1 in hrana krogu Man and food in a perpetual cycle 2 3 5 Uvodna beseda JA N E Z B O G ATAJ 7 Blagovolijo naj se cenjene gospodinje zaupno obračati na solidno domačo tvrdko … Prehrana v 20. stoletju – pomembne inovacije in spremembe že stoletje prej I R E N A P O R E KA R KACA F U R A 23 Vzponi in padci tovarne termo-električnih proizvodov Bistrica ob Dravi – TOBI A L E KS A N D R A M R DAVŠ I Č 47 Konzerviranje sadja brez sladkorja v času vojnega pomanjkanja A J DA KOZJ E K , I R E N A M A RU Š I Č I N A N A KATA R I N A Z I H E R L 57 Človek in hrana v začaranem krogu Man and food in a perpetual cycle 59 Uvod • Introduction 61 Sejemo, pridelamo • Planting, producing 75 Merimo, tehtamo, računamo • Measuring, weighing, calculating 91 Konzerviramo, predelujemo • Preserving, processing 111 Pakiramo • Packaging 131 Kuhamo in jemo • Cooking and eating 163 Smetimo in odlagamo • Generating waste and discarding 4 5 Uv U odna beseda v V letu 2021, ko je Slovenija nosila naziv Evropske orišeta zgodovinski in tehnološki razvoj pridelave, gastronomske regije, smo v Tehniškem muzeju Slove- predelave in uživanja hrane. nije namenili tej tematiki celoletni projekt Tehnika v gospodinjstvu. V sodelovanju z Uradom RS za intelek- Razvoj in inovacije pa so žal človeštvo tudi na tem po- tualno lastnino in nacionalnimi muzeji smo na Jako- dročju zaznamovali s škodljivim vplivom na okolje. pičevem sprehajališču v Ljubljani pripravili razstavo V današnjem času se moramo zavestno in odgovorno Ustvarjalnost je super hrana, razstavo ob 50-letnici ustaviti še pri enem, zelo pomembnem vidiku – pravil- BSH Nazarje je podjetje s pomočjo naših strokovnih nem ravnanju z odpadki, njihovem zbiranju, sortiranju sodelavcev pripravilo v muzeju v Bistri, razstava Odlo- in recikliranju. V sodelovanju z ZEOS-om na primer čuj in E-cikliraj je nastala v sodelovanju s podjetjem prikazujemo ustroj aparatov, ki nam je sicer s prostim ZEOS, ki se ukvarja z reciklažo elektronskih in električ- očesom neviden, in sestavne dele, ki predstavljajo nih naprav. Lastno občasno razstavo, ki je v Bistri na nevarne odpadke. Pomembno poslanstvo muzeja je na- ogled do konca leta 2022, pa smo poimenovali Človek mreč tudi ozaveščanje o temah, povezanih s predmeti, in hrana v začaranem krogu. ki jih muzej hrani, ohranja in predstavlja. V Štajerskem deželnem arhivu so našli jedilnike iz Žič- Hranimo se odgovorno in hranimo tisto, kar ohranja ke kartuzije iz let 1737 in 1738. Ker so bile navade redov našo identiteto in nam nudi prostor izpraševanja o tem, podobne – redoljubni so bili tudi pri prehranjevanju kako bomo ohranili naravo in (naravno) okolje. Dialog, –, lahko sklepamo, da so se na jedilniku kartuzijanov partnerstvo in javna participacija so pogoji za ohranja- iz Bistre znašle sladkovodne ribe iz bližnjega potoka nje kulturne dediščine in to lahko rečemo tudi za zdrav oziroma ribnika, zelenjavna priloga in tudi kaj testene- prehranski krog. ga za praznike. Kaj nam to pove? Da so v tistih časih ljudje živeli v simbiozi z naravnim okoljem, iz katerega Sama postavitev razstave je primer ozaveščevalne so črpali živila. dejavnosti, saj smo večino uporabljenih materialov reciklirali in s tem privarčevali energijo, delovne ure Človek si je vedno pomagal z iznajdljivostjo, da je pri- in denar. Kaj vse lahko privarčujemo, če se vrtimo v delal več, bolje in okusneje. Snovalke naše razstave so pravem krogu! zbrale veliko zanimivih muzejskih predmetov, poveza- nih s prehranskim ciklusom. Z njimi želimo pokazati, Vabimo vas k ogledu razstave in razmisleku o teh tako kako sta se pridelava in predelava hrane spreminjali pomembnih temah. – zlasti v povezavi s spreminjanjem načina življenja. Setev, pobiranje pridelkov, merjenje, shranjevanje, predelava, embaliranje, vse to je doživljalo spremem- Dr. Barbara Juršič be. Razstava in pričujoči katalog zelo ilustrativno Direktorica Tehniškega muzeja Slovenije 6 7 PROF. DR. JANEZ BOGATAJ Blagovolij o na j se c Blagovolijo naj se cenjene gospodinje enj ene g ospodinj zaupno obračati na solidno domačo tvrdko … e za Prehrana v 20. stoletju – pomembne inovacije in upno o br spremembe že stoletje prej ačati na solidno domač o tvr P R O F . D R . J A N E Z B O G ATA J dko … 8 9 Iz 19. v 20. stoletje PROF. 20. stoletje ne pomeni mejnika ali zaokroženega obdob- DR. ja na področju prehranske kulture ali gastronomije, saj JANEZ se velike spremembe zgodijo že do sredine 19. stoletja, BOG v 20. pa se razširijo, nadgradijo in dobijo nove vsebine. ATAJ Eden najzgovornejših primerov je svetovni fenomen B nove francoske kuhinje, ki je bil konceptualno postavljen lagovolij že na prehodu iz 18. v 19. stoletje (Jean Anthelme Brillat- o na -Savarin), v 20. pa je postal pravilo in norma. j se c enj ene g Tudi izjemen razvoj prehranske industrije v 20. ima te- ospodinj meljna izhodišča v 19. stoletju. Kar pa ne pomeni, da 20. e za stoletju odrekamo vrsto inovacij in množičnih prehran- upno o skih sprememb. Hamburger (imenovan tudi burger), ki br sicer izvira iz Anglije 18. stoletja, doživi razvoj v 19., od ačati na solidno domač 30. let 20. stoletja do danes pa se s to jedjo razvije iz- jemna globalna prehranska veriga, znana pod imenom McDonald‘s.1 V prehrani Slovenije veliko spremembo prinesejo torte. Nanje je sicer z nekaj prevedenimi re- o tvr dk cepti opozoril že Valentin Vodnik leta 1799, množično o … pa se uveljavijo zlasti sredi in v drugi polovici 20. sto- letja. Postopoma zasedejo mesto prazničnih pogač in Jean Anthelme Brillat-Savarin (1755–1826). pletenic na porokah, godovih, rojstnih dneh in drugih Vir: Dokumentacija Janeza Bogataja. praznovanjih. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so edina izjema potice, ki so se kot praznična sladka jed razširile Zemljiška odveza sredi 19. stoletja je pomemben mejnik, po celotnem slovenskem prostoru. V obsežnem prodo-ki je vplival na razvoj gastronomije 20. stoletja. Zakon o ru sladkih jedi ne smemo spregledati sladoleda, pred- odpravi tlačanstva (7. 9. 1848) pomeni formalni konec vsem iz sladolednih avtomatov. V tridesetih letih 20. fevdalizma in postopno omogoča boljše življenjske raz-stoletja so imeli v Ljubljani avtomat za sendviče, ki je mere kmečkemu prebivalstvu, čeprav še v 20. stoletju Naslovnica in predlist prve kuharske knjige v slovenskem jeziku Valentina Vodnika, Ljubljana 1799. Vir: Dokumentacija Janeza Bogataja. bil pomembna inovacija tistega časa. Tako 19. kot tudi niso idealne. Na Slovenskem se zmanjšujeta samooskr-20. stoletje dokončno ukineta napovedovanje jedi med bnost kmetij in njihova avtarkičnost. Zunaj mest in trgov obroki in uvedeta jedilnike in jedilne kartice ali menije. začnejo odpirati trgovine z živili, tudi pekarne. Trgovine Najprej so napisani ročno, kmalu pa jih začnejo tiskati z živili, najprej v omejenem naboru ponudbe, se razvije-in grafi čno opremljati. jo v t. i. špecerije,2 ki ponujajo živila tudi po vaseh. 1 Izhodišče za hamburger je angleški sendvič (burger) iz šestdesetih let 18. stoletja. V ZDA hamburger »izumijo« v 80. letih 19. stoletja, in sicer najprej v Teksasu, Wisconsinu in potem še v New Yorku. 2 Besedo špecerija smo prevzeli iz nemščine in pomeni trgovino z živili. V nemščini je to trgovina z začimbami, v italijanščini pa pomeni lekarno, drogerijo in tudi trgovino z začimbami. 10 23 11 23 P mom pusta in posta. Po koncu 2. svetovne vojne se za- Bela barva v kuhinji in pri kuhanju ROF. čenja postopno opuščati večdnevni post in postne jedi. 19. stoletje je bilo torej odločilno za velike prehranske DR. Proti koncu stoletja se uveljavlja nova oblika posta, ki spremembe v Evropi in svetu, ki so se nadaljevale in raz-JANEZ pa je namenjena zgolj čiščenju telesa in hujšanju. Vrsta vijale v 20. stoletju. Povezane so bile z »belo barvo«, ki BOG sprememb se pojavi na področju obrednosti. Opušča se je bila že v 18. stoletju barva bogatih. Tako je začela pos-ATAJ križanje novega hlebca kruha tudi tam, kjer so kruh še tajati pomembna bela barva nekaterih živil, na primer B vedno pekli doma. Enako se zgodi s poljubljanjem drob- belega kruha, ki je začel osvajati oziroma je predstavljal lagovolij tin ali kosa kruha, ki padejo z mize, in kos blagoslovljene- ideal (tudi nedosegljiv) revnejših družbenih skupin. »Črn o na ga obrednega kruha se ne polaga več v brazdo na polju. kruh« iz ajdove ali ržene moke ter krušnih mešanic je po- j se c menil zadovoljitev vsakdanjih prehranskih potreb, »bel enj ene g Poročno pogačo (pletenica, bosman) nadomestijo torte. kruh« pa je bil težje dosegljiv ideal in pojem praznične- ospodinj Živila, jedi in pijače začnejo izgubljati svoj pomen in kul- ga obilja ter obrednosti. Na Dolenjskem so npr. za krstne e za turno težo ali pa se močno spreminjajo. Vse to je odraz botre vedno izbirali posameznike, ki so lahko prinesli v upno o splošnih razmer v Evropi, kjer vse do sredine 19. stoletja dar štruco belega kruha. Poleg bogatejših posameznikov br prevladujejo žita in močnate jedi, potem pa jih nadome- so to bili tudi mlinarji in njihove soproge, ki niso pozna- ačati na solidno domač stijo meso in druge vrste živil. Nastajajo tudi nove obred- li pomanjkanja pšenice, saj so jo pobirali kot naturalno nosti, na primer obredne razsežnosti žara v Sloveniji po plačilo (merica) za mlevsko storitev. Beli barvi pšenične zgledu sosednjega Balkana, zlasti od 60. let 20. stoletja. moke je bila dokaj enakovredna temna barva ajdove. V Evropi, predvsem srednji in severni, je bil od druge polo- o tvr dk vice 19. stoletja značilen zlasti ržen kruh, tudi pirin, ajdov, o … ovsen, ječmenov in pšenični. Na področju Sredozemlja so Polje ajde, Cven v Prekmurju, 2019. Foto: Janez Bogataj. navedenim žitom primešali žita druge kakovosti, kot so rž, koruza in ječmen. V Sloveniji so bili kruh in jedi iz ajde in V Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji že v 19. stoletju prevla- narave.3 Nasprotje konzervirani, sicer pokvarljivi hrani je ajdove kaše zelo priljubljene ne le v vaseh, ampak tudi v duje hrana živalskega izvora, v Španiji in Italiji se to zgodi bila sveža, ki je postajala razkošje manjšine. Prehranje-mestih pri privilegiranih družbenih skupinah, kjer so jedi šele sredi 20. stoletja. Kljub opisanim spremembam se v valni sistemi se začnejo še zlasti spreminjati na neindu-iz ajde uživali enkrat tedensko, najpogosteje ob petkih. nekaterih delih Evrope ohranijo ali preživijo posamezni strijskih območjih. V svetovnih okvirih se zaradi poveča-Priljubljenost ajde sega daleč nazaj, zunaj okvirov 19. in arhaični, predindustrijski prehranjevalni načini. Delno to nega globalnega uživanja hamburgerjev poveča prireja 20. stoletja, in predstavlja živilo, ki se je ljudem priljubilo velja tudi za Slovenijo. Zato je z vidika prehrane težko go- govedine v Južni Ameriki, kar hkrati povzroči zmanjšanje v razmeroma kratkem času. Kako je bilo prebivalstvo od- voriti o Evropi, saj so procesi zbliževanja in povezovanja lokalne porabe mesa. Kot primerjavo z današnjimi časi visno od ajde, lepo ilustrira velika lakota, ki je zajela slo-potekali zelo različno. Intenzivnejši so bili na evropskem lahko navedemo primer argentinske govedine, ki je sve-venske kraje po izbruhu indonezijskega ognjenika Tam- zahodu, čeprav je tudi tam prihajalo do velikih razlik. ža, prepeljana z letali, vsak dan na voljo v Evropi. bora leta 1816, ko je oblak pepela uničil pridelke. Žiga Zois Evropski zahod močno pospeši proces »delokalizacije« je na Češkem odkril odporno tatarsko ajdo in jo prinesel prehranjevalnih sistemov, pridelave in distribucije živil. »Delokalizacijo« hrane v 20. stoletju pospešijo poslov- v naše kraje, zato se je te ajde prijelo ljudsko ime cojzla. Vezi med prehrano, letnimi časi, lokalnimi in regionalnimi no okolje, poslovni odnosi in skokovit razvoj turizma. K kulturami se razrahljajo na račun razvijajočega se promet- temu je treba prišteti izjemen razvoj oglaševanja in re- Med bela živila sta sodila tudi riž in sladkor. Prehranski nega sistema in razvoja tehnologij predelave in konzervi- klamne industrije, ki postaneta nepogrešljiva sestavina ideal so bila čim bolj bela živila, torej kar najbolj predela- ranja hrane. Namen konzerviranja živil je bil prelisičenje tržno-potrošniških razmerij. Hrana postane predmet na in tako bolj imenitna, kar je popolno nasprotje dana-letnih časov, kopičenje zalog, polnjenje shramb in izogi- teh razmerij, zmanjšuje se njen delež in povezanost z šnjih pogledov na zdravo prehranjevanje. Riž je do druge banje negotovosti, spremenljivosti in nepredvidljivosti obrednimi praksami, letnimi časi, menjajočim se siste-polovice 20. stoletja veljal za boljšo jed in so ga v jedilnih obrokih na kmetijah manj uporabljali. Prav tako je bila do Botri s pletenico, Ptujsko polje, 1979. Foto: Janez Bogataj. tega obdobja omejena tudi uporaba sladkorja. Skladno s 3 Montanari Massimo, Lakota in izobilje, Ljubljana 1998, str. 213. 