerkvi med zamejskimi Slovenci. Na podlagi podatkov iz te knjige smo vrisali v zgornjo risbo vseh 114 katoliških cerkva, v katerih se uporablja ali pa se je pred fašizmom (zlasti v videmski nadškofiji) uporabljal slovenski jezik. V naslednjem podajamo iz te knjige naslednje podatke o omenj* nih cerkvah: L VIDEMSKA NADŠKOFIJA Za podatke v tej nadškofiji je rečeno v omenjeni knjigi sledeče: »Navajamo vse župnije, v katerih je bil do nastopa fašizma slo venski duhovnik. Seznam je naredil pok. Anton Cuffolo, župnik v Lazah (Martin Čedermac). Fašizem je prepovedal v teh župnijah sleherno božjo službo v domačem jeziku. Po drugi svetovni vojni so jo slovenski duhovniki morali obnoviti le v malo župnijah. Precej slovenskih duhovnikov službuje na furlanskih farah. Večina slovenskih župnij ima duhovnika, ki domače govorice ne zna ali je noče govoriti. Želja je, da bi duhovniki, izšli iz slovenskih far, službovali v župnijah, kjer žive Slovenci. Za vse te kraje naj bi skrbel poseben škofov vikar za Slovence. Precej Slovencev se je po zadnji vojni naselilo po furlanskih vaseh in zlasti v mestu Čedadu. Ni slovenskega duhovnika, ki bi skrbel zanje. Na Stari gori je pri kapucinih slovenski spovednik, slovenske romarje na Svete Višarje pa v poletnem času oskrbujejo duhovniki iz raznih krajev in škofij*. Ta Čedermacev seznam se po posameznih dekanijah glasi takole: Trbiški dekanat. — (Vicariato di Tarvisio). V tem dekanatu je bilo pred fašizmom osem župnij, v katerh je bil slovenski duhovnik, in sicer: 1. Lipalja ves (Le Glesie-S. Leopoldo). Sedaj službuje tam župnik Stefano Battigelli že od leta 1939. — 2. Naborjet (Malborghetto) župnik je Ariedo Iogna (1966). — 3. Ovčja ves (Valbruna) župnik italo Lizzi. — 4. Ukve (Ugovizza) župnik Zaharija Succaglia (1937). — Žabnice (Camporosso in Valcanale) župnik Mario Čemet (1962). — 6. Trbiž (Tarvisio) župnik Attilio Della Marina (1963) dekan, kaplan Giampietro Bellini (1966) in Guseppe Peressotti (1968). — 7. Rabelj (Cave del Predil) župnik Peter Tomasino (1951), kaplan Angelo Battiston (1963). — 8. Bela peč (Fusine in Valromana) župnik Simeone Musich (1963). Moženski dekanat (Vicariato di Moggio Udinese). — Ravenca (Resia) župnik Aifonso Barazutti (1967). — 10. Osojani (Oseacco) župnik Giuseppe De Colle (1951). — 11. Stolbica (Stolvizza) župnik Antonino Cappelari (1969). Huminski dekanat (Vicariato di Gemona) — 12. Fljepan (Flaipa-no, obč. Gorjane - Montenars) žup. upr. Tullio Quagliaro (1964). Tarčentski dekanat (Vicariato d.i Tarcento) — 13. Učja (Uccea) župnik Vito Ferini. — 14. Ter (Pradielis) žup. upr. Giulio Mentil (1955). — 15. Brdo (Lusevera) župnik Domenico Zannier (1961). — 16. Zavrh (Villanova di Tarcento) župnik. — 17. Podbrdo (Cesareis) žup. upr. Giulio Mentil (1962). Nemški dekanat (Vicariato di Nimis) — 18. Krnice in Kanalič (Monteprato e Valle Montana) žup. Orazio Rizzi (1958). — 19. Platišče (Plestišča - Platischis) župnik Angelo Specogna (1956). — 20. Vižont (Chialnimis) župnik. — 21. Porčinj (Porzus) žup. upr, Romano Costantini (1964). — 22. Prosnid (Prossenicco) župnik Luigi Fantini (1967). — 23. Tipana (Taipana) župnik Mario Totis (1962). — 24. Tipansko Brezje (Monteaperta di Taipana) župnik. — 25. Viskorša (Monteaperta) župnik Ruggero Facco (1970). — 26. Čemeja (Cer-gnau) žup. upr. msgr. Eugenio Lovo (1965) iz Nem. — 27. Subid (Subit) žup. upr. msgr. Eugenio Lovo (1967) iz Nem. — 28. Malina (Forame) župnik Romano Costantini (1962). Sestavil STANISLAV RENKO Narisal SREČKO ZUPAN (Nadaljevanje na 6. strani) • i •• maja država maja škofij maja dekanij GORIŠKI DNEVNIK NEDELJA, 7. NOVEMBRA PONEDELJEK, 8. NOVEMBRA TRST A 8.15. 10.15, 13.15. 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za čembalo; 10.00 Godalni orkester; 10.15 Poslušali bo- ste...; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Zaklad Sierra Madre — zadnja oddaja; 11.35 Ringaraja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj. zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.45 Miniaturni koncert; 17.30 Radijska drama; 18.30 Zbori; 19.00 Filmska glasba; 19.30 Pratika 19.45 Majhni ansambli: 20.00 šport; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Naši kraji in ljudje; 21.20 Sejem plošče; 22.00 NedeJ’« v športu; 22.10 Sodobna glasba 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Glasba za orkester; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14.00 Okrogla o... KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.15 Pevci; 9.15 Juke - box; 10.45 Glasba, sladka glasba; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.00 Danes šport; 14.40 Sosednji kraji in ljudje; 15.00 Nedeljsko srečanje; 15.00 Glasba po željah; 16.20 Pojeta ženski zbor iz Postojne in moški zbor iz Ajdovščine; 17.00 Prenos RL; 18.45 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNf PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Koncert lahke glasbe; 11.35 Krožek staršev; 12.00 Plošče: 12.29 Hit parade; 13.15 Supersonic 15.30 Prenos z nogometnih igrišč; 16.30 Popoldne z Mino; 17.28 Formula uno: 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 Francoske pesmi: 20.45 Batto quattro; 21.20 Koncert; 21.55 Hlusione — radijska priredba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30, 22.00 Poročila: 7.40 Pojejo Santa-na in Yves Montand; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.30 Spored s Pippom Baudom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 športna nedelja; 18.40 Canzonissima; 20.10 Koncert operne glasbe; 22.00 Popevke v Maigretovi hiši; 23.05 Lahko noč Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.15 Koncert organista Tachezija; 13.00 Medigra; 13.20 Opera Francoisa du Rolleta; 15.30 Komedija; 19.15 Vsa-kovečemi koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 8.05 Radijska igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 Glasbena medigra; 14.30 Nedeljsko športno popoldne: 16.40 Minute lepih melodij; 17.00 Vremenska napoved in poročila; 17.05 V svetu opernih melodij; 17.30 Radijska igra; 18.30 lahke glasbe; 19.00 Lahko noč o-trocl!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 cV nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša: 12.30 Risanke: 12.55 Komentar o Canzonissimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.45 TV za otroke — UFO; 17.35 Dodojeve dogodivščine; 17.45 Izidi nogometnega prvenstva; 18.00 Zabavna oddaja; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Življenje Leonarda Da Vincija; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored s kvartetom Cetra; 22.15 Kriminalka v Pragi. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Kotiček za otroke: prizor iz serije »Kapica na pike*; 20.30 Dolgometražni film. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.05 Slovenski motivi; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Bonzagni na kordovoxu; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Srečanje pred mikrofonom; 18.15 U-metnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Slavni dirigenti; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Glasbeni drobiž; 19.45 Goriški polifonski zbor; 20.00 šport; 20.35 Pesmi brez zatona; 21.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu; 21.20 Orkester jjroti orkestru; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pripoved o pesmi ; 15.30 Folklorno gradivo; KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.15 Strani glasbenega albuma; 8.45 Rovinj danes in včeraj; 9.15 Makedonska ljudska poezija; 10.05 Glasbena medigra; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Polke in valčki s slovenskimi ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Od popevke do popevke; 16.40 Igra pianist Goj-mir Demšar; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 13.45 Spored s Pao lom Polijem; 14.00 Popoldanski glasbeni spored; 16.00 Otroški ko tiček; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Naši orkestri lahke glasbe; 19.00 Kulturna oddaja; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Iva Zanicchi in Elton John; 8.40 Melodrama; 9.35 Barve in zvoki orkestrov; 9.50 Atomi v družini; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Fašizem v Evropi; 18.15 Plošče; 19.00 Spored z Giuffrejem; 20.10 Supersonic; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.00 Schubertove simfonije; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Vzporedne glasbe; 13.00 Medigra, 14.00 Liederistica; 14.30 Včerajš nji in današnji izvajalci; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Z velikima zabavnimi orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Emil Adamič: »Tatarska suita*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz zborovske zakladnice; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intarmezzo; 15.40 Lepe melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Willy Stech; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popokfcie; 18.15 Lahka glasba; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Iz zakladnice vokalno-inštru men talne literature; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — I. Cimerman: Pesmi; 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 17.00 TV za najmlajše: »Igra stvari*; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: »Slike iz sveta* (18.05) »Otrok iz predmestja*; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Celovečerni film: «24 ur v Scotland Yardu»; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje z Lucianom Minguzzijem; 22.15 Iz »Festival of perfarming art*. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za otroke: »Čudodelni rog*; 20.15 Dnevnik; 20.30 Glasbeni spored s Charisom Azna-vourjem; 21.15 Dokumentarec iz serije »Svet, v katerem živimo*. STATISTIČNI PODATKI 0 GORIŠKEM TURIZMU SOLSKE VESTI Za ^"7“ a*-!!0,"“SS''JEZIKOT"a^LAH v goriskih hotelih v zadnjih 10 letih K takemu povečanju so precej pripomogla razna mednarodna kulturna in športna srečanja Med tujimi državljani so Jugoslovani na prvem mestu, sledijo jim Avstrijci, Nemci in Francozi Večkrat smo že omenili, da je število hotelskih postelj v Gorici majhno, premajhno da bi zado- Avstrijci v prejšnjih letih zelo zanimali za Gotico in da je v zadnjih letih to njih zanimanje od- voljilo vse. ki bi želeli prenočiti j padlo. To je res do gotove mete. v Gorici tako iz turističnih kot iz poslovnih razlogov. Hoteli v našem mestu, razen redkih izjem, so zastareli in zaradi tega petič-ne.iši turisti raje prenočijo v Vidmu ali v Tržiču. V zadnjem času so nekaj starih in novih hotelov moderno opremili. verjetno bodo že za božične praznike odprli hotel avtokluba »Intemaztonale* na tržaški cesti, ki bo moderno o premlien. Prihodnjega februarja pa bodo naibrž odprli moderni hotel »Palače* na Korzu Italija. Turistov v Gorico pride malo. Starih bojevnikov iz prve svetovne vojne .je čedalje manj, naše mesto je zelo mimo in ne nudi posebnih atrakcij. Zaradi tega ie razumljivo. da se mu tujci ognejo in gredo le mimo v Jugoslavijo ali iz nie. Kljub temu pa najdemo še vedno precej ljudi, ki pri nas prenočijo. V zadnjih letih se je povečalo število gostov, zlasti tujih, zaradi številnih mednarodnih prireditev kulturnega in športnega značaja. Ti tujci, zlasti člani raznih pevskih in foklomdh skupin, so prenočili tudi v raznih šolskih zavodih ali pa v hotelih, ki so izven Gorice. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti velikega števila poslovnih ljudi, ki prihajajo vsak dan v naše mesto, tako da ie zvečer težko najti v obstoječih hotelih prosto sobo. Zato je čisto razumljivo, da je število italijanskih gostov v naših hotelih veliko večje od števila tujcev. Na razpolago imamo podatke o gibanju v hotelih v desetletju, ki gre od leta 1958 do 1968. Kasnejših Dodatkov ni in sedanje podatke smo povzeli iz ankete o goriškem turizmu. ki sta jo pripravila dva strokovnjaka po naročilu goriške občine. Že na prvi pogled nam pade v oči, da so Jugoslovane pričeli evidentirati šele v letu 1967. Morda niso bili Jugoslovani dotlei statistično zanimivi, pa so jih šteli v skupni kotel »druge države*. Podrobna analiza številk pa nam pove. da so bili Jugoslovani na prvem mestu v številu nočitev, za Italijani. ne le v letih 1967 in 1968, marveč skoro gotovo tudi v prejšnjih letih. Na prvi pogled se zdi. da so se Pred leti ie imel neki gorišld hotel v središču mesta pogodbo z neko avstrijsko potovalno agencijo in skoro vsak večer smo videli nar-kirati avtobus te avstrijske agencije. Pogodbe niso obnovili, zaradi tega avstrijski turisti na poti v Benetke ali Trst prenočijo drugje. Na tretjem mestu med tujimi državljani so Nemci, za njimi pa Francozi. Število nočitev tujcev ie nestalno. Sicar pa naj navedemo nekaj številk. V letu 1960 je balo v goriških hotelih 2.085 nočitev Avstrijcev, 1.082 Francozov, 1.943 Nemcev, 4.767 Jug., 2.682 drugih. Skupno je bilo v letu 1968 12.926 nočitev tujih državljanov ter 110.552 nočitev italijanskih državljanov iz drugih krajev. Skupno ie bilo v letu 1968 nočitev tujcev olcrog 5000 več kot v letu 1967 in kar 15.000 več kot v letu 1966. Kljub kroničnemu pomanjkanju hotelskih kapacitet v Gorici pa se je položaj v desetih letih izboljšal. Podatki pa bodo še zgovornejši čez nekaj let. ko bodo delovali kar trije novi hoteli, ki jih bodo v kratkem odprli. Zaradi pacifistične propagand« mladinci prijavljeni sodišču Na drugem mestu pišemo o «po-dvigih* fašistov na Oslavju. Sedaj pa še nekaj o drugem dogodku, ki se je pripetil istega dne v Gorici. Pred glavnim vhodom vojašnice Montesano v Gorici so 4. novembra ustavili pet mladeničev: 17-letnega P. L., 15-letnega L. M., 16-letnega B. P., 17-letnega F. M. in 16-letnega CAV, ki so jih potem prijavili sodišču za mladoletnike pod obtožbo, da so delili pred vhodom v omenjeno vojašnico obiskovalcem protimilitaristične letake ter da so jih verjetno nameravali razdeljevati tudi v vojašnici vojakom in obiskovalcem. Letaki so imeli samo znak mladih pacifistov. Letaki naj bi med drugim označevali vojaščino kot »nepotrebno Na italijanskih šolah bi bil priporočljiv pouk slovenščine vojsko* in »orodje dobička in oblasti*. Na njih ni bil nihče podpisan, niti ni bila navedena tiskarna ter niso poslali predpisane izvode o-krajnemu sodniku in državni pro-kuri. Prav to dejstvo bo služilo kot osnova za obtožnico. C Na svečanosti 4. novembra je podžupan Rovis, med govorom, ki ga je imel nekaterim bivšim bojevnikom iz Neaplja v spominskem parku, med drugim omenil tudi dobre in prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo. Dejal je, da je do teh dobrih odnosov prišlo prav v naših krajih, kjer se je vršila prva svetovna vojna, ker živi tu prebivalstvo, ki si želi mir in napredek. iimiiiiiiiiuiniiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiii SINDIKALNA KRONIKA Jutri, 8. t.m. se bo po slovenskih in italijanskih šolah v Gorici pričel obvezen pouk tujih jezikov za tiste otroke 4. in 5. razreda osnovnih šol, katerih starši so vložili prošnjo v tem smislu. Poučevali bodo učitelji osnovnih šol, ki so za to usposobljeni. Poučevali bodo francoščino, slovenščino, nemščino in angleščino. Učitelje, ki1 jim bo poverjen pouk teh jezikov so predskušaH profesorji višjih srednjih šol ter so imeli večdnevno pripravo praktične preizkušnje, pri katerih so bili prisotni šolski' ravnatelji in nadzorniki, ki so dali na razpolago tudi moderne učne pripomočke. Hvalevredno pobudo za tak pouk je dala že lansko leto občinska uprava v Gorici, izvedli pa so jo po navodilih generalnega ravnateljstva pri šolskem ministrstvu in z osebnim prizadevanjem višjega nad- iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuu iiiiiiuiiiimiii NEKAJ VESTI IZ ŠTANDREŽA Poskrbeti za večjo varnost šolarjev v bližini šole Ponesrečeni Flavij Marvin naj služi v opozorilo Šolsko poslopje v Štandrežu je postavljeno v stranski ulici, vendarle je šolska otročad tudi v Štandrežu zelo živahna in se zaradi te-aa. po končanem pouku, zapodi z vso silo na ulico. Zaradi tega je tu precej nevarnosti, da bi prišlo do nesreč. Avtomobilisti, ki prihajajo po Ulici sv. Mihaela, niso opozorjeni. da je tu šolsko poslopje. Domačini so nam povedali, da je ena tabla, ki na to opozarja, skrita med zelenjem. Zaradi tega je tu za otroke zelo nevarno. Štandrežci so nam povedali, da bi si želeli ob urah začetka in zaključka šolskega pouka na tem mestu policaja, ki bi, urejeval promet. Podobno službo vršijo mestni policaji pred številnimi šolami v mestu in letos so tako službo uvedli tudi pred poslopjem slovenske šole v Ulici Randaccio. Zaradi tega bi bilo umestno, da bi občinska uprava poskrbela v tem smislu tudi v Štandrežu. Vemo. da bodo nekaj novih mestnih policajev sprejeli v kratkem v službo, zaradi tepa občina ne bi smela imeti težav. Istočasno pa bi bilo prav. da bi dali večji poudarek cestnim znakom, ki obveščajo avtomobiliste na bližino šele ter da bi narisali na tleh prehod za pešce. Umestnost gornjih ugotovitev in predloga, da pošljejo mestnega stražnika blizu šole potrjuje tudi dejstvo, da smo prav včeraj v dnevni kroniki poročali, kako je prav na omenjenem mestu prišel pod avto šolar 8-letni Flavij Mar-vin iz Štandreža. ki je sedaj za 10 dni na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici. Da bi se ne ponovil morda še kak hujši primer, bi bilo treba poskrbeti za večjo varnost šolarjev in drugih pešcev na splošno. Mopedist trčil v avto Prejšnji večer nekaj pred 19. uro se je peljal 19-letni mopedist Franko Pintar, doma iz Gorice, Ul. Piave 13, s svojim vozilom iz Gorice proti Gradiški. Blizu gostilne »Al fogolar* pa je od zadaj trči v ustavljen fiat 850, padel in se poškodoval. V goriški bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na bradi ter so mu nudili prvo pomoč. Cestna policija je ugotovila, da je avto last 19-letnega Michela Meno-na iz Gorice, Ulica Campagna bas-sa št. 39. Prihodnji teden stavke v vseh tovarnah slaščic Interpelacija v zvezi z zaporo plastičnega oddelka v Tržiču Izboljšani penzijski pogoji delavcev avtobusnih podjetij V torek bodo stavkali delavci imeli okrog sebe maso. Ljudje, ki so prisostvovali tej manifestaciji, pravijo, da je govornik odv. Feliciani iz Milana zmerjal Slovence, to je domačine, ki bivajo na Oslavju. z običajnimi šovinističnimi in protislovenskimi frazami. Poleg zastopnikov vojaških oblasti je bil prisoten še podvrefekt en socialdemokratski občinski odbornik, en demokrščanski občinski svetovalec. trojica fašistov, ki sedi v goriškem občinskem svetu (Pedro-ni. Coana. Fonzari) ter pokrajinski svetovalec MSI. Seveda so bili prisotni misini odv. Pascoli nekdanji poslanec De Micheli Vitturi pozdravni telegram pa ie poslal fašist Almirante. Manifestacija, ki bi morala biti nadstrankarska, se je prelevila, kot smo pričakovali v fašistično. Zaradi tega so io izvoljene oblasti ignorirale. Povejmo še. da je okrog trideset fašističnih mladeničev iz Gorice pozdravljalo z dvignjeno roko. Ali niso zastopniki policije in orožnikov, ki so bili prisotni opazili, da are za apologijo fašizma? zaposleni v slaščičarskih tovarnah Poziv za stavko so izdali sindikati FILZIAT-CGIL. FULPIA-CISL. in UILIA-UIL. ker so se razbila pogajanja za obnovo splošne delovne pogodbe v vsedržavnem merilu. V prihodniem tednu bo, poleg zgo raj napovedane, še drugih osem ur stavke. Sindikati so v letaku opozorili delavstvo. da ie treba poostriti sindikalni pritisk in da so v stavkovno gibanie vključeni tudi uradniki in trgovski potniki. Baje se bodo pogajanja v Rimu nadaljevala 10. ali 11. novembra. V Gorici ie precej tovarn slaščic in podobnih izdelkov, zaradi tega bo v stavkovno gibanie vključenih več sto ljudi, predvsem žensk. • * » Sindikat FENLAI-CISL .javlja, da je ustrezna komisija poslanske zbornice odobrila zakon, ki spreminja socialnoskrbstveni in penzionski položaj delavcev, ki so zaposleni v avtobusnih podjetjih. Na podlagi o-men.ienega zakona bodo imeli tako sedanji uslužbenci kot upokojenci I . . "J"? precej izboljšav \ janja! Domačini na Oslavju so siti zmer- zomika, ki je prispeval v zadevi strokovne nasvete in izkustva, ki si jih je pridobil na mednarodnih pedagoških srečanjih na katerih so obravnavali pouk tujih jezikov na osnovnih šolah. Izbrani1 učitelji so z zanimanjem sledili tem pripravam in tako lahko pričakujemo, da si bodo prizadevali za popoln uspeh te koristne pobude, ki je posebne važnosti za šole v obmejnih in narodno mešanih krajih. Interpelacija deželi o izpitih v bolnišnicah V goriški in tržiški bolnišnici so imeli pred nekaj dnevi izpite za sprejem bolničarjev v drugi letnik. Med trinajstimi kandidati v Gorici je le eden izdelal, med petindvajsetimi v Tržiču pa pet. izidi izpitov so izzvali precej negodovanja med kandidati, ki so v glavnem uslužbenci bolnišnic, ter so hoteli doseči boljši položaj. V zvezi s tem sta deželna svetovalca KPI Bergomas in Zorzenon poslala odborniku za zdravstvo interpelacijo v kateri menita, da bi morala deželna uprava pregledati kako so potekali izpiti. • Deželni svetovalci Bergomas, Pellegrini in Bosari so poslali odborniku za zdravstvo interpelacijo, v kateri želijo pojasnila o uporabi milijarde in 200 milijonov lir. ki jih je država nakazala naši deželi na podlagi zakona 12.2 1968 štev. 132, za gradnjo zdravstvenih naprav. • Na sedežu Rdečega križa so se sestale članice upravnega odbora ustanove, da bi razpravljale o poteku nabiranja denaria za delovanje te človekoljubne ustanove. Odboru predseduje soproga goriškega prefekta ga. Vittoria Sganga. Trčenje pri Gradiškutl Prejšnji dan ob 17.30 so pridr žali v splošni goriški bolnišnici za 10 dni na zdravljenju 19-letno Jo lando Medvešček iz Jazbin št. 4 ki so ji ugotovili Udarec v loba njo ter rano na levem kolenu. Žena se je peljala malo prej z avtom fiat 124, ki ga je vozil njen mož. Pri Gradaškuti pa je trčil drugim fiatom 124, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Pri trčenju Jr bila ranjena samo žena. Zapiraj so napravili orožniki iz Ločnikaj, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 7. DO 13. NOVEMBRA 1971 NEDELJA, 7. novembra 9.30 Pet minut po domače; 9.35 Kmetijski razgledi: Plastične mase v kmetijstvu; 10.00 Kmetijska oddaja; 11.00 Mozaik; 11.05 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Svet, v katerem živimo: 11.55 Mestece Peyton; 15.30 Boks Partizan; Kabli, posnetek; 16.30 Košarka Lokomotiva: Rabotnički — prenos, v odmorn rezerviran čas; 18.20 Žareče sonce nad puščavo, sovjetski film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 »Stare bajte*, humoristična oddaja; 21.25 Videofon; 21.40 Športni pregled; 22.10 Poročila. PONEDELJEK, 8. novembra 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli: Sicilija. Živčni sistem, Lild: 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splosne izobrazbe: Matematika; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.40 Nemščina — ponovitev; 15.55 Angleščina — ponovitev; 16.10 Francoščina; 17.36 Kljuk-čeve dogodivščine, 6. del; 18.15 Obzornik; 18.30 S kamero po svetu: KUimandžaro; 19.06 Mladi za mlade; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Platon; Sokratova smrt — drama TV Beograd; 21.25 Vračanje — dokumenta mo-feljtonska oddaja; 22.10 Poročila. TOREK, 9. novembra 9.36 TV v šoli: TV vrtec, Pravi kot, Osnove gospodarstva, Literatura; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; Afganistan; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.35 Ruščina — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 T. Jansson: Čarodejev klobuk, 6. del; 18.06 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.40 Srečanje v studiu 14: Fa-mily Dogg; 19.05 Vzgoja za življenje v dvoje: Rojstvo; 19.30 Nega današnjega moškega; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Odporniška gibanja v filmski upodobitvi: Dnevnik Ane Frank, ameriški film; 23.00 Poročila. SREDA, 10. novembra 8.15 TV v šoli: Slavonija, Lite ratura, Zrinjsko frankopanska za rota, Železo, Sodobna tema, Živčni sistem. Lild, Kaj je film: 16.23 Napoved sporeda; 16.25 Rokomet za pokal Karpatov — Jugoslavija: Španija, prenos II. polčasa; 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabav-no-glasbena oddaja; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka; 20.00 TV dnevnik; 20.35 M. Uskokovič: Čedomir Bič — IH. del; 21.25 Nogomet Francija:Bolgarija — posnetek iz Marseilla; 22.55 Poročila. ČETRTEK, 11. novembra 9.35 TV v šoli: Bela smrt, Stje pan Šulek, Cink; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.40 Nemščina — ponovitev; 15.55 Angleščina — ponovitev; 16.10 O-snove splošne izobrazbe; Matematika; 17.15 Veseli tobogan: Anhovo, II. del; 17.45 Rokomet za