12 13 PROF. DR. JANEZ BOGATAJ Blagovolij o na j se c enj ene g Ognjišče, Krasno v Brdih, 2019. Foto: Janez Bogataj. Štedilnik v muzejski zbirki v Preboldu, 2016. Foto: Janez Bogataj. ospodinj e za povečanjem preskrbe z živili v drugi polovici 20. stoletja re, hladilne točilne mize (šanki) in hladilniki. To je omogo-upno o so se spremenile tudi jedilne navade. V dnevnih obrokih čilo transport živil na daljše razdalje, čeprav so različne br je bilo več jedi, vsak član omizja je imel svoj krožnik in pri- načine poznali že stoletja pred omenjenimi inovacijami. ačati na solidno domač bor. To je pomenilo konec uživanja jedi iz skupne sklede. Omenimo nekaj primerov: transport živih rakov v kopri- vah na oddaljene trge, vlaganje kokošjih, račjih in gosjih Bela barva je začela prevladovati tudi v kuhinji kot pro- jajc v apno ali pepel. V Sloveniji je bila to splošna pra- storu za pripravo jedilnih obrokov. Črne kuhinje so pre- ksa, zlasti v urbanih okoljih, vse do let po koncu druge o tvr dk pustile svoje mesto belim, posledice pa so zidanje in svetovne vojne. Hladilniki in zamrzovalniki so omogočili o … postavljanje štedilnikov ter uporaba drugačne posode večje zaloge mesa, zlasti svinjskega, in mesnih izdelkov in kuhinjskih pripomočkov. Zadnje črne kuhinje, ki so se ob kolinah. Z uporabo hladilnih naprav se je začela red-ohranile še po koncu 2. svetovne vojne, so bile pogos- čiti paleta izdelkov kolin in pojavili so se zavržki (prašičja to propagandno sredstvo oblasti za opozarjanje na svet koža, črevesje, nekateri deli drobovine). zaostalosti. Leta 1892 je začela uspešno delovati tovar- na emajlirane posode Westen v Celju. Njeno dejavnost Ena pomembnejših prehranskih značilnosti 20. stoletja v po koncu druge svetovne vojne nadaljuje tovarna EMO. Evropi in Sloveniji je bila vse bolj razširjena uporaba mesa. Lončeno in leseno posodje ter kuharska orodja zame- Po koncu 2. svetovne vojne so količine mesa začele naraš- njajo množični emajlirani izdelki. čati in niso ga več uživale le privilegirane družbene skupi- ne, ampak tudi kmečke in delavske. Pri privilegiranih druž- benih skupinah se je razvijala nova moda uživanja hrane, Nekatere pomembne inovacije in dve vojni in sicer manjši jedilni obroki in poudarjanje zelenjave. Naslednja značilnost je naraščanje količin posameznih vrst jedi in njihove hranilne vrednosti. Žita in kruh so za- Na področju priprave jedi in jedilnih obrokov, torej ku- čeli izgubljati pomen, zelo se je povečal pomen mesa. harskih tehnik, je 20. stoletje uvedlo vrsto pripomočkov Posledica povečane porabe je bilo povečevanje prireje, in orodij, od katerih so bila številna na električni pogon. pri čemer so se vse pogosteje uporabljale znanstvene Izvirala so sicer iz 19., 20. stoletje pa je razvilo paleto metode, med drugim selekcija. Velika novost v 19. stole-inačic in tehniških izboljšav. V mislih imamo različne me- tju je bilo hermetično pakiranje mesa, tudi zelenjave, juh šalnike, stepalnike za testo, električne pekače, mikro-ter razvoj konzerviranja s postopki sterilizacije (npr. zna- valovne pečice, aparate za kuhanje kave, opekače (npr. meniti Weck sistem) in zamrzovanjem. Poleg starejših toasterji), stiskalnice idr. Elektrifi kacija kuhanja je ena ledenic so se že v 19. stoletju pojavile prve hladilne oma-bistvenih značilnosti gastronomije 20. stoletja. Kuharski pripomočki. Preslikano iz knjige Slovenska kuharica, Magdalena Pleiweis in Felicita Kalinšek, Ljubljana 1912. 14 15 Vpliv migracij PROF. Vpliv migracij na prehrano se je najprej, sicer v manjšem Izginjale so še zadnje črne kuhinje in kuhanje v pečeh DR. obsegu, pokazal po koncu 1. svetovne vojne. Tisti primorski in nadomeščale so jih t. i. bele kuhinje. Kruh se ni pe- JANEZ Slovenci, ki so pred fašizmom iz Italije prišli v Slovenijo, so kel več doma in za vsak dan v tednu, ampak kupoval v BOG bili pomembni prenašalci nekaterih značilnih živil (vrtnin) pekarnah in špecerijskih trgovinah. V kmečkih družinah ATAJ in jedi italijanske gastronomije (jajčevci, paradižnik, radič, se je uživalo vse več mesnih jedi in meso ni bilo več re-B buče, cukete, jota, testenine, vampi po tržaško, bige, pršut, zervirano za praznike. Na stran so bile odrinjene številne lagovolij rižote idr.). Obsežnejše migracije prebivalstva z Balkana zdrave vsakdanje in praznične jedi, pripravljene iz lokalo na v Slovenijo od konca 2. svetovne vojne pa so postopno nih sestavin, kar lahko pripišemo bolečim spominom j se c privedle do uvajanja nekaterih novih jedi. Zelo se je raz- na pretekla težka obdobja in lakoto, pa tudi sramovanju enj ene g mahnila uporaba žara. Pločevinaste žare in žarne mrežice vsega preteklega. To je bilo značilno zlasti za kmečko ospodinj so Romi večji del leta prodajali od vrat do vrat, v poletnih prebivalstvo, ki se je začelo seliti v mesta in industrijska e za mesecih pa na jadranskih plažah. Čevapčiči, ražnjiči in središča. Ob tem je zanimivo, da se sčasoma prav pri upno o druge vrste mesnih izdelkov, pečenih na žaru, so postajali teh prebivalcih razvije poseben nostalgični kompleks, br najbolj množična jed, ki se ji je nekoliko pozneje pridružil povezan z okusi nekdanje domačije, ki se pogosto izrazi ačati na solidno domač tudi burek oz. pita s sirom, od globalnih jedi pa italijanska ob prazničnih priložnostih. pica. Kljub temu še v drugi polovici 20. stoletja posamezni- kom in nekaterim družbenim skupinam lakota ni bila tuja. V Sloveniji se je v prehrani kmečkega prebivalstva moč- Po drugi strani sta bliskovito naraščala število in količina no uveljavil ocvrt krompir ali pomfrit.4 Industrijska po-o tvr dk odpadkov hrane, kar postane eno temeljnih vprašanj pre- sebna salama, mesna malica (mesni doručak) in kruh o … hranske kulture na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Vsem no- ter pekovsko pecivo, kupljeno v trgovinah, so postali vostim navkljub pa je temeljno živilo v Sloveniji po koncu 2. konkurenca hišnim mesnim izdelkom. Ob kmečkih opra- svetovne vojne ostajal krompir – z različnimi načini upora- vilih se je pogosto pilo pivo namesto jabolčnega ali hru- be za prehrano ljudi, pa tudi kot hrana za prašiče. ševega mošta. Razvoj v 20. stoletju je dokončno podrl stoletno pregrado, ki je bila značilna za prehransko kul- turo. Kmetje niso več zavidali prebivalcem mest, da se V nedeljo na dvojno porcijo pomfrita drugače in predvsem razkošno prehranjujejo, prebival- Ureditev mize za angleški ali ameriški zajtrk. Preslikano iz knjige Nauk o serviranju, Alfonz Mencinger, Ljubljana 1912. Razvoj prehranjevanja v 20. stoletju je postopoma strpal cem mest pa ni bilo treba ljubosumno braniti drugačne vsa živila v »skupno vrečo«, kar je vodilo do vse večje prehranske kulture. Od šestdesetih let 20. stoletja kos Razvoj prehranske kulture v omenjenem stoletju sta ponija postala del nove države, ni bilo večjih prehranskih simbioze oz. sožitja posameznih zvrsti jedi. Eden od pri- kruha in kozarec mošta, žganja ali vina niso več značil- membno zaznamovali dve svetovni vojni. Zaradi hude vplivov s sosednjega Balkana. Povečala se je le uporaba merov je kombinacija ribjih in mesnih jedi, kar je bilo v na dobrodošlica na kmetiji, ampak je to skoraj obvezna, lakote in pomanjkanja je prišlo do oživljanja nekaterih paradižnika in paprike, od jedi predvsem džuveča in sar- »tradiciji« nesprejemljivo in se je, npr. v jedilnikih gostin- pogosto čezmerno sladkana turška kava. Pitje prave ali starejših vrst jedi in preskrbe s hrano, ki je bila dotlej že me, na področju ulične prehrane pa se je uveljavil turški skih lokalov, celo izključevalo. turške kave je postalo množični vsakodnevni dopoldan- skoraj pozabljena, na primer različne krušne mešanice iz med. Po koncu druge svetovne vojne je prihajala pomoč ski in/ali popoldanski obrok v urbanih in ruralnih okoljih. gozdnih plodov. Med vojnama se zaradi neugodnih druž- v živilih iz ZDA (UNRRA paketi, CARE pomoč). Ljudem so Evropski prehranjevalni sistem je postajal vse bolj urban Razvoj pa je povzročil tudi nasprotne učinke. Povečala benih razmer začnejo ustanavljati ljudske kuhinje, tj. so- še dolga desetletja ostala v spominu jajca v prahu (ime- in njegova urbanizacija se nadaljuje v 21. stoletju. Urbani so se hrepenenja po vaškem življenju in posledično oku-cialni prehranski obrati za delavsko in revnejše prebival- novana tudi Trumanova jajca), mleko v prahu, znameniti jedilni obroki so postali pravilo, ki ga je lahko posnemal sih vaške hrane. Številni posamezniki so na vse pretege stvo. Po 2. svetovni vojni se pri nas razvije t. i. družbena ameriški sir oranžne barve, fi žol idr. Živila iz teh paketov kdorkoli in kjerkoli. 20. stoletje je v Sloveniji prineslo veli-zatrjevali, da so jedi iz kmečke peči boljšega okusa(!). V prehrana, ki spodbudi rast pravih prehranjevalnih indu- so tako še konec 60. let uživali taborniki na taborjenjih, ke spremembe zlasti v prehrani kmečkega prebivalstva. te okvire sodijo tudi priljubljene radijske oddaje z naro-strij v tovarnah in podjetjih. Malice niso le jedilni obrok, fi žol CARE iz prehranskih zalog jugoslovanske armade ampak organiziran in pomemben del delovnega procesa. pa je bil še leta 1971 pogost obrok med služenjem voja- 4 Ocvrt krompir ali pomfrit postaja od sedemdesetih let 20. stoletja priljubljena nedeljska jed tudi kmečkega prebivalstva. Kmečke družine, ki imajo osebne V obdobju od konca prve svetovne vojne, ko je Slove- škega roka. avtomobile, ob nedeljah ne kosijo doma, ampak se odpeljejo do bližnje restavracije in naročijo dvojni pomfrit in (ali) pico. 16 17 P dnozabavno glasbo (Četrtkov večer domačih pesmi in naravo, zato so bili odvisni od njenega ritma in pogojev. vo različico v t. i. pozitivni ulični prehrani (positive street Meso in ostanki hrane ROF. napevov) in vse večje število turističnih kmetij, kjer naj Številni učenjaki, začenši s Hipokratom, so zatrjevali, da food). K spremembam je pomembno prispevalo gibanje Prehranjevanje v Evropi 20. stoletja se je vrtelo okrog mesa. DR. bi urbani človek spet našel stik s »pristno kmečko hra- je treba sistem prehranjevanja, spanec, spolno življe- Slow Food, ki ima korenine in predvsem politično ozadje Po koncu druge svetovne vojne, zlasti od 50. let, so začele JANEZ no«. Uveljavi se pojem »domača hrana«, ki ga začne zlo- nje,6 delo7 in potovanja uravnavati po letnih časih in v Italiji; njegov namen je bil postaviti nasprotje franco- njegove količine naglo rasti. Razvije se ideal velikega dobro- BOG rabljati tudi industrijska prehranska propaganda. Zaradi njihovem ritmu. Sožitje z naravnimi ritmi je izpostavljala ski kuhinji. Začetki tega mednarodnega gibanja segajo v jedca in nenasitnega sladokusca.8 V prejšnjih stoletjih je ta ATAJ pomanjkanja strokovnosti in nepoznavanja terminologi- tudi zahodna medicina. 20. stoletje pa je še vedno gra- leto 1986, ko je italijanski levičarski novinar Carlo Petrini ideal pripadal družbeni eliti, v 20. stoletju pa je njegova po-B je vse to ustvarja številne nove stereotipe. dilo na prelisičenju letnih časov, kar so omogočali novi s somišljeniki nasprotoval odprtju restavracije s hitro doba bolj ali manj tudi delavska. Nove družbene skupine lagovolij transportni sistemi in postopki konzerviranja živil. Ideal, prehrano McDonald‘s sredi Rima. Gibanje je uvajalo mi- uvedejo nove oblike družbenega razlikovanja za mizo. Mo- o na ki ga je na področju prehrane uvedlo 20. stoletje, je bila nimalizem v prehrani, posledica pa je bilo večje število dno je jesti malo, zlasti zelenjavno, modno je tudi puščanje j se c Skokovit razvoj živilske industrije nenehna pridelava in založenost z vsemi živili, ne glede krožnikov v okviru enega jedilnega obroka. Sledila je še grižljajev na krožnikih.9 O mesnih jedeh velja prepričanje, da enj ene g Na področju prehrane je 20. stoletje zaznamoval tudi na letni čas. Tehnike konzerviranja so postajale vedno ena novost, in sicer t. i. molekularna kuhinja, ki pa se je telo z njimi pridobi vse potrebne maščobe. Od konca 2. sve-ospodinj razvoj živilske oz. prehranske industrije. Ob podpori re- bolj dostopne vsem družbenim skupinam in po njiho- razmeroma kmalu izpela. Kot nasprotje obema pristo- tovne vojne se tako razmišljanje povsem uveljavi in mastno e za klamo-propagandne mašinerije je temeljito, celo nasilno vi zaslugi je bilo mogoče brez težav preskakovati letne poma, če že ne kar »fi lozofi jama,« se proti koncu 20. in meso postane bolj cenjeno od pustega.10 Pomen mesa in upno o posegla v življenjski in s tem prehranjevalni ritem ljudi, čase. Po drugi strani so sveža in pokvarljiva živila zače-v 21. stoletju začne razvijati prenovljeni maksimalizem, masti, kot nasprotje katoliškim postnim mesnim odpove-br povzročila številne spremembe v prehranjevalnih nava- la postajati pojem razkošja, torej namenjena le izbran- ki spoštuje vse pogoje zdravega prehranjevanja, kratke dovanjem, je sicer pred tem uvajal že protestantizem v 16. ačati na solidno domač dah, prinesla pa je tudi higiensko-sanitarna vprašanja in cem. Vse omenjeno je močno pospešilo razvoj gastro-nabavne verige in letne čase. stoletju. Naštetemu navkljub je 20. stoletje v Evropi in svetu negotovosti. Vladala je splošna kulturna zmeda. Za bo- nomije in kulinarike. V njunih okvirih so se razvijali tudi vzpostavilo prehranjevalni in estetski ideal vitkosti, h kate- žič so se na trgovskih policah pojavile sveže češnje in zakriti okusi in oblike jedi. Za vsako jed se je povečala Prehranska industrija je v 20. stoletju začela uvajati na remu so prispevali tudi argumenti medicinske stroke v prvi jagode, pomaranče so ponujali kot zrele tudi v času, ko uporaba neštetih sestavin, ki so se tako premešale med pol pripravljena živila, število pakiranih vakumiranih živil polovici stoletja. Kljub temu se je ideologija vitkosti zares o tvr dk naravno ne zorijo. Skoraj nič ni bilo jasno o izvoru živil, seboj, da nekatere jedi niso imele več okusa po nobeni in jedi je vztrajno naraščalo, iz ZDA se je nezadržno širilo uveljavila šele v zadnjih treh desetletjih stoletja. Še v 50. o … njihovem geografskem poreklu, načinih pridelave, kar bi od uporabljenih sestavin, zato se je prepoznavnost jedi globoko zamrzovanje. Z nekoliko ironije lahko ugotovi-letih so ženski liki v reklamah razkrivali dokaj tradicional- težko očitali celo nekaterim bolj odmaknjenim obdob- zmanjšala. Obilje 19. in 20. stoletja sta omogočila pred- mo, da je ves ta razvoj, sicer v specifi čnem obsegu in no podobo cvetoče ženske mesenosti. To je očitno celo v jem v zgodovinskem razvoju.5 vsem pridobivanje hrane ne glede na podnebne razme- določeni obliki, uresničil vse tisto, kar so tako pričako- revijah in katalogih naturističnih gibanj, zlasti v Nemčiji.11 Ob re in uporaba živil ne glede na letne čase. Zlasti od dru- vali že naši predniki(!). Na ozemlju nekdanje Jugoslavije tem je zanimivo, da so bila prva opozorila o nezdravi mastni Seveda je 20. stoletje v prehrano prineslo tudi vrsto po-ge polovice 20. stoletja so ljudje živeli iz dneva v dan, saj je bilo več primerov takega razvoja. Med drugim serija hrani objavljena v slovenskem jeziku že ob koncu 18. stole-zitivnih novosti. Številni so si lahko privoščili vse tisto, je bilo vsega dovolj in jim hrane ni bilo treba shranjevati industrijsko izdelanih živil znamke Carnex, izjemno pri-tja. Valentin Vodnik je v Kuharskih bukvah (Ljubljana, 1799) kar je bilo v preteklosti značilna prehrana privilegira- in kopičiti. Shrambe in kleti, ki so dolgo bile pomembni ljubljene so bile mesna mešanica ali mesni doručak, raz- svaril pred nezdravo mastno hrano, priporočal je manj ma- nih družbenih skupin. Korenito so se začeli spreminjati prostori v bivalnih okoljih, so začeli nadomeščati veliki lične vrste pudingov, pojavili so se celo pakirani instant ščobe in zabele ter poudarjal uporabo masla, kar je kazalo pogledi in nazori o zdravi prehrani, odnos do prehran-hladilniki in zamrzovalne skrinje. žganci in med pijačami Cockta. na vpliv francoske kuhinje. ske dediščine, trajnostnega razvoja, pomen sezonskega prehranjevanja – težnje, ki se nadaljujejo tudi v 21. sto- 20. stoletje je prineslo enolične okuse industrijsko prip- 8 letju. Strokovnjaki za starejša obdobja sicer ugotavljajo, ravljenih živil in jedi. Enolična je bila tudi hitra hrana, Leta 1927 so v Franciji razglasili Prince élu de Gastronomes (izvoljeni knez gastronomije). Kar 3300 francoskih kuharjev je podelilo naziv, ki ga je prejel sin žganjarja Maurice Edmond Sailland, bolj znan pod imenom Curnonsky, in tako postal veliki gurme in zagovornik francoske kuhinje. V osemdesetih da so si ljudje že stoletja želeli biti čim manj odvisni od oboje pa je ustvarjalo prehranjevalno kulturo množične pariških restavracijah ga je vsak večer čakala rezervirana miza, leta 1952 pa so bile v počastitev njegove 80. letnice velike kulinarične slovesnosti . Umrl letnih časov in podnebnih razmer. Vedno je bila priso-industrijske družbe, torej večine. Pojem hitre hrane (fast je leta 1956. Uvedel je pojem gastronomske kritike in slavil francosko kuhinjo. Poznal je več kot 3000 receptov in bil avtor številnih knjig, med drugim tudi tna želja po čim lažji organizaciji prehranskega sistema. food) se je povezal z ulično prehrano (street food). Na slovite enciklopedije La France Gastronomique. Ustanovil je Académie des gastronomes in leta 1953 znova obudil najstarejše gastronomsko združenje na Za razliko od danes pa so v preteklosti živeli v stiku z prehodu v 21. stoletje je dobil prehransko bolj sprejemlji-svetu Chaîne des Rôtisseurs. Posredno je vplival tudi na razvoj Michelinovih vodnikov, ki so prav tako novost 20. stoletja. 9 V manjšem obsegu se je navada puščanja jedi na krožniku uveljavljala tudi v Sloveniji, zlasti od poznih 60. let 20. stoletja. Imela je elitistični značaj. Drugo skrajnost predstavlja zavijanje ostankov jedi »za psa«, čeprav je bilo tudi to nastopaško prikrivanje dejstva, da so številni hrano pojedli doma naslednji 5 Arkestrat iz Gele že v 4. stoletju pr. n. št. podrobno navaja vrste rib, ki se lovijo v Sredozemskem morju. Hortenzij Landi je v delu Komentar o najbolj znanih dan. 10 in najbolj nezaslišanih stvareh v Italiji in drugod iz leta 1584 opisal gastronomske in enološke posebnosti posameznih mest in pokrajin. Odnos do mesa nazorno ilustrira eden od zapiskov opazovanj nedeljskega kosila delavske družine na Dolenjskem. Oče je zbranim otrokom za mizo dejal: 6 To zelo zgovorno ilustrira slovenski pregovor: Maj, junij, julij, avgust – babo pri miru pust! Jejte, da boste debeli in zdravi! 7 11 Povezanost dela z letnimi časi predstavlja spuščanje luči v ali po vodi na gregorjevo, ki je označilo konec zimskega dela ob umetni svetlobi. Kljub temu je že v 60. letih 20. stoletja angleška manekenka, igralka in pevka Lesley Hornby Lawson, bolj znana kot Twiggy, s svojo suho postavo uveljavila ideal vitkosti. Njen vzdevek izhaja iz angl. besede twig, kar pomeni vejico, trlico ali šibo. 18 19 Prehrana in strahovi P no prireditev pred nekaj leti ukinili. Leta 1936 je bil v Lju- vajence gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. ROF. V preteklih stoletjih je bil v kulturi prehranjevanja ved- bljani 3. vsedržavni gostinski kongres, v okviru katerega Aprila 1908 so kranjski hotelirji in gostilničarji priredi-DR. no prisoten strah pred lakoto, 20. stoletje pa je prineslo so od 30. maja do 8. junija organizirali obsežno gostin- li strokovno ekskurzijo na Dunaj, kjer so se seznanili s JANEZ še strah pred nezmernostjo, kar je spremenilo tudi po- sko razstavo. Ob tej priložnosti je hotelir in restavrater ponudbo tamkajšnjih gostinskih lokalov. Do 1. svetovne BOG men besede dieta. Ta je starim Grkom pomenila pravila Rudolf V. Wand iz hotela Jelen v Kranju za potrebe izo- vojne se je v Sloveniji zvrstilo več državnih kuharskih te- ATAJ vsakodnevnega prehranjevanja posameznika glede na braževanja izdal zloženko z recepti za različne solate, čajev kot nadaljevanje kuharskih izobraževanj, ki so jih B njegove osebne potrebe in značilnosti vsakdanjega živ- majonezo, polnjena jajca in lovski kruhek. zlasti v drugi polovici 19. stoletja začeli organizirati tudi lagovolij ljenja. V 20. stoletju beseda dieta pomeni omejevanje in po vaseh in trgih. o na odrekanje hrani. Lahko govorimo o posebni vrsti strahu, Od prehoda iz 20. v 21. stoletje do danes je močno nara- j se c tj. strahu pred debelostjo, ki se je pojavil kot nasprotje slo število gastronomskih prireditev in festivalov, kar je Med obema vojnama sta bili prevedeni še dve pomemb-enj ene g strahu pred lakoto, značilnem za pretekla stoletja. Ta povezano s poudarjanjem pomena lokalne in regionalne ni knjigi tistega časa: Nauk o gospodinjstvu, Vodilo za ospodinj strah, podobno kot strah v obdobjih lakote, se je naselil hrane ter povezanosti praznikov z značilnimi praznični- žene in dekleta vseh stanov znamenite avtorice Katha- e za tudi v psiho ljudi. Nezmernost v prehranjevanju je po- mi jedmi. V svetu (manj v Sloveniji) narašča pomen pre- rine Prato (1935), leto pozneje pa še Srednjeevropska upno o menila več bolezni; podobno se je dogajalo v času lako- hranske dediščine in prenos gastronomskega znanja na kuhinja za začetnice in praktične kuharice (knjiga je bila br te. Številni avtorji del o prehranski kulturi si zato postav- mlajše generacije. prevod 71. ponatisa izvirnika). Pri tem ne smemo prezre- ačati na solidno domač ljajo vprašanje, ali ni svet tudi v 20. stoletju samo stopil ti prispevka naših avtoric in avtorjev. Temeljno delo je iz ene skrajnosti v drugo. V gastronomiji 20. stoletja v Sloveniji še vedno prevladu- tudi v 20. stoletju prav gotovo knjiga Slovenska kuhari- je dunajska oz. podonavska kuhinja z elementi franco- ca avtorice sestre Felicite Terezije Kalinšek, ki s števil- ske. Nekaj vplivov italijanske kuhinje je čutiti na območju nimi njenimi in predelavami ter dopolnitvami poznejših o tvr dk Lokalno se spreminja vvglobalno in se ocenjuje sredozemskega dela Slovenije, močneje se začne uve- avtoric pomeni nadaljevanje temeljne knjige slovenske o … Še ena značilnost prehrane 20. stoletja je globalizacija Svečani sprejem novega člana v mednarodno združenje Chaîne des Rôtis-ljavljati po koncu 2. svetovne vojne. Takrat tudi nastopi gastronomije Magdalene Knafelj Pleiweis iz leta 1868. nekaterih lokalnih in regionalnih jedi (lazanja, več vrst seurs, Zagreb, 21.11.2018. Foto: Janez Bogataj. obdobje močnejšega vpliva s sosednjega Balkana, pove- V obdobju do 2. svetovne vojne moramo omeniti še testenin, paella, hamburger oz. burger, dunajski zrezek, zano z migracijami prebivalstva v Slovenijo in širjenjem Dobro kuharico avtorice Minke Vasičeve Govekarjeve torta Sacher, pralineji, francoski rogljiči itn.). Francija veliko pa je tudi novoustanovljenih. Posebno kategorijo jugoslovanske pripadnosti. Od poznih 70. let se pojavi (1903 in 1909) in knjige Marije Remec (roj. Debevec) ni imela enega samega proizvoda, ampak kar celo ku-predstavljajo številna lokalna in mednarodna ocenjeva- zanimanje za različne azijske kuhinje, zlasti kitajsko in Kuharica v kmečki, delavski in preprosti meščanski hiši hinjo; pred leti je Unesco zaščitil celo francosko kosilo. nja gostinskih lokalov in tekmovanja v kuhanju. Leta 1950 japonsko. Tako dobimo celo knjigo o kitajski kuhinji za (1931, ponatisi 1935 in 1957, dopolnjeni ponatisi 1989 in Zaščita živil in jedi, tudi pijač, na globalni in lokalnih začne znova delovati najstarejše mednarodno združenje Slovence, ki jo je napisala slovenska avtorica Marinka 1992), Varčna kuharica (1915, 1920 in 2015) in Domača ravneh se razmahne na prehodu v 21. stoletje, kar lahko Chaîne des Rôtisseurs, ustanovljeno davnega leta 1248. Pečjak. Na Trubarjevi cesti v Ljubljani so odprli prvo kuha (1942). Do začetka vojne so bile izdaje kuharskih pripišemo nerazčiščenim vprašanjem o izvornosti in Združenje nekaj časa sodeluje tudi pri ocenjevanju go- japonsko restavracijo Nippon v Sloveniji, a so jo zaradi knjig dopolnjene s številnimi reklamami za proizvode, prerekanjih med državami, kje ima določeno živilo ali stinskih lokalov in podeljevanju Michelinovih zvezdic, ki slabega obiska kmalu zaprli. Pravo nasprotje današnjim živila, tudi dejavnosti, ki so sooblikovale pojem takratne jed svoj pravi izvor in s tem pravico do zaščite porekla. od začetka 20. stoletja popolnoma obsede gastronom- razmeram, ko so japonske restavracije dobro obiskane. gastronomske kulture. Nekaj kuharskega znanja se je Z ustanovitvijo Evropske unije in njeno širitvijo dobi- ske in širše kroge. Po vzoru Michelina nastajajo novi oce- razširjalo s predajanjem, izmenjavo in prepisi rokopisnih vamo v Evropi obsežen nabor živil in jedi z zaščitenim njevalni sistemi, npr. Gault&Millau, Zagat in drugi. Preteklo stoletje prinese izjemen razmah kuharskega zapisov receptov v zvezkih, ki pa so bili povečini za po-poreklom. Pri podelitvi pravice do uporabe določenega znanja, kar je predvsem dediščina prizadevanj na tem sebne, manj znane, predvsem tudi boljše jedi. To velja znaka zaščite je prihajalo in še vedno prihaja do sporov. področju, ki so se pojavila že v 19. stoletju. Razvoj ku- zlasti za piškote, torte, druge sladice in povzete (prilago- Med slovenskimi primeri, ki so naleteli na ugovore dru- Razstave, združenja, kuharsko znanje harskega znanja po drugi strani pospeši razvijajoči se jene) recepte iz tujih kuharskih knjig. gih držav, so štajersko prekmursko bučno olje, kraški Vlogo in pomen gastronomije potrjujejo številne ku- turizem (imenovan tujski promet, letoviščarstvo). Leta teran, kranjska klobasa in slovenska potica. linarične razstave, ki pomembno razširjajo kuharsko 1905 izide na Dunaju knjiga Servierkunde avtorja Adolfa Od konca 2. svetovne vojne do konca stoletja so se iz-znanje. V Sloveniji se je vse začelo s kuharskimi tečaji Fr. Hessa, ki jo je že leta 1912 Alfonz Mencinger prevedel daje kuharskih knjig močno namnožile. Poleg ponatisov Poleg gibanja Slow Food doživijo v 20. stoletju, zlasti v 19. stoletju. Vsako leto na pepelnično sredo je bila v in priredil, izdal in založil pa konzorcij Gostilničarskega »kalinškove« je izšla vrsta izvirnih slovenskih avtorskih še po koncu 2. svetovne vojne, pravi preporod gastro-ljubljanskem hotelu Union organizirana razstava z dolgo vestnika v Ljubljani. Knjiga je bila prvi pomožni učbenik del, veliko pa je bilo tudi prevodov tujih del, med njimi nomska združenja in društva, ki so nastala v preteklosti, tradicijo, imenovana Slanikova