pokal Karpatov — Jugoslavija Madžarska — prem« II. polčasa; 18.15 Obzornik; 18.30 Svet, v katerem živimo; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Propagandna oddaja; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 Maupassantove novele; 22.00 Simfonični orkester RTV vam predstavlja — E. Marckhel: Suit^ za komorni orkester; 22.20 Pomočila. PETEK, IZ. novembra 9.30 TV v šoli: TV vrtec, Tudi živ li imajo mamo, Aktualna oddaja, Japonska, Izmenični tok; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoti — ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Zemljepis; 17.35 Veme-Kohout: V 80 dneh okrog sveta; 18.15 Obzornik; 18.30 New-port jazz festival; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Slavna imena: Gerard Philipe v filmu: Parmska kartuzija; 23.30 Poročila. SOBOTA, 13. novembra 9.35 TV v šoli: Sodobna tema, Dubrovniške poletne prireditve, Klasicizem v Slavoniji; 16.28 Napoved sporeda; 16.30 Košarka Rabotnički: Jugoplastika — v odmoru rezerviran čas; 18.10 Obzornik; 18.25 Mali vitez — serijski film; 19.25 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Skopje 71, festival zabavnih melodij; 22.06 Oddelek S — serijski barvni film; 22.55 Poročila. V zvezd z zaporo plastičnega oddelka v tržiški ladjedelnici, o kateri smo obširno pisali pred časom, je deželni svetovalec PSIUP Rizzi poslal deželnemu predsedniku interpelacijo v kateri mena. da bi lahko deželni odbor posredoval pri vodstvu podjetja, da ne bi to zaprlo omenjenega oddelka. V tem ie sedaj zaposlenih le 80 ljudi, pred časom jih je bilo čez 200. podjetje pa je zagotovilo, da ne bodo nikogar odpustili. V dvanajstih letih so v tem oddelku izdelali nad 900 plastičnih motornih in rešilnih čolnov, v zadnjem času pa ti niso šli več v promet. Fašistično izzivanj« na Oslavju V četrtek popoldne je prišlo na Oslavju do čisto fašistične provokacije. ki so ji botrovali voditelji goriških bojevniških organizacij in desničarskih skupin. V notranjosti kostnice so odkrili ploščo deseterici padlih krminskih prostovoljcev v prvi svetovni voitti. ki io ie krminska občinska uprava odstranila s krminskeaa pokopališča, ker so na njej bila vklesana tudi imena nekaterih fašističnih padlih, ki niso imeli nobene zveze s prvo svetovno vojno. Nedeljska manifestacija ie potekala v šovinističnem in fašističnem duhu. saj je bila polemično usmerjeno proti demokratično izvoljenim občinskim svetovalcem o Krminu. Prireditelji so tudi izkoristili 4. november, ko se v kostnico na O-slavie zgrinja veliko število starih bojevnikov in sorodnikov padlih, katerih kosti so tu gori. Ti ljudje so prišli na obisk kostnice, prireditelji pa so to izkoristili, da bi iiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiHiuimiiitiiiiiiiiiiiiiiiii Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V prejšnjem tednu se je v Gorici poročilo pet parov, dva pa so oklicati. V dneh 5. in 6. novembra pa »e je v Gorici rodilo 6 otrok, umrlo je šest oseb. Rojstva: Marco Rodaro, Valentina Radin, Raffaela Scarparo, Ršc-cardo Fiore, Daša Hoban, Stefano Cossar. Smrti: 66-letni upokojenec Mario Mezzorana; 59-letni učitelj Carlo Marega; 67-letni upokojenec Angelo Grusovtoi; 46-letni kmet Augusto Petarm; 54-letna invalidkinja Anita Predolin; 87-letna upokojenka Maria Dussizza. Poroke: soboslikar Giovanni Cont in delavka Liliana Veliscig, študent Giovanni Spanghero in knjigo-vodkinja Mariagrazia Gregori, profesor Giorgio Santoro in profesorica Silva Pais, študent Lktio Co-melii in študentka Alessandra Vogrini, elektromehanik Claudio Rossi in trgovka Nives Marega. Oklici: podčastnik vojske Saveno Camastra in učiteljica Anna Maria Stella Fontana, trgovec Venceslav Petarin in študentka Luciana Cosmaro. V Ronkah zaplenili tihotapske cigarete Včeraj so finančni stražniki v Ronkah ustavili poltovornjak z registracijo iz Neaplja, na katerem so zaplenili 399 kg inozemskih cigaret. Šoferja vozila Fernanda Strino iz Parme so zaprli in je sedaj v goriških sodnih zaporih. V teku je nadaljnja preiskava, i iiiuimiiiiiuiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiuimiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii POLICIJSKA KRONIKA Vlomilci v pisarne so odšli praznih rok Iz šole blizu stolnice pa so odnesli učne pripomočke v vrednosti 200 tisoč lir Oči vidno obstaja v Gorici neka druščina, ki se je specializirala v vlomih v pisarne, s posebnim nagnjenjem do odvetniških uradov. Tako so v noči od 4. do 5. t.m. vlomili v zobni ambulatorij Maura Massija, na Korzu Italija 56, kjer so s silo vdrli v ambulatorij; premetali vso sobo ter očividno iskali denar, ki ga ga pa niso našli ter so odšli praznih rok. Nato so obiskali komercialni u-rad dr. Giuseppa Musija, ki je tam v bližind', kjer so prav tako vse premetali, našli in odnesli pa so le kakih 700 lir drobiža in pa pisalni stroj. Končno so vdrli še v pisarno odv. Franca Macorattija, kjer pa so odšli praznih rok, saj niso dobiti' denarja. Pač pa so v vseh treh pisarnah napravili precejšnjo škodo med iskanjem. Po vsej verjetnosti isti nepovabljeni gostje so obiskali tudi šolo »Percotto* za goriškim županstvom v bližini stolnice. Tu so odnesli magnetofon, gramofon in tri kinoprojektorje v skupni vrednosti o-krog 200 tisoč lir. Policija, ki vodi preiskavo, je mnenja, da so tatovi prišli v kletne prostore skozi okno, ki po vsej verjetnosti ni' bilo zaprto, ker ni bilo nobenih znakov vloma. Od tu so šli v pisarniške prostore. Prihodnjo soboto pokrajinski kongres ANPI V soboto, 13. novembra popoldne in najbrž tudi v nedeljo, 14. novembra zjutraj bo v dvorani pokrajinskega sveta pokrajinski kongres partizanskega združenja AN Pl. Bivši partizana' so se na ta kongres dobro pripraviti in v zadnjih tednih so imele vse sekcije te organizacije v naši pokrajini svoje shode, na katerih so izvoliti’ nova vodstva in delegate za pokrajinski kongres Na kongresu bodo prisotni tudi delegati organizacij bivših borcev iz Slovenije ter iz drugih krajev naše države. Prireditelji vabijo bivše partizane, da prisostvujejo letošnjemu pokrajinskemu kongresu. Tehnična komisija pri industrijskem konzorciju v Tržiču je proučila program javnih del, ki naj bi jih izvedli v pristanišču Porto-rosega z deželnim prispevkom 1 milijarde lir. Sklenili so, da bodo podaljšati pomol za 300 m, poglobili morje ob njem za 3 do 12 m ter s preostalo vsoto nabavili potrebno opremo za operativno obalo. Zahvala partizanov iz Pevme-Oslavja Sekcija ANPI za Pevmo - Oslavje se zahvaljuje vsem svojcem doma čih padlih, ki so se letos v velikem številu udeležili svečanosti ob polaganju vencev na partizanski spomenik 1. novembra. Sekcija AN Pl se zahvaljuje tudi vsem drugim, ki so prišli na to svečanost, in sicer pokrajinskemu podpredsedniku Waltritschu, pokrajinskemu svetovalcu Polettu, občinskemu svetovalcu odv. Sanzinu, dr. Karlu Primožiču in dr. Mirku Primožiču. Bivši partizani se zahvaljujejo tudi občinski upravi, ki je ob tej priliki lepo uredila trg okrog partizanskega spomenika ter vsem, ki so se na občini za to zanimali. Darovi in prispevki Za Dijaško matico v Gorici, v počastitev spomina pokojnega Gigija Kodermaca so darovali prijatelji 185.000 lir. Najlepša hvala. Za krvno banko v počastitev spomina Gigija Kodermaca prijatelji darujejo 185.000 lir; Maria Kuhn v počastitev spomina Evgenije Tonzar 3.000 lir. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU IN PROSVETNI DRUŠTVI .HRAST* IN .JEZERO* vabijo danes, v nedeljo, 7. novembra ob 16.30 v DOBERDOB na drugo predstavo burke JAKE ŠTOKE TRIJE TIČKI Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesem: Miroslav Košuta Godbo vodi: Svetko Grgič Režija ADRIJAN RUSTJA Predprodaja vstopnic v Dober-dobu eno uro pred predstavo- CORSO ob 15.00: .Roma bene*. * Manfredi, V. Lisi in S. Beti • film v barvah, mladini pod «• tom prepovedan. j, MODERNISSIMO ob 14.45: tortura delle frecce dei B*ou?’rsni Steiger in C. Brovvnson. film ^ VERDI ob 15.00: .Mio padre mo«-signore*. Giancarlo Giannini in no Capolicchio. Barvni film- j CENTRALE ob 15.15: PRIZNANO MEDNARODNO ,, AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZ1ANA GORICA - UL Unca H Aoata Ud. - tel £8-t& - GOB*0* fKBVZBUAUO rBBVOZ VSAKOVRSTNEGA M KULTURA PRI DRŽAVNI^ ZALf>XBl J£ IZŠLA KNJIGA Slovenija - portret v podobi Ta zaključena turistično - inf ormativna edicija bo prišla na trg tudi v nemški in angleški izdaji Skoraj deset let bo tega, kar je jjkkarna založba zasnovala knjigo, v ..)e zd*J dokončno čred nami. Veaif° ^ nos* kratek naslov Slo-, „ katerega dopolnjuje podna- , v portret v podobi. Deset let ‘rajalo, da je ta turistično in-noativna edicija dokončno zaklju-na’ odroma da je v taki obliki ke., kojige dokončno prišla na J?™, krg. Mnoge podobne zami-obtiče nedokončane. Jugoslovan-„1, Bar°di nimajo podobne kom-d0 8ae *tn^ige' bi predstavila *scemu in tujemu svetu posame-Predele Jugoslavije oziroma |^mezne republike. Slovenci se bili^ 1, -k° Ponašamo, da smo dodela ■*g0’ ^ je sad vztrajnega ® ki bo, kot je njena osnov-51 n"°Sa, približala Slovenijo in ence vsem tistim, ki si želijo v .? Predstavljive, bežne podobe bK ® s kratkim spremljajočim 8a k °m" ^red nam' ie torei knji- kr',,. 118111 predvsem s sliko in f9vn i Cedilom predstavlja na-a, . eP°te naše domovine, znanosti, civilizacijske dosežke, u-Vekn°Stne spornenike in druge člo-da „Ve s^varitve. Knjiga, ki seve-. "e more rent , orai vse. kar sodi v kon-, ^ke knjige in v okvir slo-ozemlja. In če dodamo kj,jj 6ba «..5a^ko. France Stele in delo-cer Maleš, s teksti pa so si-v 'delovali številni vidni slona r s^r°kovnjaki: Franc Plani-jSoegrafiia jn gosoodarstvn), ne more predstaviti vsega, tem- ,s**k, približno polovico Čr- ti 'S' f — . / J če(j n "eslrin (zgodovina-). Fran-tnr pa'e (zgodovina NOB), Vik-kdhin e^ovšek (botanika). Valter ret fsPe,eologiia), Niko Ku-p^lfclklora), Miha Potočnik, ?a i, ? "venkel, Emili ian Cevc. In Stevj]!,e.r.? so Podobe prisue^ali še eisi mojstri fotografije leti, ko se je zašlo (j0°7'o^ila za to izdajo, je pri-na j so počasi prihajale bQe r^L Posamezne knjige, ki so jinaJJ°SVe^ene posameznim pokra-k) je Slovenije. Izšla je knjiga, storp v Podobi in s spremnim tek-knjj,, Podstavila Ljubljano, potem lett. Posvečena Gorenjski. Poli p-j1*10 dobili knjigo o Dolenjski, j^ntorski in slednjič še o Stalo ' Posameznih pet knjig k' *3ru®- Dodali so jim btavp* besede oziroma uvodne raz-kšjjg. ranče Bratko o značaju tiioj m nje pomenu, France Pla-dob< 0».geo6rafsko gospodarski po-*80de, • ,Venije' Ferdo Gestrin 0 1( 0 VlJjj Slovencev, France Ste-Pet “kovni umetnosti) ter vseh ko ”®°stojnih edicij združili. Ta-bon^Jo dobili Slovenijo in njen 7e l v Podobi. Ugo^^ramo to knjigo najprej °' C*a le v svojem bistvu • ki naj predvsem prikaže slikovno podobo Slovenije. Uvodni del je namenjen predvsem tujemu bralcu, spremno besedilo pa samo pojasnjuje slike. Poudarek publikacije je torej na slikovnem gradivu, ki je seveda samo dovolj zgovorno in ki samo pove dovolj vsakemu, ki knjigo lista. Po svojem značaju je publikacija v sredi med turističnim prospektom na najvišjem nivoju (brez reklamnega značaja) in monografijo. Po notranjem konceptu pa se knjigi pozna, da ni nastala naenkrat temveč v obdobjih in da so se notranji kriteriji razporeditve gradiva med izhajanjem posameznih knjig spreminjali. Tako so v celotni knjigi zastopani razni koncepti in so ponekod poudarjene pokrajinske lepote, drugod umetnostni spomeniki. pa spet zgodovinski spomeniki in spet drugje sodobni dosežki. 