pojedina. Žal so to odlič- za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za velika večina dokaj povprečne kakovosti. Leta 1965 je 20 21 P obema vojnama se je nadaljevalo po koncu 2. svetovne ROF. vojne, ko je v šolskem letu 1945/46 začela delovati sre- DR. dnja gostinska šola v Ljubljani, ki je bila edina tovrstna JANEZ šola v takratni Jugoslaviji. Nekoliko pozneje so začele s BOG poukom tudi šole v drugih slovenskih krajih, med drugim ATAJ v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Slovenskih Konjicah, B Novem mestu, Radovljici, Izoli. lagovolij o na j se c Novo stoletje in konec zaostajanja enj ene g Primerjave gastronomije in kulinarike v Sloveniji v 20. ospodinj stoletju z razmerami v drugih evropskih državah poka- e za žejo, zlasti od konca 2. svetovne vojne, dokaj neenako- upno o meren razvoj. Izjemo predstavljajo družinske gostilne br in razvijajoče se turistične kmetije. Močno zaostaja ačati na solidno domač razvoj gastronomije in kulinarike v hotelskih in drugih restavracijah. Slovenija šele na začetku 21. stoletja dobi strategijo gastronomije (2006), ki je nastala v turističnih okvirih in se tam tudi najbolj dosledno izvaja. Strategija o tvr dk je določila gastronomsko piramido s 24 gastronomskimi o … regijami in več kot 430 značilnimi regionalnimi živili, jed- mi in pijačami. Leta 2021 postane Slovenija polnopravna članica mreže European Region of Gastronomy. Naslovnica in predlist popularne kuharske knjige Suddeutsche Kuche, Katharina Prato, Graz und Wien 1921. Vir: Dokumentacija Janeza Bogataja. Mohorjeva družba v Celju izdala Kuharsko knjigo v po- Ljubljani. V Tomaju na Krasu so z gospodinjskim poukom vojnih letih zelo popularnega prvega kuharskega mojstra začele šolske sestre leta 1898. Tudi ta šola, ki so jo obi-Ivana Ivačiča, ki je imel serijo zelo gledanih televizijskih skovala predvsem dekleta s širše Primorske, je veljala kuharskih oddaj na takrat še črnobeli slovenski televiziji. za odlično in pridobljeno znanje je v marsičem spremenilo prehransko kulturo in sestavo jedilnih obrokov tudi Temeljno in posebno kuharsko znanje se je pridobivalo kmečkega prebivalstva na Primorskem. Do 2. svetovne v šolah in na različnih kuharskih tečajih. Od leta 1884, ko vojne so kuharsko znanje razširjale še Kmetijska šola v Viri in literatura je bila v Mariboru ustanovljena gospodinjska šola (po- Šentjurju pri Celju (1909), Gostinska šola v Celju (1923), → Bogataj Janez, Od nekdaj jedi so ljubljanske slovele, Z Ljubljančani za vsakdanjo in praznično mizo, Ljubljana 2014. zneje imenovana Vesna), do začetka 1. svetovne vojne na Vrhniki (1908), Deželna kmetijsko gospodarska šola v → Bogataj Janez, Ni ga tiča čez prašiča! Kultura kolin na Slovenskem, Ljubljana 2017. → Flandrin Jean Louis & Montanari Massimo, A Culinary History, New York 1996. je v takratni Sloveniji delovalo 15 gospodinjskih šol. Lju- Repnjah pri Vodicah (1909) in Gostilničarska nadaljeval- → Montanari Massimo, Lakota in izobilje, Ljubljana 1998. bljanske uršulinke so s šolskim letom 1888/89 začele z na šola v Mariboru (1926). V Ljubljani je delovala gospo- → Montanari Massimo, Food is Culture, New York 2006. gospodinjsko šolo, ki je nadaljevala delo v 20. stoletju in dinjska šola Mladika, najprej s petmesečnimi tečaji, od → Okusiti Maribor, Vsakdanje in praznične jedi Mariborčanov, Maribor 2015. je uživala velik sloves. V njej so se šolala dekleta iz števil- leta 1914 pa kot enoletno gospodinjsko izobraževanje. → Plahuta Slavica, Ličer Vesna, Prehrana na Goriškem I–IV, Nova Gorica 2002. nih, tudi premožnih kmečkih družin. Leta 1909 so uršu- Kuharsko znanje so posredovali tudi vsakoletni gostilni- → Smith Andrew F., Hamburger, A Global History, Reaktion Books, London 2008. linke ustanovile še gospodinjsko šolo v Idriji. Gospodinj- → Šlibar Vladimir, Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v 2. polovici 19. in 1. polovici 20. stoletja, Celje 2003. čarski tečaji; največ so jih organizirali v Ljubljani. Razme- → Toussaint-Samat Maguelonne, A History of Food, Wiley-Blackwell, 2009. ska šola Kmetijske družbe je delovala v Marijanišču v roma dobro kulinarično izobraževanje iz obdobja med → Weaver Woys William, Culinary Ephemera, Berkeley, Los Angeles, London 2010. 22 23 IRENA POREKAR KACAFURA • Vzponi in p adci t ov Vzponi in padci tovarne termo-električnih arne t ermo proizvodov Bistrica ob Dravi – TOBI -električ nih pr oiz vodo v bistric I R E N A P O R E K A R K A C A F U R A , a o P O K R A J I N S K I M U Z E J M A R I B O R b dr avi – T OBI 24 25 Uvod IRENA Ko so v mestih v 18. stoletju kuhinje zamenjale odprta in štedilnike, posebej v poletnih mesecih, ker razbre-PORE ognjišča, so se gospodinjstva začela posodabljati, po- menijo gospodinjo vročine, ki nastaja zaradi kurjenja na KAR sledično pa se je razbremenjevalo tudi gospodinje.1 V trda goriva. Nadejali so se tudi razvoja in proizvodnje KACA kuhinje so postavili najprej zidane, nato pa od druge po- likalnikov s termostatom, ki jih takrat v Sloveniji ni izde- FURA lovice 19. stoletja litoželezne ali lažje pločevinaste štedil- lovalo nobeno podjetje, prav tako ne grelcev tople vode, • Vzponi in p nike.2 Kljub temu, da se je uporaba štedilnikov na trda pralnikov in ožemalnikov (centrifug), ki so bili razviti le goriva razširila tudi na podeželje, pa je bilo še po drugi za velike pralnice in hotele, hladilnikov oglate »švedske« adci t svetovni vojni v Jugoslaviji precej odprtih ognjišč.3 oblike, loščilnikov za parket, sesalnikov, mešalnikov, uni- ovarne t verzalnih kuhinjskih strojčkov (za mletje, sekljanje, sti- ermo Po letu 1945, ko se je gradila nova Jugoslavija, podjetja skanje) in električnih sobnih peči.5 -električ niso razvijala aparatov in pripomočkov za gospodinjstva in njihovo pomanjkanje na tržišču je bilo veliko. Glede na Tem potrebam so sledila nekatera podjetja v Jugoslavi-nih pr to, da so pri delavcih v tovarnah povečevali produktiv- ji in začela z razvojem gospodinjskih aparatov. Tovarna oiz vodo nost, je postalo pomembno, da se razbremeni ženske v termo-električnih proizvodov TOBI iz Bistrice ob Dravi je v bistric gospodinjstvu. Ocenili so, da zaposlena ženska na vsako bila med prvimi v Jugoslaviji, ki je začela prodajati emaj-a o delovno uro v službi oddela še poldrugo uro v domačem lirane pločevinaste štedilnike na trda goriva, kmalu za b dr gospodinjstvu za kuhanje, pranje, čiščenje, šivanje in tem pa še električne štedilnike, kuhalnike in hladilnike. avi – T nego otrok.4 OBI Glede na priporočene smernice je v sredini šestdesetih Sekretariat za gospodarstvo LRS je že v začetku 50. let let na jugoslovanskem in slovenskem tržišču več pod-predlagal koordinacijo podjetij na področju proizvodnje jetij istočasno pripravljalo proizvodnjo podobnih elek-gospodinjskih aparatov, dopuščali pa so zdravo konku- tričnih izdelkov. Takšen neustrezno koordiniran razvoj, renco. Ugotavljali so, da se za potrebe gospodinjstev v katerega se je preveč vmešavala politika, so negativno Slika Scherbaumovega mlina (med letoma 1900 in 1910), v katerem je leta 1928 začelo delovati podjetje. Vir: Muzej narodne osvoboditve Maribor. izdelujejo le preprosti električni aparati, ki niso potre- ocenili na sestanku zastopnikov elektroindustrije v okvi- bovali elektromotorjev in niso imeli gibljivih delov (ku- ru Elektrotehniškega društva Slovenije,6 vodil pa je tudi halniki, štedilniki, peči, bojlerji ipd.). Zaključili so, da bi v počasno ugašanje nekaterih podjetij, med njimi tudi gospodinjstva najbolj potrebovala električne kuhalnike prvega med proizvajalci štedilnikov – podjetja TOBI. 1 HERNJA MASTEN, Marija, Prehrana in kuhinja na ptujskem v času od 16. do 19. stoletja, Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja, katalog razstave, Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, 2006, str. 30. 2 FERLEŽ, Jerneja, Stanovati v Mariboru, Maribor, Umetniški kabinet Primož Premzl, 2009, str, 210. 3 Po podatkih Biltena zveznega zavoda za planiranje iz leta 1953: 585.000 odprtih ognjišč v hišah, 229.000 zunaj hiš, 424.000 krušnih peči. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1, dokument 4. 4 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program – Za smotrno proizvodnjo električnih gospodinjskih aparatov, 22.11.1957. 5 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program, Za smotrno proizvodnjo električnih gospodinjskih aparatov, 1956. 6 Proizvodnjo hladilnikov je pripravljalo pet tovarn, tri sesalnikov, štiri mešalnikov. Neposredni konkurenti podjetja TOBI so bili Gorenje Velenje, Obod Cetinje, Goran Zagreb, Milan Blagojević Smederevo, Georgi Naumov Bitola. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2, Zapisnik o predaji poslov, 1966. 26 27 Začetki IRENA Podjetje Željezoprometno d.d. s sedežem v Zagrebu je PORE bilo ustanovljeno leta 1923.7 V bivšem Scherbaumo- KAR vem mlinu v Bistrici pri Limbušu so leta 19288 s kapita- KACA lom avstrijske fi rme Lapp-Finze9 iz Kalsdorfa pri Gradcu FURA pričeli s proizvodnjo stavbnega okovja in pločevinastih • Vzponi in p izdelkov, ključavnic, dimnih cevi in kolen ter črnih plo- čevinastih štedilnikov. Po letu 1933 so se lotili proiz- adci t vodnje štedilnikov na trda goriva pod oznako Evag.10,11 Leta ovarne t 193912 so sedež podjetja preselili v Bistrico ob Dravi. V času Bistrica pri Limbušu, med letoma 1930 in 1940. ermo Kraljevine Jugoslavije so zaposlovali med 60 do 120 delav- Lastnik razglednice: Milan Robnik. Pogled na tovarno, okoli 1945. -električ cev. Proizvodnjo so prilagajali povpraševanju na tržišču in Leta 1945 je bilo nacionalizirano, delavci pa so takoj pri-Vir: Jubilejni almanah, leto 1953, str. 7. Hrani: Pokrajinski arhiv Maribor. po potrebi stroje ustavili za več mesecev (evropska gospo- čeli z obnovo. V času obnove porušene domovine je bila nih pr darska kriza) ter odpustili vse delavce. Povprečno so letno potreba po gradbenem okovju velika, zato so že jeseni, oiz vodo proizvedli med 200 do 400 ton izdelkov. V proizvodnjo se ko je prispel prvi material iz domačih železarn,15 na trg v bistric ni vlagalo, saj je večina rabljenih strojev in polizdelkov pri- dali 40 različnih lastnih proizvodov v količini 100 ton.16 a o hajala iz matičnega podjetja. V manjši meri se je investiralo Leta 194617 so se preimenovali v Tovarno okovja in plo-b dr zgolj v proizvode, ki so prinesli takojšen dobiček.13 čevinastih izdelkov Bistrica, skrajšano TOBI. Razvili so avi – T številne nove izdelke, med njimi pločevinaste mizne šte- OBI dilnike, različne nihalne spone, okenske zavore, proizvo- Vzpon dnjo pa so posodobili z novimi stroji (stružnicami, stiskal- Podjetje je obratovalo tudi med drugo svetovno vojno, nicami, vrtalnimi in rezkalnimi stroji).18 Povečevati sta se vendar je njegovo vodstvo po koncu vojne odpeljalo začela tako proizvodnja kot število zaposlenih. Naglo orodje za izdelavo ključavnic, vse izdelke in material.14 rast podjetja je iskati v posrečeno izbranem programu. Katalog izdelkov tovarne Željezoprometno d.d. iz leta 1938. Pričetek proizvodnje pločevinastih štedilnikov, 1948. Lastnik kataloga: Franjo Šauperl. Vir: Odmev TVT, april 1988. 7 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond Okrožno sodišče Maribor, SI_PAM/0645, AŠ 1043/B III 7, Željezoprometno d.d., podružnica v Bistrici pri Limbušu, 1898–1941, Register XI. Društveni, str. 222. Že leta 1948 je stekla proizvodnja prve serije emajliranih či.20 Zaradi pomanjkanja hladilnikov na domačem tržišču 8 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/ brez št., Obrtni list, 22.5.1928. štedilnikov na trda goriva, ki so jih posodobili v drugi se- so leta 1955 v sodelovanju z avstrijskim podjetjem Elek- 9 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond Okrožno sodišče Maribor, SI_PAM/0645, AŠ 1043/B III 7, Trgovinski register. riji (1951) in nato še v tretji (1954). Tega leta so pričeli še tra Bregenz z Dunaja proizvedli nove 55 l absorpcijske 10 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/6, Jubilejni almanah, Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov, str. 10. s proizvodnjo emajliranih triploščnih električnih štedil- hladilnike.21,22 Na jugoslovanskem tržišču so bili prvi, ki so 11 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 6, »Evag« štednjaci, neizzidani, br. poz. nikov s pečico in dvoploščnih kuhalnikov.19 Leta 1952 je proizvajali tovrstne proizvode.23 Leta 1954 so zabeležili 81, 3.2.1940. podjetje usvojilo tudi proizvodnjo emajliranih sobnih pe- prvi izvoz svojih izdelkov na zahodnoevropsko tržišče.24 12 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond Okrožno sodišče Maribor, SI_PAM/0645, AŠ 1043/B III 7, Željezoprometno d.d., podružnica v Bistrici pri Limbušu, 1898–1941, Predlog za registracijo podružnice, 14.12.1938. 13 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ1/3, 1953, Perspektivni plan, str. 3. 19 Večer, 19.2.1957, št. 41, XIII, A., Industrija–trgovina–potrošnik, str. 3. 14 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ1/3, 1953, Perspektivni plan, Priloga 7, 20 Večer, 29.8.1960, št. 201, XVI, Jesenšek Gabrijel, Končno rekonstrukcija podjetja, str. 4. Proizvodnja ključavnic. 21 Emajlirec, 31.7.1978, št. 13, XXVIII, Brglez Alojz, Petdeset let TOBI, str. 2. 15 Po vojni so uvedli plansko gospodarstvo in podjetju so bile vsaj delno zagotovljene surovine, dobili so tudi nekaj strojev iz podjetij, ki so bila ukinjena ali pa teh 22 Leta 1953 so za razvoj hladilnika naročili dva modela iz Švice in Nemčije, ki sta jim služila kot osnova pri izdelavi lastnega prototipa. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv strojev niso potrebovali. Na tak način so vsaj delno popolnili strojni park, ki pa je bil dotrajan. Vir: Emajlirec, 31.7.1978, št. 13, XXVIII, Brglez Alojz, Petdeset let TOBI, Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/3, 1953, Perspektivni plan, Priloga 5, Proizvodnja hladilnika. str. 2. 23 Pričeli so z usvajanjem prototipa pralnega stroja za perilo in stroja za pomivanje posode. V daljši perspektivi so načrtovali tudi izdelavo sesalcev za prah, 16 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ1/3, 1953, Perspektivni plan, str. 5. aparatov za sterilizacijo, kuhinjske bojlerje in slično. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob 17 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/ brez št., Odločba, 25.10.1946. Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program, Splošni podatki, Analiza trga in plasmana proizvodov. 18 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ1/3, 1953, Perspektivni plan 3, str. 5. 24 Odmev TVT, april 1988, št. 9, XXVII, Marksl Radislav, 60-letnica obstoja kolektiva TOBI, str. 11–12. 28 29 I Podjetje se je v skladu z novo usmeritvijo leta 1955 preime- RENA novalo v Tovarna termo-električnih proizvodov – TOBI.25 PORE Med letoma 1954 in 195626,27 so bili primorani proizvodni KAR program gradbenega okovja opustiti in ga predati Obr- KACA tno kovinskemu podjetju Lož. Proizvodnjo štedilnikov FURA TOBI na trda goriva je prevzela Agroservisna delavnica • Vzponi in p za vzdrževanje in popravilo kmetijske mehanizacije Šem- peter, leta 1958 pa Proizvodno kovinsko podjetje Gorenje adci t ob Paki. Popularnosti, priljubljenosti in prepoznavnosti ovarne t »šporherta28 TOBI« se ni odpovedal niti nov proizvajalec, ermo saj je v prvem logotipu Gorenja tudi ime TOBI.29 -električ V teh letih se je TOBI tudi kadrovsko okrepil, izdelki pa so nih pr posledično postajali ne samo tehnično izboljšani (pred- oiz vodo vsem električni štedilniki), temveč so dobili tudi všečen v bistric design ter bili primerljivi z evropskimi.30 Tako so leta a o 1957 dali na tržišče 12 novih izdelkov.31 Leta 1959 so po b dr licenci podjetja Linde pričeli s proizvodnjo 120-litrskih avi – T kompresorskih hladilnikov.32 Proizvedli so 25.000 elek- Upravni odbor in delavski svet tovarne TOBI, 1956. Četrti z leve v prvi vrsti je direktor Ivan Živko. Lastnik fotografi je: Milan Robnik. OBI Triploščni štedilnik in dodatna peč, ki služi za ogrevanje in kuhanje. tričnih štedilnikov in 1.000 kuhalnikov33 in infra peči. V Vir: iz kataloga proizvodov leta 1956. Lastnik kataloga: Franjo Šauperl. začetku šestdesetih let so z Marlesom začeli sodelovati 25 UKM, Univerzitetna knjižnica Maribor, Elektroindustrija, TOBI, UKM Dt XI-1 Mb dt 3916; PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehnič- nih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/20, sklep, Okrožno gospodarsko sodišče, 5.12.1955. 26 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program – Za smotrno proizvodnjo električnih gospodinjskih aparatov, 22.11.1957. 27 Podjetje je imelo izjemno rast proizvodnje predvsem med letoma 1952 in1958, ko ga je vodil podjetniško naravnan direktor Ivan Živko. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/14, Odločba, 4.11.1952. Direktorja Ivana Živka so razrešili poslov, ker naj bi na lastno pest sklepal v tujini pogodbe in druge škodljive posle, ki so ogrozile obstoj podjetja, o čemer sta pričala šef komercialnega oddelka Jože Dubrovnik in komercialist Stanko Frank. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/37, Predlog za razrešitev direktorja, 12.3.1958. 28 Šporhert, po zgledu nemškega Sparrherd, štedilnik; zloženka iz nem. sparren, varčevati in Herd, ognjišče. Štedilniki na trda goriva imajo v primerjavi s preprostimi ognjišči v črni kuhinji namreč boljši izkoristek in so varčnejša. Vir: SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997, str. 645. 29 V primopredajnem zapisniku, kjer ing. Prejac, direktor v odhodu, seznanja s stanjem v podjetju bodočega direktorja Hartnerja, tudi navaja: »Tovariš Atel- šek, direktor Gorenja, je telefonično že iskal stik z novim direktorjem v decembru. Tovariš Hartner obveščen o situaciji in namenih sodelovanja, kakor tudi o tem, da postoji v podjetju mnenje, da je z Gorenjem možno vzdržati konkurenco še nekaj let. Važno je tudi, da uživa Gorenje podporo v vseh političnih in gospodarskih forumih.« Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/brez, Zapisnik o primopredaji poslov, 10.1.1961. 30 V podjetju so izobraževali vajence, s katerimi so imeli sklenjene učne pogodbe, podeljevali so tudi štipendije. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/ 36, Primopredajni zapisnik, 14.9.1959. Leta 1949 so zgradili nov objekt za industrijsko kovinarsko šolo, ki pa se je po dveh letih selila drugam. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program, 1957, Analiza kadrov in drugih pogojev dela. 31 Večer, 29.8.1960, št. 201, XVI, Jesenšek Gabrijel, Končno rekonstrukcija podjetja, str. 4. 32 Večer, 1.10.1959, št. 227, XV, Marin Darko, »Marisovih« šest licenc, str. 3. Zaradi hitrega razvoja in potreb po novih kadrih so v tovarni ustanovili tudi kovinarsko šolo, ki je delovala med letoma 1949 in 1951. Lastnik fotografi je: Milan Robnik. 33 Emajlirec, 31.7.1978, št. 13, XXVIII, Brglez Alojz, Petdeset let TOBI, str. 2. 30 31 IRENA POREKAR KACAFURA • Vzponi in p adci t ovarne t ermo -električ nih pr oiz vodo v bistric a o b dr avi – T OBI Razvoj dvoploščnih kuhalnikov na elektriko in plin, 1955–1965. Lastnik fotografi j: Milan Robnik. »Zlati časi« podjetja TOBI: hladilnik, omara za hlajenje vina, dodatna peč s štedilnikom, ožemalnik perila, pred letom 1962. Lastnik fotografi j: Milan Robnik. 32 33 I obrat za emajliranje, ki je začel polno delovati leta 1961. RENA Kljub temu so ostali odvisni od Chromosa iz Samobora39 PORE v dobavi pigmentov in TEMPA Celje v dobavi frit.40 Iz Fer- KAR ro Enamels N.V. Rotterdam so lahko zaradi pomanjkanja KACA deviz frite uvažali le v omejenih količinah.41 FURA • Vzponi in p Leta 1956 so se vključili v Mariborsko industrijsko skup- nost (MARIS), kjer so podjetja izdelovala posamezne adci t sestavne dele, na tržišču pa je kot prodajalec nastopal ovarne t izključno fi nalist skupnostnega proizvoda,42 vendar ermo skupnost ni upravičila pričakovanj.43 -električ nih pr Prve težave oiz vodo Leta 196344 je TOBI začel delovati s Hidromontažo Mari- v bistric bor (HIMO) v združenem podjetju EM – Elektroindustrije a o in splošne montaže Maribor kot TOBI – Obrat gospo- b dr dinjske opreme. V tem času se v podjetje ni vlagalo, del avi – T proizvodnje in ljudi so premestili v HIMO in zmanjšali OBI proizvodnjo, izdelan pa ni bil niti ustrezen perspektiv- no-proizvodni program združenega podjetja.45 TOBI je ostal praktično brez strokovnega kadra in programa hladilnikov, saj so morali v okviru EM proizvajati le šte- dilnike, ki jih je vodstvo združenega podjetja izvažalo in si tako pridobivalo potrebne devize za poslovanje. Žal Sodelovanje Marles – TOBI. Predstavitev sodobnih kuhinj na IV. mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani (2.–10.6.1962), kjer je TOBI ločil pečico in kuhalno je bila prodajna cena štedilnikov nižja od proizvodne in ploščo. Vir: osebni arhiv Mirjana Koren. TOBI je že leta 1965 posloval z izgubo. Proizvajali naj bi predvsem grelne plošče, za katere pa so vedeli, da nima- pri izdelavi opreme za kuhinje.34,35 Še sredi leta 1962 so tivi, ki so zanje opravljali kooperantska dela, kar pa jih je S tovarno se je razvijal tudi kraj (gasilsko, športno in kulturno društvo), jo perspektive, in izvajali usluge emajliranja polizdelkov Občinski ljudski odbor Maribor – Tabor, Oddelek za go- hkrati postavljalo v odvisen položaj. Kolektiv je zato že skrbeli pa so tudi za dobro počutje delavcev. za pralni program obrata HIMO.46 Zelo so zmanjšali, nato Lastnik fotografi je: Milan Robnik. spodarstvo zaprosili za razširitev poslovnega predmeta leta 1953 pripravil Perspektivni plan, v katerem so načr-s proizvodnjo plinskih štedilnikov in plinskih štedilnikov tovali razvoj novih izdelkov in reorganizacijo proizvodnje v kombinaciji z elektriko.36 v smislu samozadostnosti.37 Primarno so stavili na izdel- ke za gospodinjstva na električno energijo, ki bi jih lahko TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/3, 1953, Perspektivni plan, Priloga 1, Proizvodnja električnih štedilnikov, str. 6. 39 Ustni vir: Stanko Frank, Selnica ob Dravi, 17.3.2017. Zaradi razvoja in hkrati omejenosti proizvodnega procesa emajlirali v lastnem obratu.38 Emajliranje je predstavlja- 40 Frite so steklaste snovi, netopne v vodi, ki nastanejo s taljenjem v talilnih pečeh in so glavna surovina za tvorbo emajlov. Vir: Uporabnost proizvodov, EMO se je bilo podjetje primoramo povezovati z drugimi kolek- lo ozko grlo proizvodnje, zato so leta 1956 začeli graditi FRITE, http://www.emo-frite.si/uporabnost-proizvodov/, dostop 1.11.2021. 41 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program, 1957, 34 Večer, 31.5.1962, št. 126, XVIII, A., Kooperacija »Marles« - »TOBI«, str. 4. Analiza surovinske baze. 35 Leta 1962 je imel TOBI 107 servisov po Jugoslaviji. Vir: Večer, 24.10.1962, št. 250, XVIII, Forstnerič Franc, Ne vsota dveh tovarn, temveč nova tovarna, str. 2. 42 Večer, 10.1.1957, št. 7, XIII, Z. P., Kooperacija, koristna novost, str. 3. 36 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/46, Razširitev poslovnega predme-43 Večer, 6.10.1959, št. 231, XV, D. F., Poslovno združenje, str. 3. ta, 28.7.1962. 44 UKM, Univerzitetna knjižnica Maribor, Elektroindustrija, EM (Obveščamo …), UKM Dt XI-1 Mb dt 2797. 37 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/3, 1953, Perspektivni plan, str. 6. 45 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2/ brez št., Zapisnik, 17.9.1963, str. 1. 38 Prvi prototip električnega štedilnika s tremi mesti za kuhanje in pečico so razstavili na Zagrebškem velesejmu leta 1952. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond 46 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2, Zapisnik, 17.9.1963, str. 2. 34 35 IR Katalog triploščnega štedilnika ENA TIP 145, ki je bil namenjen uporabi PO v gospodinjstvih, 1963–1967. REK Vir: Univerzitetna knjižnica Maribor, AR Elektroindustrija, TOBI, XI-1 Mb dt KAC 3924. AFURA • Vzponi in p adci t ovarne t ermo -električ nih pr Proizvodnja trajnožarnih peči, po letu 1968. Montaža etažne centralne peči Central 20, 80. leta 20. st. oiz v Lastnik fotografi je: Milan Robnik. Lastnik fotografi je: Milan Robnik. odo v bistric a o pa opustili še proizvodnjo štedilnikov,47 saj je lahko na začeli s proizvodnjo trajnožarnih kotlov na trda gori-b dr tem področju uspevalo le podjetje z velikoserijsko pro- va za etažno ogrevanje in leta 1974 uvedli proizvodnjo avi – T izvodnjo in to je bilo v tistem času Gorenje.48 Predvide- klimatskih naprav. Tudi v času združenja z EMO Celje OBI na širitev podjetja ni bila izvedena, saj je bilo območje je bil obrat TOBI pogosto v izgubah. Spreminjanje pro-od Ruš do Maribora predvideno za izgradnjo obratov izvodnega programa ob istih osnovnih sredstvih in v kemične industrije.49 Nezadovoljstvo delavcev zaradi prostorih, ki niso bili primerni za serijsko proizvodnjo nastalih razmer se je leta 1967 odrazilo v stavkovnem in v katere se ni dovolj vlagalo, je pripeljalo do stagna-valu, ki se je zaključil z odločitvijo kolektiva, da izstopi iz cije obrata. Ob podpori širše družbene skupnosti so združenega podjetja in se leta 1968 pridruži EMO Celju leta 1980 pričeli iskati organizacijo v Mariboru, ki bi kot Obrat VII., kasneje TOZD TOBI (1973), saj so z njimi že imela podoben proizvodni program in interes za zdru-dalj časa sodelovali na področju emajliranja.50,51 žitev.52 Po pripravi elaborata, podpori širše družbene skupnosti in uspelega referenduma so se leta 198153 kot TOZD Proizvodnja naprav za ogrevanje in klima- Umiranje na obroke tizacijo pridružili ZIV TAM Tovarni vozil in toplotne V okviru novega podjetja je TOBI začel obnavljati pro- tehnike Boris Kidrič Maribor, ki je imela podoben proi- izvodni program in razvijati nove izdelke: trajnožar- zvodni program. Kolektiv je dobil novo upanje in zagon ne peči na trda goriva, peči na olje in plin, električne za razvoj, vendar se je že leta 1984 ustavila prodaja radiatorje, sušilnike, vlažilnike. Leta 1973 so kot prvi in začele so se kopičiti zaloge. Ocenili so, da je nada-Obvestilo poslovnim partnerjem 47 Emajlirec, 6.12.1968, št. 22, XII, Robnik Milan, 40-letnica obrata TOBI, str. 1. o združitvi podjetij TOBI in HIMO. 48 Večer, 7.7.1967, št. 156, XXIII, Pučko Stane, Tobi na novi poti, str. 9. Vir: Univerzitetna knjižnica Maribor, 49 Večer, 17.10.1963, št. 243, XIX, Območje od Ruš do Maribora predvideno za kemično industrijo, str. 3. Elektroindustrija, TOBI, XI-1 Mb dt 50 2797. Emajlirec, 25.12.1980, št. 24, XXX, št. 24, Kuhta Franjo, TOBI odhaja iz družine EMO, str. 4. 