0-čitno je, da je bilo o značaju knjige več konceptov, da so se koncepti spreminjali, ne samo glede na več avtorjev, temveč tudi glede na posamezne zvezke in glede na čas izida. Spreminjanje koncepta je rodilo kompromis in je tako pač knjiga Slovenija knjiga, ki o naši domovini domačemu in tujemu človeku prikaže vsakega nekaj, ponekod več enega in drugod spet več drugega. V svojem bistvu je torej kulturno propagandna publikacija, ki svojo osnovno nalogo, predstaviti Slovenijo vsakomur v vsej njeni pestrosti, bogatosti in raznolikosti, kljub neenotnosti zasnove v redu in dobro izpopolnjuje. Dobrodošla bo domačim ljudem, še bolj tujim, zlasti, ko bosta izšli nemška in angleška izdaja. Seveda pa to še ne pomeni, da smemo biti z izdajo Slovenije, s tako kot se nam kaže, povsem zadovoljni. Veseli smo, da je založba držala obljubo, da je njen direktor kot glavni urednik in po-bornik te edicije (Ivan Bratko) i-mel toliko energije, da je zadevo speljal do konca in da je tudi do naročnikov, ki jih ni bilo malo, bila izpolnjena založniška obveznost. Toda škoda je vendar tudi v tem, da je izdajanje knjige trajalo toliko časa, v tem času pa so se stvari precej spremenile. Koncept publikacije kot celote bi vsekakor moral biti bolj enoten in dosledno izveden. Slika tovarniške delavke pri stroju, ki sama sicer fotografsko ni umetniška, nas danes ne more ogreti. Priznamo, spoštujemo in cenimo samoupravljanje. Toda slika delavskega sveta pri zasedanju je bila morda pred desetimi leti še aktualna, danes pa je to del naše stvarnosti, ki jo svet že pozna in ki v taki predstavitvi ne sodi v tak reprezentativen album. Deset let, pa tudi morda manj, pomeni, da so posamezne podobe zastarele. Perica z vozičkom je na ljubljanskih ulicah današnjega dr.e samo še preteklost. Pogrešamo stvari, ki so danes aktualne in zanimive. Po- krajinske podobe so vedno žive in aktualne. Podobe naše stvarnosti pa hitro zastarijo, kar je spričo dinamike našega življenja razumljivo. Reprodukcij umetnostnih spomenikov bi bilo lahko še več. Predvsem pa bi morale za današnjo rabo biti vse podobe barvne. V času, ko je edicija nastajala, so bile težave s slikovnim gradivom, s papirjem, danes je to odpadlo, fo-totehnika je ogromno napredovala. Ker pa je knjiga Slovenija ostala taka kot posamezne knjige o njenih pokrajinah, izšle pred leti, je rahla zastarelost očitna. Na srečo bomo dobili dopolnitev knjige, novo, samostojno publikacijo, ki bo predstavila slovenske zamejske pokrajine, brez katerih bi bila izdaja torzo. Zato lahko rečemo, da knjiga taka kot je, kljub težavam in pomanjkljivostim vendarle pomeni dosti, saj izpol- njuje svojo osnovno nalogo: predstaviti Slovenijo v njenih geografskih, kulturnih in narodopisnih značilnostih. Sl. Ru. PREJELI SMO TEORIJA IN PRAKSA. Revija za družbena vprašanja, št. 10. Izdaja fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani. Iz vsebine: France Hočevar — Socialistična demokracija in kultura v političnem življenju. Mara Bešter — Družbene službe v samoupravnem sodaliz mu. Franc Urevc — Gospodarski sistem in gospodarsko ravnanje. Miro Mastnak — Povezovanje Slovenije z mednarodnim gospodarstvom. Ok. Slovensko gledališče iz Trsta je sinoči uprizorilo v župnijski dvorani v Doberdobu premiero Štokove burke »Trije tički«. (Naš posnetek je s petkove večerne generalne vaje v doberdobski dvoranici). Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je predstavo navdušeno sprejelo. Ju* tri bo SG uprizorilo igro v Kulturnem domu za slovenske športnike ob zaključku letošnjih slovenskih športnih iger. iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiinuuiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiil POZNA JESEN - CAS KOLEDARJEV Koledar Slov. izseljenske matice vez med domovino in ljudmi v tujini Vsebinsko bogat in oblikovno pester prinaša informacije o življenju v domovini ter sestavke samih izseljencev - Tudi «Jadranski koledar 1972» je že v tisku Prišel je čas koledarjev, med Slovenci še vedno nriljubljene knjižne zvrsti s staro tradicijo. Ko tisk še ni bil med Slovenci tako razširjen, kot je danes, so bili prav koledarji tista zvrst, ki so pretežno kmečkemu slovenskemu človeku nudili zimsko branje, ki je v začetku bilo predvsem praktičnega značaja, namenjeno gospodarjem in gospodinjam, kasneje pa se je vsebinsko začelo razraščati be in končno dobil sedanje ime), koledar goriške Mohorjeve družbe in Trinkov koledar. Po svojem značaju se razlikujejo. Mohorjev je v večji meri ohranil tradicionalno vsebino in to velja tudi za Trin-kovega, Jadranski pa je z leti postal dejanski almanah vsega našega narodnega življenja za sedanjost in za preteklost in je kot tak dragocena dokumentarna publikacija, ki je prišla tudi v citate tudi na druga področja, sprva le- 1 virov nekaterih uglednih sloven- poslovno in postopno na vso človeško dejavnost doma in po svetu. Današnji koledarji, ki so nasledniki Mohorjevih, Vodnikovih, raznih Matic, kmečkih pratik itd. se od svojih predhodnikov že bistveno razlikujejo. Ohranili so sicer še tako imenovani koledarski del z meseci, spominskimi dnevi, važnimi datumi in drugimi tradicionalnimi zanimivostmi nastopajočega leta, a v bistvu so to že pravi almanahi, ki v poljudnejši obliki obravnavajo najrazličnejša področja, seveda v skladu s samim značajem koledarjev. Pri nas na Tržaškem nadaljujejo koledarsko tradicijo sedanji Jadranski koledar (kot najstarejši, ki je leta 1945 začel izhajati kot koledar Osvobodilne fronte, postal nato koledar Gregorčičeve založ- I>,,l"uiiiiuiU„llllllllmilllllllllMlmi„l„l„„ml|„„„l|l„tti„ii,iiiiiiniiMiiimiiiMiiiii!iiiiiMiimiimi-miiiin.. PO PRIZADEVANJU CANKARJEVE ZALOŽBE SL O VENCI BOMO DOBILI PRVI SPLOŠNI LEKSIKON Pripravljen bo po nemški izdaji Brockhausovega leksikona, ven* dar tako, da bo ena petina gesel povsem novih, slovenskih in jugoslovanskih, ena petina pa prirejenih za naše razmere nimamo leksikografske Hsit Priročnega splošnega Wl®> ki bi v slovenščini po-Ootf-L41 Pašemu človeku vse naj-Podatke. Zdaj bomo #li Trdili zamujeno in se pridru-lstlrtl narodom, ki imajo na % že dolgoletno tradi- tUfji *>ri Cankarjevi založbi že od meseca deluje poseben u-W>Ski odbor' ki ga v imenu zasij . v°di urednik Marjan Kru-lj' Cfedniiiu odbor, sestavljen iz Vf« fednikov, pripravlja izdajo pr-da v, s'ovenskega leksikona. Seve-»arnoPrepričanje, da gre za do, «oino slovensko Izdajo, zmot-6Blede na to, da imajo dru-«tjU?°di tovrstna dela izdana in a!J"7*cijo takega izdajanja do-študirano, bi bilo preveč »ti J ® zamudno, povsem na no-llUV^ravljati tak domač splošni ‘ Zato je odločitev uredni-l«k* °dbora po tehtnem premis-^ Padla na nemško založbo F. ta ^khaus, ki je znana prav leksikalnih publikacijah. •k'*0 sicer Mayerjev leksikon, ttr '“p leksikone založbe Kna-to^j^namo tudi francoski La-Toda temeljit študij vseh IdSjvJPlikacij je pokazal, da za kfc^Boje najbolj ustreza Brock-*»W 'oksikon. In ker je nemška ^4 Pokazala pripravljenost so-in se s Cankarjevo za-.dogovorila tudi za trajnejše %n°Vanie. je bila na frankfurt-todp, knjiinem semnju nedavno * Pogodba med obema za-hrt Prvi rezultat bo sloven-v*ld i , Ja splošnega Brockhauso-V‘>k°na ,ki naj bi prišel na Itj? ’*! knjižni trg jeseni leta Jbs^etlska izdaja leksikona bo po wi- številu gesel In ilustracij V izdaji. Leksikon bo 'Vmatu 21.5x15 cm izšel v eni k-1 be »»■■■»*si« na dobrih tisoč straneh kakih 50.000 gesel. Morda utegne kdo vprašati čemu potem toliko časa, preden bo leksikon prišel na svetlo v slovenski izdaji. Napačno je prepričanje, da je mogoče leksikone enostavno prevesti, tako kot druga leposlovna dela. Leksikon, čeprav do osnova povzeta po originalni izdaji, bo prirejen za naše potrebe. Tako bo ena petina gesel povsem novih, slovenskih in jugoslovanskih, ena petina pa bo prirejena za naše razmere. Zato je tudi razumljivo. da mora tako delo pripraviti le širši uredniški odbor in da je delo glavnega urednika predvsem organizacijsko. Tako je Marjan Kru-šič, ki vodi tričlanski ožji štab založbe, organizator, strokovno pa delo pripravljajo uredniki, Cankarjeva založba bo za splošnim leksikonom izdala še druge leksikalne edicije, tako da predstavlja prvi leksikon v slovenščini začetek neke nove veje slovenske založniške dejavnosti. Sl. Ru. skih in italijanskih ter celo av-, strijskih publikacij. Jadranski koledar za leto 1972 je že v tisku in bo predvidoma izšel v polovici decembra. Majhno zamudo v primerjavi s prejšnjimi leti bo pač pripisati tehničnim o-viram. Kot vsa leta nazaj ga bodo tudi tokrat pospremile med zveste naročnike in bralce lepe leDO-slovne knjige Prešernove družbe. Toda toliko le za uvod. Naš članek pa je namenjen prvemu letošnjemu koledarju, ki je prišel iz tiskarn, to je koledarju Slovenske izseljenske matice z letos spremenjenim naslovom »Slovenski koledar 1972» in s podnaslovom »Koledar za Slovence po svetu*. Ta koledar ima seveda svojo izjemno svojskost, ki jo nakazuje že sam izdajatelj, to je Slovenska izseljenska matica. Namenjen je predvsem slovenskemu življu v tujini. Njegova letošnja posebnost pa je v tem, da ni več skoraj izključno posvečen izseljencem v o-beh Amerikah, temveč Slovencem po svetu nasploh, to je tudi tako imenovani slovenski ekonomski začasni emigraciji na švedskem, v Avstriji, Švici, Franciji, Belgiji in drugod. (Od tu tudi spremenjen naslov, op. ur.). Zato je v svojem prvem delu posvečen pretežno informaciji o življenju v domovini, o njenih družbenih tokovih, o njenih gospodarskih prizadevanjih, o njeni skrbi za zamejske Slovence, to je za Slovence, ki so ostali izven meja matične domovine in tudi o njeni skrbi za začasno emigracijo in njeno socialno zaščito. V njegovem drugem delu pa se odseva življenje Slovencev v tujini iz prispevkov izseljencev samih. In ker je naravno, da bo koledar prišel v roke tudi takim Slovencem po rodu za tri kolena nazaj, ki slovensko ne znajo več, je del gradiva natisnjen tudi v angleščini. Tako ustvarja koledar že po svoji vsebinski zasnovi idealno zvezo med matico v do- Nesmrtnost Večna ljubezen mojih ljudi se mi oglaša iz praznih domov. «Ljubim te, Beneška zemlja!)) Ko tlači me krivica tujine, božam tvojo okusno prst, vpijam grudo bolestnega srca, vsrkavam duhteče poljane, sanjam livade, studence, obraze objokane, čutim klic moje matere: «Nesmrtna si zemlja tlačenega roda!» In že hrabrih postavna, trdota vihravo raste po poljih teh: pogum se poraja v kamnitih očeh, ki ne vidi izhoda, ki garajo brez rodovitnega ploda, ki pljuvajo po roveh, ki stradajo po poljih teh, da se ohrani domačija, In živa si mati moja Benečija v srcu ožganih lic, v vrisku gor in studencev, v dišeči travi na gmajni, v Franciji, v Belgiji, v šmcarski tovarni, kjer koli v svetu, mati si, moja Domovina! VILJEM ČERNO LIKOVNA UMETNOST Dequelovi kipi v «La Lanterna» V Ljubljani diplomirani tržaški kipar V galeriji Lanterna se nam predstavlja Greste Dequel z dose-daj v Trstu najobsežnejšim prikazom svojega kiparskega dela. Tvorec mogočno nadčloveških zasnov v kamenju, ki jih tu kažejo tudi fotografije, med katerimi fotografija kipa »Človeštvo*, ki krasi grič zgodovinskega mesta Assisi, je Dequel odličen grafik in mojster v izvrševanju drobnih plastik ljudi in živali, posebno v bronu. Oboje vidimo razstavljeno v mali dvorani, dočim polnijo glavni prostor veliki kipi ljubimcev in vojščakov ter še drugače zasnovane plastike. Ta v Ljubljani diplomirani tržaški kipar, ki je razstavljal že v dobršnem delu kulturnega sveta in prijel šest važnih prvih nagrad, živi sedaj v Rimu in na jugu Francije. Med drugim je častni član Zavoda sodobne umetnosti v Chicagu. Se pa tokrat menda prvič srečujemo v neki domači galeriji z res velikimi kipi tega, sicer tudi drugače življenja prekipevajočega umetnika. Polnokrvni utrip življenja pa se pojavlja povsod v teh delih, ne-glede na to, če so nekatera redkejša skoroda že na meji abstraktnosti. Za Dequela je značilno predvsem to, da povezuje airhaične težnje s sodobno naprednimi ustvarjalnimi vidiki. Čeprav so mu slednji vir tvornih pobud, Dequel ohranja v zelo svojstveni predelavi splošnočloveške tematike zasnov utrip pravečno-sti snovi kamenin in kovin, ki jim je vdahnil trajnost življenja umetnin. Ne prevladuje pa prvinska stvarnost materialov nad idejo zamisli. To občutimo posebno pred masivno monumentalnimi gmotami, s težo kladiva nad dletom ročno obdelanih skal, iz katerih so zrasli Dequelovi vojščaki. Čelno ali v zaključenem krogu tesno združeni, so morda komaj oblikovno grobo nakazani, vendar iz njih seva zgoščena moška odločnost, ki pa ni napadalno u-smerjena, marveč se nam kaže kakor bistvo obrambe enako življenjskih kot duhovnih vrednot pred uničujočo razdiralnostjo tehničnega napredka. Ta rdeča nit obrambe in priznavanja življenja, ki je ooazna enako v drznosti kipov akrobatov, kot v zgoščeno nakooičeni moči bikov, vodi daleč nazaj v Dequelovo mladost, ko je’ dejansko nudil zavesten odpor nacifašistični uničevalnosti. MILKO BAMBIČ Slovenski klub Je *e začel svojo sezono 1971-72. Prejšnji torek Je posredoval zanimivo predavanje prof. Slavka Zlatlča Iz Pulja o »muzikalnem ustvarjanju v dobi NOB« s