51 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 2, Sklep, Občinsko sodišče, 30.4.1970, vknjižba lastninske pravice EMO Celje. 52 Emajlirec, 25.12.1980, št. 24, XXX, Kuhta Franjo, TOBI odhaja iz družine EMO, str. 3. 53 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ3/20, Predsanacijski program, 1982. 36 37 I ljevanje dotedanjega proizvodnega programa v veliki Paradni konj zlatih časov – štedilnik R Emajliran pločevinasti štedilnik na ENA meri ekonomsko neupravičeno in leta 1985 dopolnili trda goriva, tip 201 z vodokotličem, PO izdelan med letoma 1948 in 1950. RE program z novimi proizvodi: klimatskimi napravami, Štedilnik na trda goriva – šporhert TOBI K Lastnik: Pokrajinski muzej Maribor. AR kamini, etažnimi kotli, pretočnimi grelniki vode.54 Leta Črni mizni štedilniki tako po obliki kot funkcionalnosti niso Foto: Irena Porekar Kacafura. KACA 1988 so ponovno predvideli uvedbo novih programov več zadovoljevali potreb gospodinjstev, saj so se težko FURA in investicij. Obrat je v okviru podjetja doživljal padce čistili in niso bili ustrezno izolirani. V podjetju TOBI so zato • Vzponi in p in vzpone, večkrat so bili v zgubi, precej delavcev je med letoma 1948–1954 razvili in izdelali tri serije miznega bilo premeščenih v druge obrate. Po velikem zlomu emajliranega štedilnika.55 Prvo serijo so emajlirali v svetlo adci t mariborskega gospodarstva ob osamosvojitvi Slove- zeleni, kasnejše pa so izdelovali le v beli barvi z značilnimi ovarne t nije so kot samostojno podjetje TVT Termex Bistrica črno emajliranimi nogami in obrobami vratc.56 ermo ob Dravi delovali od leta 1992, zaradi zaključka stečaj- -električ nega postopka pa je bilo podjetje leta 2000 izbrisano Kljub temu, da so leta 1954 dali na tržišče že prvi elek-iz registra. trični štedilnik, so proizvedli tudi novo serijo emajliranih nih pr oiz vodo v bistric a o b dr avi – T OBI Sodobnejša verzija štedilnika na trda goriva, ki so ga začeli proizvajati leta 1954. Vir: Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104. Reklamni letak za kamin in klimatsko napravo, po 1982. Lastnik letakov: Janez Korošec. 54 120 let ob progi za progo, TVT Boris Kidrič Maribor, ur. Zmago Gomzi, 1983, str. 14. 55 Leta 1948 prvi tip, leta 1951 drugi tip ter leta 1954 tretji tip. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program, Splošni podatki, Analiza trga in plasmana proizvodov, 1957. 56 Eno serijo štedilnikov za Vojvodino naj bi izdelali tudi v rumeni barvi. Ustni vir: Stanko Frank, Selnica ob Dravi, 17.3.2017. 38 39 IR Centralni zavod za napredek gospodinjstva ENA je izdajal priročne publikacije, s katerimi PO je gospodinje poučeval o prednostih nove REK kuhinjske opreme. V knjigi so predstavljeni AR tudi TOBI-jevi proizvodi. KAC Vir: Branka Tancig, Kuhinja, načrtovanje AFU in oprema, Centralni zavod za napredek RA gospodinjstva LRS, Ljubljana, 1958, str. 28 in 72. • Vzponi in p adci t ovarne t ermo -električ nih pr oiz vodo Proizvodnja dimniških kolen (1948–1950). Lastnik fotografi je: Milan Robnik. v bistric a o miznih štedilnikov, saj so z analizo trga ugotovili, da je zapiranjem stranske lopute ob pečici, ki je predstavljala okvir litoželezne plošče pa distančno palico, na kateri je plošč in ostalih litih polizdelkov iz Livarne Muta. Prav b dr bilo v takratni Jugoslaviji še vedno 50.000 odprtih og- osrednji del štedilnika. Ob njej se je nahajal tudi kotlič, v gospodinja lahko sušila kuhinjske krpe.59 tako na Muti niso mogli dohajati zahtev tovarne TOBI avi – T njišč, kjer so potrebovali takšne štedilnike. katerega je gospodinja nalila vodo, ki se je predgrevala z po polizdelkih iz različnih litin. Probleme so imeli tudi z OBI vročimi dimnimi plini in jo je že toplo uporabljala za kuho, Material za izdelavo štedilnikov so nabavljali pri različ- brušenjem in varjenjem polizdelkov, saj so bili proizvo- Izdelovali so dve različici miznega štedilnika, kar zasledi- pomivanje posode ali osebno higieno. Štedilnik je imel nih dobaviteljih: valjano in vlečeno pločevino ter profi le dni prostori neprimerni. Vse te težave so želeli rešiti z mo tudi v njihovem katalogu proizvodov iz leta 1952,57 in odvod dima speljan s stranskim priklopom ali s priklo-pretežno v Železarni Jesenice, železovo litino v Livarni izgradnjo dodatnega obrata, v katerem bi bili emajlir-sicer večjega z vodokotličem (pozicija 201) in manjšega pom na litoželezni plošči za vodokotličem. Ker je tovarna Muta, zakovice in vijačni material v Tovarni verig Lesce, nica, varilnica, brusilnica, nikljanje in za delavce ustre-brez vodokotliča (pozicija 202). Večji je bil namenjen tr- TOBI izdelovala tudi dimne cevi in kolena, s popolno po- šamotno opeko v Zagorki Bedekovčina, embalažni les zne garderobe ter kopalnice, postaviti pa so želeli tudi žišču v Sloveniji, na Hrvaškem in v Dalmaciji, manjši pa nudbo ni bilo težav. Seveda pa je bilo treba na takšnem v LIP Konjice.60 Pločevinaste polizdelke za štedilnike so lastno livarno.61 za južnejše kraje. Štedilnik je bil preproste škatlaste ob- štedilniku nenehno vzdrževati ogenj in ker ni bilo moč re- na emajliranje vozili v Tovarno emajlirane posode Ce- like, privzdignjen od tal,58 z vgrajeno litoželezno ploščo s gulirati temperature, je morala gospodinja posode z jed-lje (TEMPO Celje) s tovornimi avtomobili. Zaradi slabih Kljub temu so načrtovali, da se bo proizvodnja emajlira-tremi odprtinami različnih velikosti in s koncentričnimi mi odstavljati ali pomikati od sredine kuhalne površine k cest se je poškodovalo 10 % delov, dobave pa so tudi nih štedilnikov na trda goriva v desetih letih zmanjšala s obroči ter kapico na sredi. Obroče je bilo moč po pot-robu. Je pa lahko zaradi velikosti kuhalne površine hkrati zamujale in povzročale izpad proizvodnje. Enako se je 14.000 kosov na 9.000 kosov na leto, seveda na račun rebi sneti in odprtino prilagoditi velikosti posode. Dvo-pripravljala več jedi in še pekla v pečici. dogajalo z nikljanjem v Mariborski livarni. Zanimivo je, povečanja proizvodnje električnih štedilnikov,62 a se je delna ali trodelna litoželezna plošča je bila vstavljena v da so poškodovane dele kljub temu vgrajevali v konč- zaključila že leta 1958, ko so »po politični direktivi« pro- železen nikljan okvir, ki je bil vijačen na noge štedilnika. Če primerjamo štedilnik iz leta 1948 in kasnejšo posodo-ne proizvode in jih prodajali po znižani ceni. Pogost za- izvodnjo teh štedilnikov prenesli v takrat razvijajoče se Kurišče, obloženo s šamotno opeko, je bilo na kovinskem bljeno različico, je slednja imela okvirje na vratih lite iz stoj je nastajal zaradi neustreznih dobav železove litine, podjetje Gorenje iz Velenja.63 rešetu, skozi katero je pepel padal in se zbiral v predalu z silumina in nikljane, pri prejšnjih serijah pa so bili izdela-vratci. Kurišče se je zapiralo s težkimi, dodatno izolirani- ni iz vlečene pločevine in črno emajlirani, štedilnik brez 59 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ1/3, 1953, Perspektivni plan, Priloga mi vratci z lepo izdelanimi nikljanimi ročaji. Izgorevanje in vodokotliča pa je imel večjo pečico. Noge so postale šir- 4, Proizvodnja emajliranih miznih štedilnikov. s tem temperaturo je bilo moč regulirati z odpiranjem ali še in stabilnejše, dodali so nekaj izvlečnih predalov, na 60 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program, Analiza surovinske baze. 61 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/3, 1953, Perspektivni plan, Priloga 1, Postavitev emajlirnice in Priloga 3, Livarna. 57 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ1/2, Katalog gradbenega okovja in 62 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/3, 1953, Perspektivni plan, Priloga pločevinastih izdelkov, Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov Bistrica – Limbuš, 1952, str. 22. 1, Proizvodnja vseh vrst štedilnikov ter hladilnikov. 58 Med noge štedilnika so gospodinje lahko odlagale drva za kurjavo. Ustni vir: Milan Robnik, Limbuš, 4.3.2017. 63 Leta 1958, ko je Gorenje zaposlovalo že 135 delavcev, je sprejelo ponudbo tovarne TOBI za proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. Proizvodnja se je začela 40 41 IRENA POREKAR KACAFURA • Vzponi in p adci t ovarne t Izdelava dvoploščnih štedilnikov, 1961. Lastnik fotografi je: Milan Robnik. ermo -električ Električni štedilniki Podjetje TOBI je nenehno razvijalo nove izdelke in tako nih pr so že leta 1954 dali na trg kombiniran emajliran električni oiz vodo štedilnik in emajlirane sobne peči v treh dimenzijah, leta v bistric 1955 pa še električni emajlirani dvoplaščni kuhalnik.64 a o Pravilno so predvidevali, da je dolgoročna perspektiva v b dr razvoju termo-električnih proizvodov, zato se je podjetje avi – T v tem času tudi preimenovalo.65 OBI V desetletnem perspektivnem planu so zapisali, da je proizvodnja električnih štedilnikov v primerjavi s tistimi Reklama za različne tipe štedilnikov TOBI. na trda goriva racionalnejša: gozdove, ki smo jih preveč Vir: Branka Tancig, Kuhinja, načrtovanje in oprema, Centralni zavod za napredek gospodinjstva LRS, Ljubljana, 1958. izkoriščali, ohranjamo, za kuho ni potrebno pripravljati drv, se truditi s kurjenjem, odnašati pepela, manj je uma- na vse mesece v letu, dočim je bila nabava drv velik stro- zanije in čiščenja, zmanjša se požarna ogroženost in ne šek predvsem v jesenskih mesecih.66 nazadnje se, predvsem v mestih, zato izboljša kvaliteta zraka (zmanjšanje trdih delcev). Ob tem naj bi se po- Za prve serijsko izdelane električne štedilnike so praktično cenila tudi izgradnja stanovanj, saj ne bi bilo potrebno vse sestavne dele izdelovali v domačih tovarnah. Pločevi-postavljati objektov za spravilo lesa. Prav tako so stroški no (hladno valjano in vlečeno) in železo so nabavljali na Je-energije za električni štedilnik razporejeni enakomerno senicah, emajliranje je potekalo v TEMPO Celje, nikljanje še istega leta. Vir: Biti direktor v času socializma, med idejami in praksami, ur. J. Fikfak in J. Prinčič, Ljubljana, 2008, str. 226. Podjetje se je čez kakšni dve leti preselilo iz Gorenja ob Paki v Velenje. Povod za to je dal Franc Leskovšek-Luka, visok partizanski in povojni partijski funk-cionar. Postal je neke vrste pokrovitelj in zaščitnik Velenja pri republiških oblasteh v Ljubljani in je gotovo Velenju pogosto pomagal. Vir: Franc Pristovšek, Neko iz okolice v Velenje priseljeno podjetje s »šraufenciger« proizvodnjo, Miti in legende iz Gorenja, ur. E. Rojc, Velenje 2008, str. 52. 64 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program, Splošni podatki, Analiza trga in plasmana proizvodov, 1957. 65 V tem času so izdelovali že absorpcijski hladilnik, pričeli so z usvajanjem prototipa pralnega stroja za perilo in stroja za pomivanje posode. V daljši perspektivi so načrtovali tudi izdelavo sesalcev za prah, aparatov za sterilizacijo, kuhinjske bojlerje in slično. Vir: PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/4, Investicijski program, 1957. 66 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/3, 1953, Perspektivni plan, Priloga Tovarniško glasilo Naš glas. Prva številka je izšla novembra 1954. Lastnik glasila: Andrej Šauperl. 1, Proizvodnja električnih štedilnikov. 