sodelovanjem pevskega zbora »Igo Grudan« iz Nabrežine (na sliki), pojutrišnjem pa bo spet Imel gosta Iz Pulia, direktorja arheološkega muzeja prof. B. Marušiča, ki bo predaval o »Naseljevanju Slovanov v Istri v luči arheološkega gradiva*. movini in po svetu raztresenimi udi. če se nekoliko sprehodimo po koledarjevih straneh, potem je na prvem mestu članek znanega slovenskega televizijskega zunanjepolitičnega komentatorja Draga Ko-šmrlja, ki piše o Jugoslaviji in svetu, v katerem prihaja do izraza miroljubna politika Jugoslavije, njen boj za lastno neodvisnost in neodvisnost vseh narodov ter njena prizadevanja za plodno sodelovanje s sosedi. Kratek sestavek je posvečen ustavnim spremembam v SFRJ ob ponovni izvolitvi Josipa Broza Tita za predsednika republike in izvolitvi novega predsedstva SFRJ. Vinko Winterhalter objavlja iz svoje znane knjige nekaj odlomkov o življenjski poti Josipa Broza-Tita ob njegovi 80-letnici. Zelo iskren je razgovor z Jovanko Broz z naslovom «Rada imam rože*, v katerem človeško toplo in neposredno govori o sebi, Titu, njunem domu in delovnem dnevu. Naslednjih pet strani je namenjenih govoru predsednika Slovenske izseljenske matice Draga Seliger-ja na občnem zboru 18. maja 1971 ob 20-letnici matice. Gotovo ne bo odveč, če iz njegovega govora povzamemo zanimiv podatek, da izhajata trenutno v slovenskem izseljenstvu dva dnevnika, 13 štirinajstdnevnikov, 21 mesečnih publikacij, da deluje 17 slovenskih šol in tečajev, 12 slovenskih radijskih ur, 50 pevskih zborov, 40 dramskih in folklornih skupin, 50 narodno zabavnih ansamblov (neposredno zamejstvo ni všteto) in tudi ugotovitev, da je »kulturno u-stvarjanje slovenskega izseljenstva Bestavm del kulturne ustvarjalnosti slovenskega naroda*. Dr. Lev Svetek podrobno piše o »socialni varnosti jugoslovanskih delavcev v tujini*, o večstranskih in dvostranskih sporazumih, ki u-rejajo to pereče in življenjsko važno vprašanje. Franci Stare obravnava zaposlovanje v tujini z navajanjem najnovejših podatkov o emigraciji, Slavko Fras pa piše o Jugoslovanih v Zvezni republiki Nemčiji pod naslovom »Zdoma, a ne povsem*. Mitja Jermol je zbral nekaj pisem delavcev na švedskem, ki vsa brez izjeme govore o navezanosti na matično domovino. Zelo umesten je prispevek Jožeta Širclja z naslovom »Ali sta pred odhodom v tujino poskrbela za otroka*, dr, Stanko Canjkar pa objavlja nekaj svojih misli ob obč-JOŽE KOREN (Nadaljevanje na B. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiumiiiiiniuuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiišišiiiišiiššiiiiiiiiiišiiiiiiiišiiiiiii AŠKERČEVO ODKRITJE OB KONCU PREJŠNJEGA STOLETJA Švedski pesnik Karel Snoilski ima slovenske prednike Znojilške Kako je Snoilski opisal Ljubljano I. 1882 ko je skozi Trst potoval proti njej in na Švedsko Pred nedavnim je izšla knjiga, v kateri p'sec F. J. razlaga in dokazuje skandinavskem izvoru Slovencev. Piše, da smo v kraje, kjer danes živimo, iz mrzlega Severa in ne izza Karpatov, kot prevladuje splošno mnenje. Ne vem kako je z zadevo, menim pa, da je menda le bolje ostati pri stari domnevi, da smo Slovenci veja slovanskega drevesa, ker je bolj verjetna in prava. Če pa bi bila trditev F. J., da smo prišli sem iz Skandinavije in ne z Vzhoda le pravilna, bi lahko rekli, da se je rod, o katerem bomo govorili in ki je dal švedski odličnega pesnika, vrnil iz Kranjskega na Švedsko, ali nekako v domovino svojih pradedov. A ni namen tega spisa u-gotavljati ta ali oni izvor naših prednikov, hoteli bi le na kratko prikazati zgodovino tega rodu. ki je moral zapustiti domačo zemljo (deželo) zaradi verske nestrpnosti, ter se zateči v tujino. Na to zanimivo zgodbo naših izgnancev je opozoril Antona A-škerca švedski pisatelj in dober poznavalec in prijatelj Slovanov Alfred Jensen. Ta dva književnika sta se sestala v Ljubljani, ko se je Šved mudil tam leta 1898. Med razgovorom je Jensen vprašal Aškerca, če mu je znano, da je tedanji najboljši švedski pesnik slovenskega porekla. Na A-škerčevo veliko začudenje in rahel dvom, je Jemen povedal, da se dotični pesnik imenuje Karel Snoilski ter da on sam trdi, da so bili njegovi pradedje doma iz pod Triglava, ter da je tudi napisal zelo lepo pesem na slovenske kraje in Ljubljano, ko je pred nekaj leti potoval skozi (našo) to deželo. Ker bi Aškerc rad izvedel, kaj točnejšega o tem slovensko - švedskem pesniku, je prosil Jensena za pesnikov nar slov, ter mu je takoj pisal v Stockholm. Snoilski je v svojem odgovoru Aškercu potrdil to, kar mu je že Jensen povedal o njem, namreč, da izhaja njegov rod iz sloven skega. Poslal mu je kratek opis svojih prednikov, kolikor je pač vedel o njih. Pravi, da njegov najstarejši znani, po imenu sorodni Hans Snoilski (ker se je tedaj pisalo v bohoričici, bi ‘tdgovarjalo v današnjem črkopisju Znojilšik a-li Znojilček, a se je počasi spremenilo v Snoilski), je bil v službi ogrskega kralja Matije, in je bil povišan v plemiški stan 'leta 1610, Vrstnika omenjenega Hansa sta še dva moža istega imena, ter verjetno istega rodu, eden profesor, drugi pa luteranski duhovnik. Kako so si bili ti trije Zno-jilški med seboj v sorodu ni znano. Ker pa se je zadnji od treh podpisoval »Labacus*, to je »Ljub-ljančan*. je zato zelo verjetno, da je zibelka tega rodu tekla na Slovenskem, morda v Ljubljani. Sle di opis še Jurija Snoilskega in pa njegovega vnuka iz tretjega kolena. Ta je bil leta 1771 povišan v grofovski stan; in naravnost od njega izvira naš pesnik grof Karel Snoilski. Tudi že omenjeno pesem Je poslal Aškercu. Misel zanjo se mu je rodila, ko je leta 1882 potoval z ženo in sinom iz Trsta skozi naše kraje in preko Ljubljane proti svoji domovini — Švedski. Pesem, ki obsega 22 štirivrstičmh kitic, je zelo lepa in občutena. Prevedla sta jo Aškerc in Jensen v ..eveza-ni besedi. Vsebina pesmi je v skrajšanem izvlečku približno sledeča: ...Moje žene glava počiva na moji rami; na kolenih mi sinko spa-va sladko... Tako sem dolgo sedel v kupeju vlaka, od Trsta sem, ko se je začel svitati dan. V si- njem zalivu sem videl Miramar .. Na zadnji postaji nas ie ostavila italijanščina... Sedaj smo na Kranjskem, in slovenski jezik nam zveni na uho... Krdelo lepih slovenskih deklet, lic zagorelih od sonca — na glavo so si dele temnordeče robce in si zasukale rokave... Tamle v dolini vidim čedno, ne-veliko mesto: v daljavi se vzdiguje visok gorski vrh. Kdo si ti mesto, kjer se srečata jug in sever? Da. to mesto je Ljubljana, a Triglav je tistemu vrhu ime. Ljubljana! Dozdeva se mi, da vem nekaj o tem mestu. Spominjam se nekega kongresa ., ne. pa ni samo tisto... čisto osebni so ti spomini, ki si mi jih vzbudila, Ljubljana: iz Ljubljane izhajata moje ime in pa moj rod... Iz papistovske sužnosti je bil pribežal neki mož srečno na š,-ed-sko... Sedaj odpiraš, lepa, smehljajoča se Ljubljana, svoje roke, kakor da bi hotela zopet nazaj dobiti moje kranjsko ime... Toda nič me ne odtrga od moje švedske Domovine... Tam imam korenine svoje... Misel moja in pesem moja imata švedsko melodijo: na Švedsko sem privezan... Tvoj ne postanem vec, Ljubljana! Slišala si razloge moje — zbogom!... Odkritosrčna in plemenita je ta Znojilškova pesniška izpoved. Priznava, da je njegov rod slovenskega izvora, a je naravno, da je postal švedski po skoraj tristoletnem bivanju v tej deželi. In samo še ime ga veže in spominja na zemljo svojih pradedov. ■Pesnik Karel Snoilski se je rodil v Stockholmu leta :841. Po LADO PREMRU (Nadaljevanje na 6. strani) Kje prebivamo in koliko nas je (Nadaljevanje s 3. strani) čedadski dekanat (Vicariato Cividale) — 29. Čanebola s Podvrato (Canebola con Clap) — Župnik: Attilio Balbusso (1967). — 30. čela (Cialla) — Kurat: Giovanni Nimis (1961) v Purgessimo. — 31. Stara Gora (Castelmonte) — Rektor: P. Redento da Alano, OFM Cap. (1969); Slov. spovednik: P. Bogomir Srebot OFM Cap. — 32. Kodermaci (Co-drdmaz) — Ž. upr.: mons. Fabio Comand (1966). — 33. Podklap — kuracija — Kurat: — 34. Mažerole (Masarolis) — Župnik: Luigi Cozzi (1967). — 35. Praprotno (Prepotto) — Župnik: mons. Pietro della Schiava (1919). Špeterski dekanat (Vicariato di S. Pietro al Natisone) — 36. Matajur (Montemaggiore di Savogna) — Župnik: Paskal Guion (1956, ž. upr. 1937). — 37. črni vrh (Montefosca) — Ž. upr.: mons. Fran-cesco Venuti (1960) iz Št. Petra Slov. — 38. Mrsin (Mersino) — Župnik: Anton Specogna (1965). — 39. Lesa (Liessa) — Župnik: Romanin Azeglio (1963), Kaplan Rino Marchig (1964). — 40. Laze (Lasiz) — Ž. upr.: mons. Francesco Venuti (1966) iz Št. Petra Slov. — 41. Arbeč (Erbezzo) — Ž. upr.: Elio Ordiner (1961). — Oblica (Oblizza) — ž. upr.: Janez Zupančič (1957). — 42. Dreka (Drenchia) — Župnik: Vanetin Birtig (1947). — 43. Kravar (Cravero) — župnik: Jožef Jaculin (1956). — 44. Kozica (Cosizza) — Ž. upr.: Romanin Azeglio (1866). — 45. Brišče (Brischis) — Župnik: Faustino Nazzi (1966). — 46. Ažla (Azzida) — Župnik: Jožef Crainich (1956). — 47. Landar (Antro) — Župnik: Alberto Cimbaro (1969). — 48. Ronao (Rodda) — Župnik: — 49. Svet Lenart Slovenov (S. Leonardo «degli Slavi*) — Župnik Adolfo Dorbolo (1966), Kaplan: — 50. Špeter Slovenov (S. Pietro »degli Slavi*) — župnik: mons. Francesco Venuti (1954, kaplan 1934), dekan, Kaplan: Luciano Slobbe (1963). — 51. Štoblank (S. Volfango): — Župnik: Mario Laurencig (1956, ž. upr. 1934), urednik verskega lista »Dom*. — 52. Srednje (Stregna) — Župnik: Jožef Mucig (1965). — 53. Sovodnje (Savogna) — Župnik: Antonio Modo-nutti (1956). — 54. Trčmun (Tercimonte) — Župnik: Jožef Cedermaz (1967). — 55. Topolovo (Topolo) — Ž. upr. Romanin Azeglio (1964) iz Lese. — 56. Gorenji Trbilj (Tribil di Sopra) — Župnik: Emil Cenoig (1957). — 57. Gorenji Barnas (Vemassino). — Ž. upr.: Antonio Mondonutti (1969) iz Sovodenj. — 58. Dolenji Barnas (Vemas-so) — Ž. upr.: mons. Francesco Venutti (1968) iz Št. Petra Slov. II. GORIŠKA NADŠKOFIJA Dekanija Šiandrež — 59. Mernik (Memico) — Slov. duh. Mirko Rijavec (1970), oskrb iz Gorice. — 60. Števerjan (S. Floriano del ColUo) — Župnik: Oskar Simčič (1969, z. u. 1961, kaplan 1956). — 61. Štandrež (SanCAndrea di Gorizia) — Župnik: Jožef Žorž (1960), dekan. — 62. šmaver (S. Mauro alllsonzo) — Kurat (civilno: župnik): dr. Rafko Premrl (1970). — 63. Sovodnje (Savogna dTsonzo) — Župnik: Vladko Komac (1960). — 64. Rupa (Rupa) — Župnik: Drago Butkovič (1970). — Podgora (Piedimonte del Calvario) — Župnik: Mirko Mazora (1970). — 66. Pevma (Piuma) — Župnik: Stanko Premrl (1970). — 67. — Jami je (Jamiano) — Župnik: Bernard Špacapan (1970). — 68. — Gabrje (Gabria al Vipacco) — Župmk: Marijan Komjanc (1970). — 69. Doberdob (Doberdo del Lago) — Župnik: Bogomil Brecelj (1926). Župnije in duhovnije: 1. Mestno okrožje Gorica. — 70. Goriška -Stolnica (Metropolitana) — Župnik: Dr. Giusto Soranzo (1963), Slov. stolni vikar: Dr. Mirko Humar (1943), Slov. duhovniki: Mirko Humar, Anton Rutar. V škofijskem semenišču je prorektor Cvetko Žbogar. — 71. — Gorica — Sv. Ignacij (Travnik) — Župnik: Angelo Persig (1955), Sl. kaplan: Stanko Jericijo (1961), Sl. duh.: Ivan Eržen. — 72. Gorica — Sv. Vid in Modest na Placuti (Ss. Vito e Modesto, Piazzutta) — Župnik: P. Epifanio Bressanini, OFM (1966), Slov. pomočnik: p. Benjamin Hvala, OFM, Slov. duhovniki: msgr. France Močnik v Alojzijevisču in Mirko Rijavec. — Ti. Gorica - Sv. Rok (S. Rocco) — Župnik: Ruggero Dipazza (1967). — 74. Gorica - Preš v. Srce Jezusovo (S. Cuore) — Župnik: P. Dino Faggion SJ (1970). Župnijo upravljajo jezuitje. Slov. duhovniki: dr. Rudolf Klinec, Albin Martinčič, Srečko Gregorec. — 75. Gorica - Sv. Jožef Delavec (S. Giuseppe Artigiano). — Župnik: Tarcisio Nardin (1963), Slov: duhovniki: Marijan Komjanc, Mirko Zorn. — 76. Gorica - Sv. Pij X. (S. Pio X) — Župnik: Giuseppe Cocina — slov. duhovnik: Jože Jurak. — 77. Gorica - Marija Vnebovzeta (Maria S. Assunta) — Župnik: P. Riccardo da Bassano, OFM Cap., Slov. duhovnik: P. Ciril Blažič, OFM Cap. Brat laik: Janko Golob, OFM Cap. Dekanija Devin. — 78. Devin (Duino) — Župnik: Ivan Kretič (1960), dekan. — 79. Mavhinje (Malchina) — Župnik: Štefan Tonkli (1964). — 80. Nabrežina (Aurisina) — Župnik: Srečko Rejc (1945). — 8i. Šempolaj (San Pelagio) — Župnik: Stanko Žerjal (1970). — 82. Zgonik (Sgonico) — Župnik: Anton Prinčič (1958). II. TRŽAŠKA ŠKOFIJA Izvenmestni dekanat (Openski dekanat) (Dekan: č. kan. Marijan Živic). — 83. Sv. Križ (S. Croce di Trieste) — Župnik: Jože Kunčič (od 1966). — 84. Prosek (Prosecco) — Župnik: msgr. Franc Šibenik (od 1958). — 85. Konto vel (Contovello) — Župnik: Rudolf Bogateč (od 1956). — 86. Opčine - Sv. Jernej (Villa Opicina) — Župnik: Viljem Žerjal (od 1969). — Ital. kaplan: G. Giurissi; kaplan: Franc Po-hajč SDB (od 1969). — 87. Opčine - Marija Kraljica Sveta (Villa Opicina) — Župnik: Giovanni Pinesi. Tu biva kanonik dr. Lojze Škerl. — 88. Repentabor (Monrupino) — Župnik: Avguštin Žele (od 1946). — 89. Trebče (Trebiciano) — Župnik: Lojze Rozman (od 1959). — 90. Bazovica (Basovizza) — Župnik: č. kan. Marijan Živic (od 1960), dekan. — 91. Katinara (Cattinara) — Župnik: Albert Miklavec (1969). — 92. Pesek - Gročana (Pese di Grozzana) — Župnik, upr.: Marijan Živec z Bazovice. — 93. Boršt (S. Antonio in Bosco) — Župnik: msgr. Jože Jamnik (od 1960). — 94. Ricmanje (S. Giuseppe della Chiusa) — Župnik: dr. Angel Kosmač. — 95. Boljunec (Bagnoli della Rosandra) — Župnik: Marij Gerdol (od 1969). — 96 Vejna (Maria Madre e Regina) — Župnik: Domenico Fragiacomo, kaplan: p. Franc Malalan CMF (od 1969). - 97. Dolina (San Dor-ligo della Valle) — Župnik: Albin Germek (od 1959). Kaplan: — 98. Mačkovlje (Caresana) — Župnik: Franc Vončina (od 1969). Mestni dekanat sv. Antona Novega. — 99. Trst - Barkovlje (Tne-ste Barcola) — Župnik: Lojze Zupančič (od 1969), kaplan pom.: p. Gabrijel Česnik, OFM Cap. - 100. Trst - Rojan (Trieste SS. Erma-cora e Fortunato) — Župnik: Stefano Sissot, kaplan: Stanislav Zorko (od 1952). — 101. Trst - Devica Pomočnica (Trieste Vergine del Soccorso) — Župnik: msgr. Narciso Rigonat; v župniji biva: Ludvik Šavelj, C.M. — 102. — Trst - Sv. Anton Novi (Trieste, S. Antonio Taumaturgo) — Župnik: Franco Tanasco, kaplan msgr.: dr. Jože Frešeren (od 1945). - 103. Trst - Sv. Ivan (Trieste S. Giovanm Decollato) - Župnik: Giovanni Albonese, kaplan: Peter Šorli (od 1946); v župniji: Franc Zlobec. - 104. Trst - Bolnišnice (Trieste S. Giuseppe alFOspedale) - Župnik: dr. Giovanni Fabro, kaplan: Anton Surina (od 1969). — 105. Trst - Sv. Frančišek (Trieste S. Francesco TUM E SVETIMA 230. V K AN A d’Assisi) — Župnik: p. Olindo Baldassa; v župniji: dr. Ivan Vrečar. — 106. Trst - Sv. Jakob (Trieste S. Giacomo Apostolo) — Župnik: msgr. Mario Cosulich; v župniji: kan. Ivan Omersa: kaplan: Silvo Šuligoj. — 107. Trst - Skedenj (Trieste S. Lorenzo Martire) — Župnik: kan. Leopoldo Latin, kaplan: Dušan Jakomin (od 1953), v župniji je prebival pok. prelat dr. Jakob Ukmar. —■ 108. Trst - Sv. Janez Bosco (Trieste S. Giovanni Bosco) — Župnik. Tarcisio Zena-rola, kaplan: Anton Resen (od 1970). — 109. Trst - Sv. Hieronim (Trieste S. Gerolamo) — Vik. upr.: Dario Chalvien: v župniji: Silvo Šuligoj. — 111. Trst - Sv. Vincenc (Trieste) S. Vincenzo de’Paoli) — Župnik: Bruno Speranza; kaplan - pom.: p. Alfonz Valič OFM Cap. (od 1969). — 112. Milje (Muggia) — Župnik: kan. Giorgio Apollonio; v župniji: kanonik Natal Silvani. — 113. Žavlje (Zaule) — Pomočnik: Silvo Šuligoj. — 114. Milje - Sv. Matej (Muggia S. Matteo), ž. ust. 1969 v nastanku pri c. sv. Roka nad Miljami. S. R. in S. Z. (Nadaljevanje prihodnji torek, ko bomo objavili še poglavji: 1. Podatki o Slovencih v Italiji v glasilu ital. vlade (»Documenti di vita italiana* — Maržo 1954, N. 28). 2. Koliko nas je Slovencev v Italiji po podatkih L. Čermelja). UnilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIUUIUIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIHllIllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIttflll FILMI PO LJUBLJANSKI TV Nocoj «Žareče sonce» v torek zvečer «Dnevnik Ane Frank» Danes, v nedeljo 7. novembra ob i razočaran. Film se namreč priporo-18.20 je na sporedu sovjetski film ča predvsem za interpretacijo zna-Vladimira Motila «Žareče sonce nad I nega filmskega in gledališkega •- puščavo*, svojevrstna varianta a-meriških uiesternov. Ameriški divji zahod zamenjujejo v tem filmu pokrajine sovjetskega daljnega vzhoda po končani državljanski vojni. Glavni junak je demobilizirani Su-hov, ki se preko centralnoazijske puščave vrača domov, kjer ga čaka dekle. Na tej poti doživi vrsto napetih in zabavnih dogodivščin, na pr. ko mu vojaki zaupajo zajet harem razbojniškega poglavarja Abdulaha. r V torek 9. ob 20.35 predvajajo a-meriški film Georga Stevensa »Dnevnik Ane Frank* (The Diary oj Anna Frank), 1959, u očist, 51. Eol, 52. kali, 53. 55. Amelia, 57. antika, 58. “ , NAVPIČNO: 56. M(irko) T(epa« Veljaven od 7. do 13. novembra 1971 morali prišlo Razlog OVEN (od 21.3 do 20.4. ) Ves teden ste imeli veliko dela in opravkov, ki pa vam ne bodo dali veliko zadoščenja. Vaši načrti bodo nekoliko okrnjeni. Računajte z nasprotni- ki, ki jih ne bo malo. Ljubljena oseba bi rada razčistila neki nesporazum. Z vašim zdravjem vse v najboljšen 'redu. BIK (od 21.4. do 20.5. ) Nudila se vam bo možnost, da se lepo uveljavite. Dobili boste o-bisk, ali pa boste pot. V družini bo majhnih napetosti. nepredviden strošek ali kaka druga zadeva finančnega značaja. Neko prijateljstvo bi se znalo vneti v veliko ljubezen. Glavobol. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na delu ali v službi vam ne bo lahko, kajti nadoknaditi boste morali to, kar je bilo v preteklih dneh zamujeno. Dobiček ne bo ustrezal naporom, zato boste z delom bolj malo zadovoljni. Neko novo prijateljstvo ali celo nova ljubezenski pa naj vas ne navduši preveč. Nervozni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nakazuje se vam priložnost, spravite pod streho tista dela, ki so vam pri srcu. Iz tega bi se moglo roditi tudi stanje, ki bi vam prišlo zelo prav, posebno v sedanjem kritičnem trenutku. V ljubezni nič novega, torej vse v najboljšem redu. Isto velja tudi za zdravje. ____ LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaši načrti f ) so sicer lepi in ve- l j lilco obetajo. To pa 't J velja le, dokler jih 1^ gledamo v teoriji. Praksa pa pravi drugače. Zato se sprijaznite z nasveti in morebitnimi popravki sodelavcev ali predstojnikov. Kar se pa tiče čustvenih zadev, bodite nekoliko doIj odločni. Zdravje dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsi vam i obljubljajo pomoč ali sodelovanje, ko pa se bosta znašli v težavah, boste ostali sami. Zato si ne delajte utvar: vse se bo končalo na sredi poti med vašimi željami in dejanskimi možnostmi. Več pozornosti posvetite svojemu življenjskemu sopotniku. Pa tudi zdravju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zelo monoton teden, brez 1 sleherne spremembe, ki bi oživila razpoloženje. Zaželeli si boste nekaj, kar ni v vaši navadi. Odpotovali boste na daljšo pot, ali tudi le na sprehod, vendar tokrat v prijetni družbi. Morda bo to v zvezi z novimi čustvenimi odnosi. Nervoza. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) Kaže, da se bodo neke dosedanje težave in motnje vendarle unesle. Zadev ne s svojega stališča, skušajte vživeti tudi v položaj tekmecev in sodelavcev. Ljubljena oseba ne bo navdušena nad nekimi vašimi potezami. Pazite se prehlada. © sodite pač pa STRELEC (od 23-11-do 20.12.) Svofi nove zamisli nekoli" ko izpolnite, , kal' sicer ne boste njimi prodrli. razmetavajte s svojimi moč®11; ki jih boste v kratkem še veliko bolj potrebovali kot dni. Tudi s svojimi čustvi s ne igrajte, ker bi celo zna^ plačati vi. Nekaj motenj v Pre' bavilih. . KOZOROG (od Z’ 12. do 20.1.) P?' dnevi v tednu boa dokaj razgibat1.1; vendar ne bodo Prl J nesli nič nove9a; Nato se bo vse uneslo in . no boste šli po že upeliarl. poti k cilju. V družini, družbi ali med prijatelji bo Prl_ šlo do navzkrižja, ki bo v rast sičem spremenilo vaše načrt®-Zdravje dobro. , VODNAR (od 21-1-do 19.2.) Veg dela in vmes k* zapletljaj. Dosei ne bodo enakovre® ni naporom, to® kljub vsemu boste z reziilta zadovoljni. Neka oseba, vam je pred časom hudo ^ gagala, se bo spremenila v va šega zaveznika. V ljubezni vs O.K. Prav tako tudi z zdravje'11-RIBI (od 20.2. i0 20.3.) To, kar s* pred časom sej* j boste sedaj Želi-ne bo žetev oblin ’ kot ste račun^ Drugič pomislite na to Prel’J„ brez skrbi, ne bo vam _ Tudi v ljubezenskih zadevah ne boste imeli nad čim Prj._ ževati, kajti včasih imajo liufl| več sreče kot pameti. zorav|e ao: . 7~-:; 0RUGA KNJIGA Zvonovi so zazvonili kakor o veliki noči. Vmes so treskalo granate, pod katerimi se je rušilo zidovje. Vsa kotlina je rjula in jokala hkrati. Nad krajino Je presunljivo plaval glas trobente, utripajo« kakor bela ptica, ki Je prepustila mladiče smrti in zbežala pred silami zemlje. župnik pa je v mističnem zanosu — ko da Je napočil konec sveta — hodil ob obhajilni mizi in obhajal. Spremljala sta ga dva dečka z drhtečimi rokami in solznimi lici. Vojaki, ki so prejeli hostijo, so dajali prostor drugim, potem pa izginjali v rove, ki so bili od cerkve skopani do položajev. Valjhun je med zadnjimi pokleknil k obhajilni mizi. Globoko je sklonil glavo In sprejel hostijo z mešanimi občutki. Celo bog je imel priokus po dinamitu. Sel Je v klop in sedel. Na jeziku se mu je raztapljala hostija in se pretvarjala v novo moč. Bil je ginjen, da bi se najraje razjokal. Vrnil se mu Je ogenj svete Jeze. Cist kot ob rojstvu je stal pred obličjem Gospodovim in roke so mu drhtele. Pripravljen je bil na ubijanje, na smrt. Naposled je zapustil cerkev. Po podzemskem rovu je odhitel na poveljstvo. V obokani veži pritličja ga je srečal poročnik Jakoš, ki je mahal in poveljeval s skrhanim glasom ln s pištolo v rokah. Povabil Je Valjhuna v zvonik, da bi se razgledala. Vas je gorela. Vsa bela vojska Je bila že na svojih mestih. Pred topniškim ognjem so se vsi umaknili pod zemljo. Tekla sta skozi podzemske rove, pokrite z betonskimi ploščami. Ob treskih granat jima Je pršel prah v oči. Vsa upehana sta pritekla v zvonik. Pri strojnicah ob zvonovih je bil Zadiog&rjev. Posadka se je krepko udarila z napadalci. Strojnice so rjovele, da se Je vse treslo in ječalo. Bila sta že pod vrhom, ko je Valjhunu kanila na obraz kaplja krvi. Zdrznil se je in obstal. Skozi reže med debelimi deskami je curljala na stopnice kri. Zadlogarjev jima je poročal v položaju. Zvonik je že gorel in zidovi so bili ošikraband. Morala sta se stisniti v zavetje sten, ker so v line švigali izstrelki brzostrelnih topov in strojnic. Tudi cerkev se je zavijala v dimne stebre. Pogled z zvonika ni bil prav nič razveseljiv. Okoli vasi povsod vojaki. S pobočja špika pa je bruhalo najmanj sedem topov in kdove koliko minometov. Ker Je bil zvonik najbolj Izpostavljen topovom, sta se takoj umaknila. Nista bila še na pol poti navzdol, ko Je granata havbice zadela zvon. Ubiti bron je zarjovel, da sta skoraj oglušela. Po stopnicah se je prikotalilo truplo. Kmalu zatem je tipaje prikolovratil Zadlogarjev. Iz ust ln ušes mu je tekla kri. Zaman sta ga ogovarjala: oglušel Je. Nista bila še na dnu, ko Je še nekaj granat udarilo v zvonik; zahreščalo je, kot bi se lomile kosti — zidovje in tramovje z zvonovi vred se je rušilo... Zadlogarjev je zavil v cerkev, zakolovratdl po ladji proti oltarju, padel in obležal. Iz stranskega prostora je pritekla skupina, ki je posadko v zvoniku oskrbovala z munioijo. Eden izmed vojakov je vpil na ves glas: «To je angleška invazija.)) Poveljnik ga Je poklical. «Kakšna invazija?» se je surovo zadrl nanj. «Angleška ali ruska... Saj partizani nimajo topov, tako ste nam ja povedali!)) Poveljnik ga je vpričo vseh usekal za uho, da ga je zaneslo k steni. «Tu imaš invazijo! Marš na položaj v župnišče. Se eno zini, pa te postavimo k steni.» Ko sta se vrnila v poveljstvo, je Valjhun predlagal ta- kojšen preboj proti Idriji. Poveljnik, bogoslovec in narednik pa niso bili za to. Prepričani so bili, da bodo vzdržali toliko časa, da bo prišla nemška pomoč. Po dveumem obstreljevanju je zavladala po naselju grobna tišina, ki jo je motilo samo plapolanje ognja in jok otrok. Po cesti, kjer so zijali lijaki granat, Je prišla ženska z belo cunjo in pismom. Bila Je domačinka — njen dom je bil že v partizanskih rokah. Poveljnik jo je sovražno pogledal, kot bi bila ona kriva tega, kar se dogaja. Ce ne bi imela sina pri njih, bd Jo takoj postavil k steni. Odprl Je pismo: štab korpusa Jim Je predlagal, da se predajo, in obljubil pomilostitev vseh, ki si niso umazali rok s krvjo. Jakoš ga je prebral na glas, potem pa se je zakrohotal kakor blazen ln pretrgal pismo na križ. «To je naš odgovor!