42 43 I je izvajala Mariborska livarna, polizdelke iz litine za grelne RENA plošče pa je dobavljala Livarna Muta. Medeninaste palice PORE sta dobavljala Mariborska livarna in delno Impol Sloven- KAR ska Bistrica, ki je dobavljal tudi medeninasto in aluminijas- KACA to pločevino, gumeni kabel so kupovali od Nov-kabel Novi FURA Sad, stikala v Iskri Kranj, prve termostate in agregate jim • Vzponi in p je dobavila Elektra Bregenz, kasneje so jih izdelovali sami. Uporovno žico so kupovali pri podjetju Braun und Braun adci t Wien. Pri dobavi elektroporcelana so sodelovali tudi s To- ovarne t varno keramičnih izdelkov Izlake (kasneje ETI Izlake), ste- ermo kleno volno so kupovali v Tovarni stakla Skopje, šamotno -električ opeko v Zagorki Bedekovčina, specialne jeklene cevi in aluminijasto folijo pa so uvažali. Sodelovali so tudi z Aurea nih pr Celje, Ikom Zagreb in Nikrom Maribor. Skupaj s Tovarno oiz vodo dušika Ruše so razvili proizvodnjo elektrotaljenega magne- v bistric zita za grelne plošče.67 Ker so imeli tudi pri teh štedilnikih a o probleme z izpadi proizvodnje zaradi netočnih dobav zu- b dr nanjih kooperantov, so leta 1956 z lastnimi sredstvi pričeli avi – T postavljati emajlirnico.68 S TEMPO Celje so se dogovorili, OBI da so ti ustrezno izobrazili njihov kader, čeprav so tretjino uslug emajliranja tudi po polnem obratovanju lastne emaj- Ekipa, ki je izdelala štedilnik za Titov modri vlak, 1962. Skrajno desno stoji lastnik fotografi je, ing. Srečko Klemenc. lirnice v letu 1962 še vedno opravljali v Celju. svetovnimi proizvodi.70 Kljub odličnim proizvodno-moj- Žal je bilo zaradi zgoraj opisanih razmer podjetje TOBI Katalog štedilnika TIP 157, ki je bil namenjen uporabi v menzah, gostinstvu Zavedali so se, da bo proizvodnja električnih štedilni-strskim kadrom jim je primanjkoval inženirsko-tehnični v sklopu združenega podjetja EM primorano prodajati in na ladjah. Vir: Univerzitetna knjižnica Maribor, Elektroindustrija, TOBI, XI-1 kov z leti izrinila emajlirane štedilnike na trda goriva, a kader, zato so s povečanjem proizvodnje te še dodatno svoje štedilnike večinoma v izvoz, saj je HIMO potrebo-Mb dt 3912. so se zavestno odločili za napredek. Ker so bili v tem zaposlovali, vlagali pa so tudi v izobraževanje dijakov in val devize za cevi za proizvodnjo agregatov. Med letoma času še pogosti izpadi električne energije zaradi slabe- študentov s štipendiranjem študija na srednjih in visokih 1963 �in 1968 TOBI s svojimi štedilniki praktično ni bil ga omrežja, so izdelovali dodatne sobne peči iz emaj-tehničnih šolah.71 V kratkem času so razvili več tipov elek- prisoten na domačem tržišču, rastoče podjetje Gore- lirane pločevine, ki so se kurile na trda goriva, na njih tričnih štedilnikov, tudi luksuzne izvedbe, ki so se lahko nje iz Velenja, ki so mu pri razvoju proizvodov izdatno pa je bilo moč tudi kuhati. Po velikosti in izgledu so bile kosale s tistimi z zahodnega tržišča.72 Kako uspešna je pomagali tudi TOBI-jevi in HIMO-vi strokovnjaki, pa ga projektirane na takšen način, da so spadale v komplet z bila njihova proizvodnja štedilnikov, kaže tudi naročilo za je zalagalo s svojimi štedilniki.75 TOBI je kmalu opustil električnim štedilnikom.69 izdelavo posebnega štedilnika za Titov modri vlak,73 ki so proizvodnjo električnih štedilnikov in se preusmeril na ga ročno izdelali v prototipni delavnici podjetja.74 nove proizvode. Prvi »ljudski« električni štedilnik s pokrovom (tip 125), ki je imel dve okrogli plošči s kromiranim robom vgrajeni v 70 Električno kuhanje, Tovarna termo-električnih proizvodov Bistrica, III. izdaja, 1961, str. 96-97. Ustni vir: Karel Fokter, Maribor, 22.3.2017. muldo, kvalitetne grelne elemente in novo pečico, je v le- 71 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/3, 1953, Perspektivni plan, Priloga Izdelke so redno predstavljali tudi na sejmih – Mariborski teden, 1961. tih 1959/60 razvil strojni konstruktor Marjan Steblovnik. F, Potrebna delovna sila. Vir: Pokrajinski arhiv Maribor, Zbirka albumov, inv. 5107. 72 Izgled in kvaliteta štedilnika sta bila primerljiva z ostalimi Električni štedilnik so v Dresdnu v Nemčiji testirali in leta 1964 ali 1965 so dobili VDE znak za kvaliteto. Njihov glavni trgovinski partner za distribuiranje električnih štedilnikov v Nemčiji je bilo podjetje Horten v Hamburgu. Ustni vir: Karel Fokter, Maribor, 22.3.2017. 73 Glas EM, oktober 1963, št. 7,8,9, III, …in kako je s proizvodnjo v obratu TOBI, str. 7. 74 67 Ustni vir: Karel Fokter, Maribor, 22.3.2017. Originalne načrte štedilnika za Titov modri vlak hrani Srečko Klemenc. Imela sem to priložnost, da sem si jih lahko podrobno ogledala. Ustni vir: Srečko 68 Emajlirnico so postavljali brez ustreznih dovoljenj, tako rekoč na črno, saj v političnih strukturah ni bilo ustrezne podpore za njihov razvoj. Ustni vir: Karel Klemenc, Bistrica ob Dravi, 21.3.2017. 75 Fokter, Maribor, 22.3.2017. Odmev TVT, april 1988, št. 9, XXVII, Radislav Marksl, 60-letnica obstoja kolektiva TOBI, str. 12. Ustni vir: Karel Fokter, Maribor, 22.3.2017. 69 PAM, Pokrajinski arhiv Maribor, fond TOBI – Tovarna termo-tehničnih proizvodov Bistrica ob Dravi, SI_PAM/1104, AŠ 1/3, 1953, Perspektivni plan, str. 12–14. 44 45 IRENA POREKAR KACAFURA • Vzponi in p adci t ovarne t ermo -električ nih pr oiz vodo v bistric a o b dr avi – T OBI Štedilnik TIP 150, zaprt in odprt. Lastnik fotografi j: Milan Robnik. Današnja podoba nekdanje tovarne TOBI. Foto: Irena Porekar Kacafura. Zaključek Podjetje TOBI je opravilo pionirsko delo pri usvajanju raz- V letu 1963 se je v Velenju pričela izgradnja linijske pro- ličnih vrst gospodinjskih izdelkov v državi. Po letu 1950 je izvodnje štedilnikov, čemur TOBI kljub veliki razvojni proizvodne kapacitete povečevalo. Njihov razvoj pa je že prednosti in dejstvu, da se je Gorenje razvilo prav na v 60. letih začel zaostajati za drugimi proizvajalci, saj je osnovi njihovih izdelkov, dolgoročno ni mogel konkurira-država v tem času izdatno vlagala v obratna in osnovna ti. V obdobju med 1963 in 1966 so se gradile proizvodne sredstva neposrednih konkurentov. Kreditna nesposob-kapacitete za štedilnike, gospodinjske pralne stroje in nost, pogojena z neenakopravnimi pogoji proizvajanja na hladilnike ne le v podjetju Gorenje Velenje, temveč tudi domačem tržišču in vsiljeno poostreno konkurenco na v Obodu v Cetinju in Georgi Naumova v Bitoli. evropskih tržiščih, ni omogočala lastnega investiranja v povečevanje kapacitet ali investiranja v strojno opremo, Stanje podjetja TOBI je ostalo nespremenjeno in s tem ki bi dvignila storilnost. Vse to je povzročilo, da razvoj proje bil onemogočen njihov logični nadaljnji razvoj. Njiho- izvodnje, kljub velikemu številu inovativnih in kvalitetnih ve napredne, inovativne in za tisti čas funkcionalno ter izdelkov, ni sledil logičnemu razvojnemu planu. Podjetje estetsko izjemno domišljene izdelke zato ohranjamo v TOBI tako nikoli ni prišlo do sredstev, ki bi mu omogočila muzejih. Med njimi izstopajo predvsem tisti, ki so med razvoj velikoserijske proizvodnje. uporabniki dobili naziv »ljudski«. Štedilnik tip 165 in njegova različica s stranskima, preklopnima odlagalnima površinama (med letoma 196 in 1967). Lastnik štedilnika: Muzej narodne osvoboditve Maribor. Foto: Irena Porekar Kacafura. Lastnik fotografi je štedilnika s stranskima preklopoma: Milan Robnik. 46 47 ALEKSANDRA MRDAVŠIČ • Konzer viranj e sadja br ez sladk Konzerviranje sadja brez orja v č sladkorja v času vojnega asu v ojneg pomanjkanja a pomanjk anja A L E K S A N D R A M R D AV Š I Č , A R H I V R E P U B L I K E S L O V E N I J E 48 49 V kriznih časih se dogaja, da najvišje državne instance Cene so začeli maksimirati že decembra 1914 (žitu in ALEKSA bolj ali manj posredno posežejo v zasebnost domačih moki), a so se kljub temu do konca leta 1916 pošesterile, NDRA kuhinj in shramb. Med prvo svetovno vojno je Cesarsko do poletja 1918 pa podeseterile, ponekod podvajseteri-MRDAV kraljevi urad za ljudsko prehrano na Dunaju na pragu po- le (Koroška).6 V Ljubljani je mestni aprovizacijski odsek ŠIČ • letja 1917, po letih stopnjujočega se pomanjkanja in v pri- nadzoroval tržne cene in leta 1915 odprl vojno trgovi- Konzer zadevanju, da bi vsaj omilili lakoto, posebno pozornost no, leta 1916 pa še aprovizacijsko pekarno. Moko, kruh, viranj namenil preskrbi s sadjem in njegovi predelavi. meso, sladkor, krompir je bilo leta 1916 mogoče kupova- e sadja br ti samo z nakaznicami (na karte), kadar so bili na voljo. Danes lahko v arhivskih virih in periodiki tistega časa pre- Vsako naslednje vojno leto je bilo bolj kritično, izostajati ez sladk biramo, kako so pred dobrimi stotimi leti v zaledju vojnih so začeli kontingenti živil, namenjeni v mesta.7 orja v č linij skušali preprečevati pomanjkanje sadja zaradi dobič- asu v karstva prekupčevalcev in dragoceni sadni živež do nego- Konjunkturna krivulja habsburškega gospodarstva se ojneg tove naslednje letine čim bolje ohraniti s konzerviranjem je zaradi stanja na Balkanu upognila še pred začetkom a pomanjk brez sladkorja, ki ga je primanjkovalo vse od začetka vojne. vojne,8 za katero so računali, da bo kratka odkupni- na za življenje prestolonaslednika,9 a se je vlekla že tri anja leta. Zdaj je ob potrebah vojske po hrani, obleki, orož- Organiziranje preskrbe s hrano in reguliranje ju in zdravilih za civilno prebivalstvo ostajalo še manj. trgovine s sadjem v prvi svetovni vojni Manjkalo je moške delovne sile, vprežne živine, krmil in O gospodarstvu in preskrbi prebivalstva je že od začet- gnojil, ženske, otroci in starci pa so garali, »bolj kot bi ka velike vojne odločala osrednja dunajska vlada, ki je se lahko od njih zahtevalo«. Kljub temu se je kmetijstvu v ta namen ustanovila Cesarsko kraljevi urad za ljudsko očitalo, da ni opravilo svoje naloge, in marsikje je zaradi prehrano. Da bi preprečili prekupčevanje in draginjo, rekviriranja živil tudi na kmetih vladala lakota. Leta 1917 so po nemškem zgledu ustanavljali vojnogospodarske je pomlad zamujala, rast je bila slaba, sledila je še suša. centrale za posamezna živila.1 Na terenu so za oddajo V Dalmaciji od aprila do srede junija sploh ni deževalo, pridelkov po maksimiranih cenah skrbele rekvizicijske na Kranjskem so bila žita nizka, klasje skromno, krompir komisije, občinski in aprovizacijski2 odbori pa so skrbeli kar ni prilezel iz zemlje.10 za razdeljevanje živil.3 Vojsko, vojaške bolnišnice in za- pore je oskrbovala vojaška uprava.4 Ob vojni birokraciji V teh kritičnih razmerah se je c. kr. urad za ljudsko prehrano so bila kmetijsko ministrstvo in deželna kmetijska za-posebej posvetil sadju, ki bi lahko ob nadzorovani preskrbi stopstva odrinjena v ozadje.5 in pametni uporabi nekoliko omililo naraščajočo lakoto. 1 Šorn, Jože: Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni. V: Zgodovinski časopis, letn. 35, 1981, št. 1–2, str. 57–81. 2 V avstro-ogrski gospodarski krizi po izbruhu vojne na Balkanu oktobra 1912 je ljubljanska občinska uprava svoj draginjski odsek (zaradi nekontrolirane rasti cen ustanovljen že 1908) reorganizirala v odsek za preskrbo mesta, imenovan aprovizacijski odsek (APOD). Na izredni tajni seji ljubljanskega občinskega sveta avgusta 1914 je bil izvoljen stalni odsek za aprovizacijo mesta, sestavljen iz šestih občinskih svetovalcev, ki skrbel za preskrbo Ljubljančanov. (Šorn, Mojca: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne. V: Zgodovina v šoli, letn. 26, 2018, št. 2, str. 86–96.) 3 Šorn, Mojca: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne. V: Zgodovina v šoli, letn. 26, 2018, št. 2, str. 86–96. 4 Kos, Marjana: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu velike vojne. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2014, str. 30–38. 5 Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 12, str. 96. 6 Šorn, Jože: Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni. V: Zgodovinski časopis, letn. 35, 1981, št. 1–2, str. 57–81. 7 Šorn, Mojca: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne. V: Zgodovina v šoli, letn. 26, 2018, št. 2, str. 86–96. 8 Šorn, Jože: Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919–1924. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997. 9 Kos, Marjana: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu velike vojne. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2014, str. 30–38. 10 Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 12 (30. 6. 1917), str. 96. 50 51 Da bi preprečil prodajo po pretiranih cenah še pred Pomanjkanje sladkorja in državna navodila za ALEKSA nameravanim maksimiranjem cen sadnih konzerv, je konzerviranje sadja brez sladkorja v gospodinjstvih NDRA urad za ljudsko prehrano 4. avgusta z odredbo pre- Če si v današnjih, s sladkorjem preplavljenih časih zaradi MRDA povedal vso prodajo sadnih konzerv letine 1917 in zdravja in lepotnih idealov prizadevamo zmanjšati njegovo VŠIČ septembra odredil še popis količin posušenega sad- porabo, so se med prvo svetovno vojno morali znajti brez • Konzer ja, sokov in sirupov. V začetku avgusta je dodatno njega, ker ga preprosto ni bilo moč dobiti. V Veliki Britaniji vir prepovedal izdelovanje žganja za prodajo iz marelic, je po izbruhu vojne zmanjkalo najprej sladkorja (tri četrti-anj e sadja br breskev, hrušk, češpelj in jabolk ter tudi ostankov ne ga je uvažala iz Avstro-Ogrske in Nemčije),15 v Avstro-tega sadja, z napovedano do 6-mesečno zaporno in Ogrski pa se ga je od leta 1916 dobilo samo na karte.16 ez sladk še denarno kaznijo do kar 20.000 kron. Dopuščal je orja v č sicer izjeme za sadje ter njegove izdelke in ostanke, ki Odredba c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 9. junija 1917 asu v so bili neprimerni za uživanje, sušenje ali predelavo v je deželi Kranjski namenila 10 vagonov sladkorja za prede-ojneg marmelade, za katere pa je bilo treba pridobiti odo- lavo sadja, vendar le za večje proizvajalce, gospodinjstva v a pomanjk britev na Dunaju. Slabe tri tedne kasneje je dunajski mestih in industrijskih središčih so bila kot nepridelovalci urad za izdajo dovoljenj pooblastil kranjsko deželno izvzeta, kar je za deželo pomenilo, da tega sladkorja de-anja vlado. Zaradi pritožb po vsej Avstriji (še zlasti na Če- jansko ne bo dobila. Kranjska kmetijska družba je zato dvak- škem, kjer je bila sadna letina 1917 izredno dobra), rat pisala kranjski deželni vladi, naj urgira, saj prav mest-da sadja po maksimiranih cenah ni mogoče dobiti na gospodinjstva največ vkuhavajo. Na kmetih za to manj- (istočasno pa so se cene povzpele v fantastične vi- ka znanja (vešče so le tiste žene in hčere, ki so se udele- šave), je urad napovedal še skrajni ukrep – prisilno žile izobraževanj na