« Prepričan Je bil, da ni med posadko nikogar, Id bi dvignil roke, ker so imeli vsi umazane. Nekaj tistih, ki so jih pritegnili iz vasi, pa se je moralo pokoriti večini. Izdal je povelje: «Užgite po komunistih z vsem orožjem!)) Z vseh strani okoli vasi so se dvigale čete napadalcev. Zdaj so zabobnele strojnice in minometi. Ob skupini minometalcev Je stal narednik Grm. Pri vsaki mini in granati, Id je švignila v nebo, Je zavpil: «Za pet Kristusovih ran.» Ko je mina odžvižgala, je posadka zatulila: «Naj umrje partizan.« štab korpusa, ki Je neposredno vodil napad na Črni vrh, je bil na skalnem, z goščavjem poraslem pobočju tisoč metrov visokega špika, na sedlu pod koto 867 metrov, kjer so bile razporejene železobetomske utrdbe nekdanje italijanske vojske. Spodaj Je kot na dlani ležala vas, obkrožena z valovitimi polji in gozdovi, ki so se vlekli noter do obrobja idrijske doline. Med njivami in senožeti so se vile k vasi bele Člani štaba so sloneli na zidani ograji ploščadi in spre®^ boj z daljnogledi. Ker so domobranci odklonili vdajo, napad nadaljeval. Sedem topov — med njimi dve sto^ metrski havbici — nekaj protitankovcev in še več mino®1^ je skoraj dve url zasipalo vas s smrtonosno točo. . Novljan je bil zadovoljen s topovskim ognjem. Sto®?; ob Lazarju in se z njim pomenkoval o napadu pehote. bila njegova zadnja akcija pri tem korpusu: v žepu j® * odločbo, da je imenovan za načelnika glavnega štaba venske partizanske vojske. Poleg njega Je bil Pemc, k» in ni odložil daljnogleda. Njegova obveščevalna služb®^ ugotovila, da Je predrzna posadka presekala korpusu ?la' kurirske zveze z Notranjsko in Dolenjsko ter ohromil® politično delo na tem območju. A Gledali so, kako gorijo hiše in kako se krhajo &0 utrdb. Cerkveni zvonik je spominjal na osamljeno bilk®-Ji Je cvet odgriznila žival. Tudi na cerkveni strehi ®° vale luknje. Plameni so se razbohotili in dim se j® visoko v nebo. ((Imenitno gre, Skala,« Je udaril Novljan po plečUi jega namestnika. Skala, ki je prevzel od Novljana vodstvo korpusa, ** zaverovano smehljal občutku, da večina nima vedno P1, da je včasih dobro, če trmasti posamezniki vztrajajo ' svojih sklepih. Ves štab korpusa z divizijskim vodstvom, v ljanom in pomočnikom komisarja glavnega štaba vred bil oprijel zamisli, da bd izvedli nočni napad, brez k®1^ si partizanske vojske niso znali predstavljati. Skala 1® čelni k štaba korpusa Kajtlmir pa sta vztrajala, da bi podnevi. Premoč v topništvu, sta menila, lahko izkoP*® samo podnevi, s presenečenjem, saj je sovražnik trdno P pričan, da bodo napadli ponoči; če napadejo podn®vl’,( sovražnik zavoljo živčne napetosti do Jutra že hudo utrUJ^ Rudi Avbelj, pomočnik komisarja glavnega štaba, Je^ prepričan, da bodo tokrat sovražnika dotolkli, kot s® , dobi. Tudi drugi so bili tega mnenja. Turjak se ne 150 ŠPORT ŠPORT ŠPORT JUTRI V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA V TRSTU, OB 20.30 Svečan zaključek 12. slovenskih športnih iger Najboljše društvo je Kras-Sokol, najboljša posameznika pa Ivan Peterlin in Sonja Miličeva Zaključdle so se letošnje 12. slo-športne igre. Jutri, ob 20.30, sti V i ^**rnem domu ob prisotno-uS‘fdnih osebnosti in predstav-ov javnega življenja, katere so gantta*orji povabili, nagrajevanje končna lestvica ]• Kras — Sokol Polet Škamperle ^ Kontovel 5. Gaja *• Cankar 7- RMV ?• Dom Gorica '• Primorec 1 J*"« Rojan !• Vesna ;• Kraški dom *• Breg !• Lonjer ]*• Mladost • Z.r|, ”• Srd, |„ 401 „ 255 100,5 91.5 87 86 81 64.5 59 51 19.5 18.5 18 17 10 6,5 Primorje 1/5 in zaključna slovesnost. Zaključila se je tako naša največja tradicionalna športna prireditev, ki je tudi letos zaposlila veliko število mladih: tekmovalce (ki jih je bilo približno 800), prireditelje, navijače. Športne igre so torej tudi tokrat opravile svoj prvoten in bistven namen: združile so množico slovenskih ljudi, v slovenskem okolju, s slovensko besedo. V tem so igre tudi letos — in kako ne bi --uspele. Uspele so tudi zato, ker se je tudi pri tem pokazala potreba po združenju raznih društev za racionalno dosego uspehov. Najlepši primer je bila združitev med Krasom in Sokolom. In prav ta združitev je v največji meri pripomogla k temu, da je «skupno društvo* tudi premočno osvojilo prvo mesto v končni skupni lestvici teh iger. Igre pa so tudi pokazale, da so, kot so bile prvotno zamišljene, opravile svoj posel in je nujno dobiti zanje novo obliko, s katero bodo ponovno postale privlačne in bodo še v večji meri navdušile navijače, nastopajoče in predvsem ne bodo škodile društvom, ki morajo aktivno nastopiti v raznih (tudi težkih) Atletika Odbojka prvenstvih. Pri tem mislim seveda na tista društva ali ekipe, ki so bile prav na tem, da začnejo s svojo sezono, ali so celo s prvenstvom že začele. Pritožbe raznih trenerjev so bile seveda upravičene. Primer: ekipa naj bi začela s prvenstvom čez mesec, mesec in pol. Trener si je pripravil spored tre-1 Košarka ningov predprvenstvene dobe itd. ~ Lepega dne pa mu zmanjkajo skoraj vsi igralci, ker so zaposleni na igrah. Banalen, a resničen primer. Komu je treba naprtiti krivdo? Prirediteljem? Nikakor ne! Ti, in mislim predvsem na Karla Grgiča, ki je bil duša letošnjih iger, so imeli NAJUSPEŠNEJŠA DRUŠTVA V POSAMEZNIH PANOGAH uiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiininniiiiniiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiimui,nuni,,,,m,umu,, AFRIŠKA ATLETIKA LETO DNI PRED 01 Tekač Ben Jipcho po sledovih Keina &° mladi atlet pretekel 3.000 m z zaprekami v manj kot 8’20"? lremM°,let “"a? V Mehiki je pred . Ini leti rvvmortnl __:____^ Bj i Pomagal Keinu pri zmagi let aU m- Pravili so, da ima 19 JŠi' S*?® Pa naj bi jih imel že Jipchnega datuma verjetno niti čj1)0v ~~ kot večina drugih Afri-Pa žel~T ne pozna, koliko pomladi dejgt ' ^ta sicer niso tako važna, “»asa* £a. ie' da .ie nekdanji po teljj . Keina sedaj boljši od uči-Da "svetovni rekord, na primer »e m z zaprekami, bi noga , ^beno presenečenje. Ta pa-4voi’ \je že prinesla Keniji kar ftjjjj olimpijsko zmago, je v A-b razmeroma malo razvita. Kot m JlPcho je trenutno izjema. nastrrJ?0?! drugi Afričani je letos i*v L*'* v Nemčiji. V Berlinu ^žes U 03 eno miljo prehitel soja evropskega prvaka Are-KeinomaV J®, je ta z zjiago nad Svetow! rrasm uresničiti nekakšno Jipchn • Premoč. V Munchnu je bil m ZJ? boljši. Tekel je na 3000 svojce « je z 8‘29”6 izenačil doi nski rekord. Čas je izredno ijPM ’ Predstavljal pa ne bi nič inetia« ga iker je bil rekord samo Petil0 „ ; 'ped tekom pa se je pri-ga a,> aekaj, kar dosežek kenijske-tet l 13 Poveličuje. Jipcho je nam-Pnpolj/dvakrat padel. Prvič se je j^^ootna »okopal* pri vodni za-SJ**® pa je dva kroga pred StMu P° trebuhu meril tekališče. flS^aki Seti* ulPch° že danes sposoben fonrrwVetovni rekord, v skrajnem ^ tudi pod 8’20”. KB so bili pri takem do-ob takih neprilikah, enotni, 'Pcho že danes sposoben do-_ rekord v skrain tudi V Dolini se bo začela predsmu-čarska telovadba 10. t. m. Na sporedu bo vsako sredo po tem razporedu: 15.00 — 16.00 za otroke do 9 let . 16.00 —- 17.00 za otroke od 9 do 11 let 17.00 — 18.00 za otroke od 11 let dalje. Predsmučarska telovadba bo v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. LESTVICA NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV ŽENSKE L. Sonja Milič 39 (Kras-Sokol) 2. Kristjana Baldassi 27 (Polet) 3. Silvana Vesnaver 26 (Kras-Sokol) 1. Loredana Kralj 25 (Primorec) 5. Vilma Širca 25 (Kras-Sokol) 5. Darija Kobal 23 (Kras-Sokol) 7. Dragica Hrovatin 20,5 (Polet) MOŠKI 1. Ivan Peterlin 30 (Polet) 2. Edi Bole 24 (Kras-Sokol) 3. Igor Sancin 24 (Polet) 4. Peter Ukmar 20 (Kras-Sokol) 5. Nevo Radovič 20 (Kras-Sokol) 6. Boris Guštin 18 (Polet) 7. Boris Košuta 18 (Dom Rojan) — Polet — Kras-Sokol — Polet Orientacijski pohod — Rod modrega vala Balinanje — Gaja Streljanje — Škamperle Med dvema ognjema — Kontovel Kegljanje — Škamperle Namizni tenis — Kras-Sokol Veslanje — RMV Šah — Breg Kotalkanje — Polet Čanja v skoraj vseh panogah: v odbojki, košarki, namiznem tenisu itd. Žal, pa leto6 zaradi organizacijskih težav ni balo na sporedu dveh pomembnih športov, kot sta plavanje in nogomet, ki sta do sedaj bila (zaradi slikovitosti prireditve prvi, in zaradi popularnosti nogomet) med najprivlačnejšimi panogami športnih iger. Prvo mesto je letos med društvi premočno osvojilo združeno društvo Kras-Sokol, ki se je kar za 150 točk uvrstilo pred presenetljivim Poletom. Končala se je torej premoč mestnih društev Škamperla in Cankarja, ki sta prejšnja leta odnesla največ točk. b. 1. SMUČANJE vrsto težav in premalo sodelovanja, da bi lahko upoštevali tudi to dejstvo. In prav zaradi te težave letos nogometa sploh ni bilo. Tudi z ostalimi panogami so imeli prireditelji veliko težav, kajti sodelovanje je bilo skromno, pomoč tudi. Večina ljudi, trenerjev, igralcev, s katerimi sem govoril, so se strinjali z dejstvom, da je bilo pravilno, da so igre tudi letos bile. Skoraj vsi pa so bili tudi prepričanja, da je za našo največjo športno prireditev treba dobiti novo obliko. V glavnem so predlagali naslednje rešitve: 1. prirediti za razne panoge velike, tudi mednarodne turnirje, Ki bi zares pripomogli tudi pri nas do razširitve in popularizacije posameznih športnih zvrsti. 2. prirediti igre samo za mladinske kategorije in tako bi dosegli prvotni namen, da bi zaposlili predvsem mlade športnike in jih navdušili za šport. 3. slediti po začrtani poti, odpraviti pa nekatere panoge, ki pri nas niso tako popularne. Možnosti je več, rešitev pa bo treba dobiti prav kmalu. Tehnično so letos igre pokazale, I da smo v raznih športih dosegli že zavidljivo kakovost. Na sporedu so Ibdla namreč tehnično veljavna sre- Italijanska smučarska reprezentanca bo jutri pričela z rednimi treningi pred letošnjo tekmovalno sezono. V Cervii se bodo zbrali ti tekmovalci prvega moštva: Anzi, Com-pagnoni, E. in H. Schmalzl, Stefani, G. in R. Thoeni, Corradi, Filippa in Stricker. Ženske: Fasolis, Joux, Pellissier, Schranz, Tiezza in Tas-gian. DOMAČI ŠPORT Tudi v Trebčah novo nogometno igrišče OBVESTILA boju obvešča vse mlade od-ki so igrale v pretekli lige ,v obeh ekipah promocijske 'Wp * 80 zberejo jutri, 8. no-»tu ®a stadionu «1. maj* v Tr- »>• 13. uri (ali po končanem K»rtn s ^boj ni treba prinesti k*"1 rpH°*>remc’ *£er *}° na dnev’ u samo dogovor za urnik treningov. sPoroča, da se bo 9. t.m. za-Predsmočarske telovadbe v H. ,1^n ’ Tečaj bo vsak torek, od !'• »re v prostorih PD Igo Tudi Trebenci bodo dobili v kratkem svoje nogometno igrišče. 7.a Bazovico, Padričami in Dolino na eni strani, ter Prosekom in Križem na drugi strani, bomo tako dobili še en športni objekt za nogometni i šport, s katerim bo sklenjena veri- ga nogometnih igrišč v zgornji tržaški okolici. Novo igrišče grade ob pokrajinski cesti, v bližini vaškega pokopališča, v smeri proti Opčinam. Gradbeni stroji so že začeli z zemeljskimi deli, nato pa bodo prišla na vrsto še ostala. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo trebenski Pri moreč že v prihodnji sezoni nastopal na lastnem igrišču in mu ne bo več treba gostovati v drugih vaseh. Da so se trebenski ljubitelji športa gradnje novega igrišča nadvse razveselili (saj so dolgo čakali nanj) j nd treba še posebej poudarjati. DANES NEDELJA, 7. NOVEMBRA 1971 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Zarja — S. Anna * * * 14.30 v Križu Muggesana — Juventina * * * 14.30 v Nabrežini Aurisina — Vesna * * * 14.30 v Dolini Breg — S. Michele * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Padričah Primorec — Devin 9.00 na India — Proseku Olimpija 12.30 v Padričah Liberta* Rocol — Union * * * 14.30 na Proseku Primorje — COOP MLADINCI 10.30 v Padričah Giarizzole — Primorje * * * 12.30 v Dolini Breg — S. Giovanni * ★ ★ 10.00 v Tržiču Falco — Mladost NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, stadion «1. maj* Union — S. Giovanni NAMIZNI TENIS MOŠKA B LIGA 10.00 v Nabrežini, PD I. Gruden Sokol — S. Marco BM KOŠARKA PRVENSTVO »POMLAD* 11.00 na Opčinah Polet — Lloyd Adriatlco NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Monte Cengio Lloyd Adriatlco — Bor SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO -Smučarski odsek TRST ZIMSKI PROGRAM sezone 1971-72 PREDSMUČARSKA TELOVADBA: redno poteka po objavljenem razporedu: SEJEM RABLJENE SMUČAE-SKE OPREME: bo v petek, 12. novembra in v soboto, 13. novembra od 18.00 do 20.30 v prostorih p.d. Cankar (Ul. Montecchi, 6/4.) Prodajalci naj prineso opremo, sami določijo ceno in prodajo. Na razpolago bodo člani SPDT, ki bodo posredovali tehnične podatke. SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU in pri Sv. Antonu; tečaj je rezerviran za mladince do letnika 1954 (vključno). Pričetek predvidoma decembra kolikor bodo do voljevale snežne razmere. VPISOVANJE: prednost imajo mladinci, ki obiskujejo predsmu-čarsko telovadbo, 50 mest je še na razpolago. Prvi se vpišejo pri svojem trenerju, ostali v Tržaški knjigarni. Vsi morajo izpolniti obrazec in plačati 1. obrok (5.000 lir). Ostalo do 6. novembra, ko se bo VPISOVANJE ZAKLJUČILO. Cena tečaja 12.500 lir. V ceni je vključeno: 5 voženj z avtobusom, 10 ur tečaja, značka (500 lir) smučarske šole ob zaključnem testu, izkaznica FISI (1.500 lir), ki je posebno koristna zaradi zavarovanja med urami tečaja. Za tiste, ki bi prišli na tečaj z osebnimi vozili, je cena tečaja, značke in izkaznice FISI 7.500 lir. SMUČARSKI IZLETI: ob priliki tečaja, bo društvo priredilo vsako nedeljo za tečajnike smučarske izlete, za spremljevalce tečajnikov in za ostale smučarje. CENE: 1.500 lir vsaka vožnja. Abonma za 5 voženj 6.250 lir. Kdor se vpiše za 5-kratno vožnjo mora izpolniti obrazec v Tržaški knjigarni ali pri trenerju predsmučar-ske telovadbe. Navesti kraj vstopa na avtobus. VPISOVANJE v FISI: od 22. novembra dalje se vsak smučar lahko vpiše v smučarsko zvezo v Tržaški knjigarni, kjer lahko tudi takoj dvigne izkaznico. CENA: lir 1.500 mladinci (1956. 57, 58 itd.) 1.800 lir, letnik 1955 in starejši. Ugodnosti: popusti, revija, zavarovanje itd. 6. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 1972: bodo februarja v 2 nedeljah, ločene za članske kategorije in naraščajnike. Panoge: slalom, veleslalom, sankanje. ZIMOVANJE: NOVO LETO v Kranjski gori. ŠPORT NA TV Danes ob 15. uri bo italijanska televizija prenašala po prvem spore; du moško odbojkarsko' tekmo A lige Parani — Minelli. trt cihPlM L«, »n-j «v»- GOSTILNA »PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Palju „ ^ _ VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALI-TETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA t O LJUBLJANA, Titova 10 RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA A, SPLOŠNA PLOVBA » Piran-Jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHODNA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino ln za stopanje tujih firm Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji ln v inozemstvu GOLF g Hotel £ JUGOSLAVIJA »A* KAT. TEL. 77591 - 77504 Oglašujte v Primorskem dnevniku LEV Bolel L F, V Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEF 310 555 Telegram LEVHOTE1 Teiex 31350 KATEGORIJA «A> Sodobno opremljene soDe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan clng kavarna Zahavn: ir artistični program oles na glasba Aperitiv tai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne Ivorane Čl talnica Frizerski saion Menjalnica Taksi siužbs Lasten parkirni prostor Prtst-ajališče za nelikoptt le Boksi za pse H‘a dlinica za divlačino OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO in VABIMO VAS v naš novi hotel « J A M A s GOSTIŠČE «ODDIH* Plošča toddih* :: Telečje tn prašičje krače • :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto flHB PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse leto HOTEL RIVIERApotorož Moderne sobe, moderna kuhinja, ■GIRl BAR. z modernim programom odprl vso noč PARK HOTEL NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN BOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: MODERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilno Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenah RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici una vedno os razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami pristen ttraSki pršut m salame tet izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA S1AVNOSTNA KOSITA v3z šlrokosrčnosti — pri čemer je prednjačil Kidrič ti c, „■■■ okviru prvenstva moške odboj« B lige premagal ekipo Ferroni « (15:12, 12:15, 15:8, 15:11). NAMIZNI TENIS mednarodnem nam*®0^ _______ škem prvenstvu Jugoslavije škem prvenstvu Jugoslavije -vem Sadu je med moškima V finalu Madžarsko s 3:1, P° v imam lviauzm o v. peškah pa je v finalu Sovjeta« ^ za premagala LR Kitajsko • Med moškimi posamezniki J® sedel 1. mesto Šved Bengtson- KOŠARKA V prvem kolu 1. jugoslovanske moške zvezne košarkarske lige je v Ljubljani domača Olimpija po izredno napetem in dramatičnem / X I »I , e C De Ril S ttavn Letlk ie c H s« ^ * l*ipr >1 de Ko Posla »a s stavi Sas Piraj i ^ r borovci so se v četrtek, kljub porazu, oddolžili svojemu ol)Cinf' N» je v velikem številu prihitelo na tekmo s SPEM, z zelo lepo » X sliki: Valter Veljak trenutek pred enim svojih silovitih udare** uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiinMiiiMminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumnnmmiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiHmiiifiiiiiniiMie PRIMORSKA CONSKA LIGA NOGOMET Bo Rudar v zadnjem kolu dohitel ekipo Jadrana? Vodeči Jadran proti pričakovanjem zgubil z BranikoDJ P»a slan sovn PPsc .Di kvrj Pide DOV) letu And H 5 f Le še zadnje kolo nas loči od zaključka jesenskega dela prvenstva v primorski nogometni ligi. Začelo se je za drugimi prvenstvi, vendar se bo prej končalo zaradi manjšega števila nastopajočih (kljub temu, da sta letos dve ekipi več). V sedmem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Proleter - Tabor 1:1, Jadran - Vipava 6:0, Hrvatini - Transport 2:1 in Rudar - Renče 4:0. Prost je bil Branik. V osmem kolu pa so se moštva razšla takole: Branik - Jadran 3:2, Transport - Rudar 2:3, Renče - Morska biološka postaja ljubljan sloe univerze v Portorožu, ki deluje že dve leti. ie letos prvič upostavila neposredno sodelovanje z izolskim kombinatom Delamaris. Pred vsakimlovom na plavo ribo ugotavljajo sodelavci postaje središča. v katerih krajih se zbirajo ribe v večjih količinah. Na osnovah teh podatkov opravlja praktične preizkuse posebej opremljena ladja Delamarisa »Knežak*. To sodelovanje je doslej rodilo dokai __ dobre rezultate, saj so izolski ribiči prekoračili letošnji plan ulov«, čeprav je bil večji od lanskega. Naša toplota je vse vključeno m r,dn. »»dr..».n|., pR^RAM y>|| PRINESE VSO TOPLO- V presbiteri.ju cerkvice v Gažonu so odkrili pomembne stenske sli-karrije, ki datirajo verjetno iz prve polovice XV. stoletja. Gre za širšo akcijo odkrivanja fresk v slovenski Istri, saj bodo razen v Gažonu rteiskali stenske slikarije tudi rist TERMO SHELL TO NA DOM. termo ANTONIO SFERCO UL. VALERIO ŠT. 41 - TEL. 94590 • 93936 cerkvah v Podpetrah. Babičih in Zanigradu. Točno ovrednotenje fresk v Gažonu bodo lahko dali strokovnjaki šele čez mesec dni, ko bodo dela končana. Potem ko so propadli vsi napori, da bi na obali ustanovili enotno kulturno skupnost, so po Piranu tudi v Kopru ustanovili občinsko kulturno skupnost. Na sinočnjem usta no vnem sestanku ie predsednik ini ciativnega odbora Črtomir Kolenc v svojem poročilu podrobno orisal priprave za ta pomemben korak na področju kulture ter zlasti poudaril samoupravni moment. Delegati so nato sprejeli sklep o stalni skupščini kulturne skupnosti. Imela bo 41 članov, njen mandat pa bo trajal štiri leta. Za predsednika izvolili Črtomdra Kolenca, za pred sednika izvršnega odbora pa Vlada Rotarja. Breg je pokazal v preteklem tednu proti sežanskemu Taboru bro Igro. Se bo tako odrezal tudi danes v svojem ligaškem zelo do-nastopu? iiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiaiiiKiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinii AMCA 5. KOLO Cagliari - Napoli — Pieromi Catanzaro - Varese — Gonella Fiorentina - Bologna — Menegali Intemazionale - Torino — Giunti Juventus - Roma — Lo Bello L. Vicenza - Verona — Reggiani Mantova - Atalanta — Bemardis Sampdoria - Milan (ob 14.45) Barbaresco Modema - Monza — Martincih Palermo - Genoa — Stagnoli Perugia - Cesena — Casarin Reggina - Como — Mascali Sorrento - Taranto— Cantelli Proleter 2:4 in Vipava - Hrvatini 0:0. Tabor je bil prost. Igralci Branika so pripravili izredno presenečenje z zmago nad leaderjem Jadranom. Igralci Jadrana so najbrž precej podcenjevali skromnega nasprotnika, kar se jim ,e krepko maščevalo. Nadalje presenečata nova poraza Transporta, ki je izredno startal (s štirimi zaporednimi zmagami). Glede na zadnje rezultate Bistričanov pa lahko sklepamo, da je bil izreden start tudi posledica slabih nasprotnikov, saj so bili z izjemo Tabora same ekipe z dna lestvice. Najbrž pa je na moralo ekipe precej vplival visok poraz z Jadranom na domačem igrišču. Kljub porazu so Dekančani obdržali vodstvo, zmanjšal se jim je le naskok s treh točk na dve točki. Čeprav bo Jadran v zadnjem kolu prost, ga lahko že proglasimo za jesenskega prvaka, saj ga lahko po točkah dohiti le idrijski Rudar, ki pa ima kot ostali zasledovalci daleč slabšo razliko v golih od Jadrana. Idrijčani, ki iz kola v kolo razveseljujejo svoje navijače, imajo realne možnosti za osvojitev drugega mesta oziroma delitev prvega, saj jih v zadnjem kolu čaka lahek nasprotnik Vipava. Tabor bo najbrž tretji, saj bd moral zadnjeuvščene Renče premagati brez večjih težav. Sredino si bodo delili Proleter, Transport in Hrvatini, v kakšnem zaporedju pa je odvisno od nedeljskih izidov. Dno je »rezervirano* za Branik, Vipavo in Renče, ki si lahko le med sabo zamenjajo mesta, vendar je tudi to malo verjetno glede na njihova gostovanja v zadnjem kolu, kjer imajo majhne možnosti za speh. LESTVICA 8 6 0 7 5 7 7 1 7 7 7 7 Mak nastop za Sovodnj« Prejšnja nedelja je bita za prvo sovodenjsko etapo-stveno tekmo so izgubili - • - SZ p** Vrsta negativnih izidov v treh tekmah) pa ni n .Jj-negativno vplivala na morain^i cev. Ti so izkoristili medt/®^ £ praznike za koristen tren**’ ro ločeni, da bodo že v nede'1 ypopravili uvrstitev na lestvici- ^ dar današnja tekma ne bo ^ii kor lahka. V gosteh bodo skipo Isonzo iz San Piera'gja f je v lanski' sezoni nast0*jjj)ri višji kategoriji. Zatorej od ^ pC njega srečanja pričakujejo, ^ polno zmago, vsaj prepričlji*?. j m to bodisi s tehničnega agonističnega vidika. ^ Delno uspešnejši pa so bili Sovodenjci, ki so na tujih tleh Jadran Rudar Tabor Proleter Transport Hrvatini Branik Vipava Renče 33 11 19 13 16 10 15 8 15 13 14 12 10 17 6 24 11 31 Zadnje kolo: Tabor - Renče, Ru dar - Vipava. Proleter - Transport in Harvabini - Branik. B. P. BC.IGIA 7. KOLO Arezzo-Lazio — Lazzaroni Bari - Novara — Porcelli Catania - Reggiana — Marino Foggia - Brescia — Michelotti Livorno - Temana — Panzino V ponedeljek, 8. t. m. bo ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu ZAKUUČEK 12. SLOVENSKIH ŠPORTNIH KER Ob te] priložnosti bodo nagrajeni najboljil u-deleženci, ekipe In društva letošnjih Sil. Pred nagrajevanjem bo krajša predstava Slovenskega gledališča iz Trsta. prtffr sl veno LtiKiiiiu au *** .. p* kim izidom in kar je še b® - gro. ljivo, prikazali so zelo slab® - jevali neodločen izid. Danes naknadno priložnost, da na ®‘"j||0^. tleh potrdijo svojo realno v’ Jj-V gosteh bodo tokrat imeli eW • bertas iz Koprive. . tr* Za popoldansko tekmo skl*cUJ^.()tp»-ner Marson sledeče igralce: ^ sin. Kuzmin. Florenin. B^'8. Msč folja, Paškulin, Peric, Vižintin, son, E. in L. Tomšič, ^ Gruden. — ^ 5 ZAČETNIŠKI NOGOMETU Breg — Inter SS j;0 Zaule — Primorje j;0 Muggesana — Zarja Ponoven poraz Arc-Lin*® Drv<>^ d SZ Tržaški ARC-Linea odbojkarski je ponovno tekmi proti CUS Catania ^ čani zapravili eno zadnjih nosti za visoko uvrstitev - njem prvenstvu. Izid: ARC-D jj;t, »ijvjiii p« »lii.tlv u. .r CUS Catania 2:3 (13:15, 13:»5' 15:11, 15:4). * Češkoslovaški državni n*®5 bojkarski prvak Rude hve«*/jjji-ča zvezda) bo gostoval Jutri bodo češkoslovaški ob? jfiO ji nastopili tudi v Trstu pc®*1 Linei. Cassius Clay je na svojeb/ vanju v Buenos Airesu ■*ra*1n0vrit trdno prepričanje, da bo_^ “ nem srečanju premagal Er®*^* tako zopet osvojil naslov *ve prvaka težke boksarske ka«® ŠAH * športno društvo Konto''**^^ ljuje prekinjeni šahovski sredah in petkih ob 20.3® t.m. dalje.