gospodinjskih šolah in tečajih) in časa oddajo jabolk, hrušk in sliv po maksimiranih cenah, (ob preobilici dela s strniščnimi posevki), industrijske in kar naj bi tokrat doletelo tudi Češko, ki se je spretno obrtne predelave pa naj ne bi bilo (redki uživalci šolskih in izogibala vojnim prispevkom. Zapisov o dejanski re- župnijskih vrtov naj ne bi bili omembe vredni). Družbeniki gulaciji cen sadnih konzerv in izvedbi odvzema sadja so predlagali, da bi se količina sladkorja gospodinjstvom Dopis c. kr. urada za ljudsko prehrano na Dunaju, 17.7.1917 poslan kranjski kmetijski družbi. nismo našli, so pa sprožili popisovanje količin vsega odrejala glede na število članov, dodelitev pa pogojevala z Vir: Arhiv Republike Slovenije, SI AS 533 Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1 (1917-1935). predelanega sadja in uvedli transportna in poštna do- oddajo neoporečno izdelane konzerve za kilogram sladkor- voljenja, vključno z moštom in kisom. Ob branju virov ja aprovizaciji proti plačilu.17 Generalni ravnatelj kmetijske Maja 1917 je izdal uredbo za trgovanje s sadjem, ki je cene na debelo: najdražje je pridelovalec lahko prodal je čutiti, kako so razmere postajale vse bolj neobvla-družbe Gustav Pirc pa je 2. julija na kmetijskem ministrstvu bilo odtlej mogoče samo z dovoljenjema okrajnega gla- (70 vinarjev za kilogram) prebrane večje namizne hruške, dljive, hkrati pa je zavest o koncu vojne, ki že mora na Dunaju na sestanku s predstavniki neodvisnih kmeto-varstva in »preskrbovališča za zelenjad in sadje«, po- dovolj zrele utrgane in brez napak, najmanj (20 vinarjev) priti, postajala vse jasnejša in pomešana z upanjem. valcev, kot vabljeni zastopnik južnih kronovin, še osebno oblaščenega s strani c. kr. urada; za Kranjsko so to vlogo pa je lahko zahteval za moštnice. Slive in češplje so bile O tem priča tudi pisanje kranjske deželne vlade kme-posredoval, da bi gospodinjstva dobila sladkor za vkuhava- dodelili Kranjski aprovizacijski družbi v Ljubljani.11 od 35 vinarjev do 1 krone, jabolka pa od 25 vinarjev do 1 tijski družbi, v katerem jo spodbuja k vzgoji mladega nje sadja in pripravo petiota18 – iz grozdnih tropin, sladkor-krone (40 vinarjev za prepeljana na trg ali v prodajalno). sadnega drevja žlahtnih sort, saj je trgovina z njim ob ja in vode narejenega »vina« (za slednjega je bilo Kranjski Nato je urad za ljudsko prehrano maksimiral cene – maja Za primerjavo povejmo, da je bila teden kasneje maksi-izbruhu vojne povsem zamrla, po njej pa bo gotovo konec istega meseca z ukazom urada za ljudsko prehra-za češnje in jagodičevje,12 julija za hruške različnih vrst in mirana cena pšenice ali pire na debelo 40 kron za mer-sledilo veliko povpraševanje.14 no dejansko odobrenih 20.000 kilogramov sladkorja).19 kakovosti, za češplje in slive ter za jabolka.13 Za prestop- ski stot (100 kilogramov), torej 40 vinarjev na kilogram. ke je bila zagrožena kazen od enega tedna do šest me- Cene na drobno so bile prepuščene deželni ali okrajni secev zapora in globa do 10.000 kron. Urad je predpisal politični oblasti. 14 SI AS 533, Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1 (1917–1935). 15 Šorn, Jože: Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni. V: Zgodovinski časopis, letn. 35, 1981, št. 1–2, str. 57–81. 16 Šorn, Mojca: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne. V: Zgodovina v šoli, letn. 26, 2018, št. 2, str. 86–96. 11 Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 12 (30. 6. 1917), str. 99–100. 17 SI AS 533, Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1 (1917–1935). 12 Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 11 (15. 6. 1917)., str. 90. 18 Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 13 (15. 7. 1917), str. 103–104. 13 Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 14 (31. 7. 1917), str. 118–119. 19 SI AS 533, Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1 (1917–1935). 52 53 ALEKSANDRA MRDAVŠIČ • Konzer viranj e sadja br ez sladk orja v č asu v ojneg a pomanjk anja Navodila za konzerviranje sadja brez sladkorja v gospodinjstvih (str. 2,3), 1917. Vir: Arhiv Republike Slovenije, SI AS 533 Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1 (1917-1935). Sredi junija 1917, ko je stopila v veljavo državna uredba o kmetijski družbi poslala še kranjska deželna vlada, ki je v trgovanju s sadjem, je c. kr. urad za ljudsko prehrano na-spremnem dopisu povzela vsebino uradovega pisanja.22 slovil na vse glavne kmetijske korporacije v državi dopis Čeprav se je birokracija trudila, jo je stroka medtem pres priloženimi navodili za konzerviranje sadja brez slad- hitela. V Kmetovalcu, glasilu kranjske kmetijske družbe, korja,20 ki naj mu posvetijo posebno pozornost zaradi je bil že 15. junija, dva dni pred dunajskim pisanjem, ob-pomanjkanja za gospodinjstva omejenega sladkorja (za javljen članek o konzerviranju sadja brez sladkorja.23 Iz nakup sladkorja so marca 1916 uvedli karte, posameznik njegove vsebine je jasno, da je imel njegov avtor, deželni ga je lahko dobil kilogram vsake štiri tedne)21 in navodila sadjarski nadzornik M. Humek, v rokah navodila Heinri- čim bolj razširijo na področju, za katerega delujejo. Dopis cha Pfeifferja, profesorja na c. kr. višji šoli za vinarstvo in je prejela tudi »C. kr. kmetijska družba kranjska v Lju- sadjarstvo v Klosterneuburgu, prvi specialni srednji šoli bljani«. O pomenu in resnosti pomanjkanja sladkorja in v Avstriji,24 na kateri so se učili tudi slovenski strokovnjaki dragocenosti sadja priča še dejstvo, da je dober mesec za kletarstvo, vinarstvo in sadjarstvo. Da bi ljudi navdušil za uradom za ljudsko prehrano tri izvode istih navodil za brezsladkorno predelavo, je Humek dodatno razložil, 20 SI AS 533, Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1 (1917–1935). Dopis z navodili (z za objavo pripravljenim dodanim prevodom navodil) je Arhivalija meseca septembra 2021 na spletni strani Arhiva Republike Slovenije. 21 Šorn, Mojca: Pomanjkanje in lakota v Ljubljani v času prve svetovne vojne. V: Zgodovina v šoli, letn. 26, 2018, št. 2, str. 86–96. 22 SI AS 533, Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1 (1917–1935). 23 Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko, letn. XXXIV, št. 11 (15. 6. 1917)., str. 88–90. Navodila za konzerviranje sadja brez sladkorja v gospodinjstvih (str. 1), 1917. 24 Adamič, France: Kmetijsko in živilsko šolstvo. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 5 (ur. Marjan Javornik). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 121–123. Vir: Arhiv Republike Slovenije, SI AS 533 Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1 (1917-1935). 54 55 zakaj in kako se (konzervirano) sadje pokvari, izpostavil Pri slivah spomni, da jih je treba sušiti počasi in postopo-A rilno zapiranje enostavnih kozarcev, pa tudi kurjave, per- LEKSA zdravju škodljivo nepravilno uporabo konzervansov in ma poviševati temperaturo, da ne popokajo in izteče sok. gamentnega papirja in vrvic. Ker sladkorja za vkuhava- NDRA dodal še navodila za neprodušno zapiranje steklenic. nje ni dovolj, pride doslajevanje posamezne konzerve za MRDAV V številki Kmetovalca s Humkovim člankom o konzervi- boljši okus na vrsto šele »nekaj ur pred uporabo, ker po- ŠIČ • V Navodilih za konzerviranje sadja brez sladkorja v go- ranju so v rubriki vprašanja in odgovori priporočali tudi teka spreminjanje dodanega sladkorja iz sladkorne pese Konzer spodinjstvu, ki jih je razposlal urad za ljudsko prehrano, sušenje sadja na soncu (glede na pomanjkanje kuriva) in v sadni sladkor s sadnimi kislinami (invertiranje), s čimer viranj profesor Heinrich Pfeiffer takole pojasni bistvo svojega priporočili, naj se kolikor je mogoče izrabi čas do konca se sadne konzerve ne le izboljšajo, temveč postanejo e sadja br pisanja: »V vsakem gospodinjstvu lahko trajno obstoj- septembra, »ko je pri nas solnce še dovolj gorko«. znatno lažje prebavljive.« Pfeiffer opozori na možnost ne proizvode iz sadja pripravimo tudi brez sladkorja s uporabe saharina za doslajevanje in njene pasti, Humek ez sladk preprostimi razpoložljivimi sredstvi, kot so sušenje na Marmelada, »najboljši nadomestek za maščobo za na-pa ga v svojem članku v Kmetovalcu odsvetuje. Priporo- orja v č zraku ali z dovajanjem toplote, odvzetje vode z zgoš- maz na kruh,« naj se kuha čim krajši čas, »le do mazlji- čajo še mešanje sladkih in kislih vrst sadja in dodajanje asu v čevanjem, segrevanje (steriliziranje) in nepropustno vosti, da bolje ohranimo aromo in barvo.« Ker se brez slajših zelenjavnih polnil. Polnila iz rumene kolerabe, ko-ojneg zapiranje ob nadaljnjem pravilnem shranjevanju. Ob po- večje količine dodanega sladkorja pokvari, je treba ko- renčka, buč ali sladkorne pese je treba ločeno dušena a pomanjk manjkanju sladkorja in dragem sadju bi morali opuščati zarce ali steklenice nepropustno ali kemično zapreti in in pretlačena dodati sadju in nato skupaj vkuhati. Da ne vsakršne negotove vrste uporabe in tiste, pri katerih je pol ure sterilizirati na 90 °C, druga rešitev je konzervira-bi pokvarila okusa, naj bodo v razmerju do polovice pri anja potrebno veliko sladkorja, kot so proizvajanje vina iz nje z enim gramom natrijevega benzoata25 na kilogram. kislem in le do tretjine pri sladkem sadju. jagodičevja, želeja, sladkanih sadnih sokov in sirupov pa tudi na pari kuhanega sadja. Prednost bi bilo treba Čežana – iz jabolk, hrušk, češpelj, sliv ali mešana – je ob-Na podatke o tem, koliko so se priporočila razširila med dati načinom, pri katerih ne potrebujemo nobenega ali stojna zaradi izhlapevanja vode med vkuhavanjem, zato jo je gospodinjami in s kakšnim pridom so jih vnašale v pripra-samo malo sladkorja, in katerih priprava je preprosta, treba dušiti dovolj dolgo, da se masa ne prijema več na žlico. vljanje sadnih zalog, v pregledanih virih in literaturi nismo kot so sušenje, vkuhavanje čežane ali marmelade, nes- Ko jo shranimo, pa mora na površini nastati močna skorja. naleteli. Zanje se bo treba posvetiti prebiranju dodatne ladkani sadni sokovi.« literature, osebnih spominov in časnikov iz istega obdob- Nesladkane sadne sokove iz zmečkanih ali razkosanih ja, a to naj ostane za kdaj drugič. Kljub pomanjkanju zgo- Priporočene rešitve pobližje: in pokuhanih ter nato stisnjenih jabolk, hrušk in grozdja dovinskih dokazov o dejanski učinkovitosti (če ne šteje- Sušenje postavi Pfeiffer na prvo mesto, ker je z uporabo je treba precediti skozi krpo, zapreti v čiste steklenice mo zaupanja višješolskemu profesorju) pa izluščimo še »praktične in poceni pečice, kakršno naj bi imeli danes v in jih nato pol ure sterilizirati na 80 °C. Če je moten, ga kratek povzetek za današnjo rabo raziskovanja željnim vsaki večji kuhinji« najbolj preprosto in »iz suhega sadja pustimo, da se posede, in odlito bistro tekočino znova kuhinjskim ustvarjalcem: sladkor za obstojnost torej ni lahko pripravljamo prav tako dobre jedi kot iz svežega.« steriliziramo, tokrat do 65 °C. Enako pripravljene sokove vselej potreben. Pri pripravi marmelad, čežan, brez vode Opozori, da za sušenje ni primerno zelo sočno in nezre- iz malin, ribeza ali jagod je treba dodatno še konzervirati vloženega sadja in nesladkanih sokov nepokvarljivost lo sadje, pa pikasto, črvivo in nagnito. Najprimernejša za z gramom natrijevega benzoata. zagotavljata predvsem neprodušno zapiranje in sterilizi- sušenje so jabolka, hruške in slive. Da jabolčni krhlji ali ranje. Odsvetujemo poseganje po natrijevem benzoatu, obročki ne porjavijo, pred sušenjem na plošči štedilnika Vlaganje brez vode je priporočeno za marelice, breskve, tudi v desetkrat manjšem odmerku od nekoč dovoljene-ali v odprti pečici priporoča njihovo največ 20-minutno slive in češplje. Kozarce je treba tesno napolniti z raz-ga (a danes neverjetno pogosto uporabljenega). Sladijo namakanje v pol odstotni raztopini kuhinjske soli. Hru- koščičenim sadjem in hermetično zaprte sterilizirati v lahko polnila iz korenčka, kolerabe in sladkorne pese v ške, praviloma sušene cele ali razpolovljene, naj bi tiste vreli vodi pol ure. pravšnjem razmerju ali mešanje sladkih in kislih vrst sad- s trdim mesom pred tem še dušili, »da postanejo tako ja. Sicer pa se dodajanje sladil za izboljšanje okusa pripo- mehke, da jih prebodemo s slamico« (zdušene naj bi bile Navodila so prilagojena kriznim vojnim časom, ko ni bilo roča šele po odprtju konzerv pred zaužitjem. potem bolj steklaste in prosojne ter bi jih lažje posušili). lahko priti do gumic za patentne kozarce in vate za ste-25 Natrijeva sol benzojske kisline – C6H5COONa – bel, v vodi topen prašek, se v živilski industriji še danes uporablja kot konzervans E211. Raziskave so poka-zale, da je lahko zelo škodljiv (ima toksične, mutagene in teratogene učinke), današnja priporočena vrednost je desetkrat nižja od količine v teh navodilih, zato opozarjamo morebitne preizkuševalce, naj se mu raje izognejo. 56 57 Človek in hrana v začaranem krogu Man and food in a perpetual cycle A J D A K O Z J E K , I R E N A M A R U Š I Č I N A N A K ATA R I N A Z I H E R L , T E H N I Š K I M U Z E J S L O V E N I J E 58 59 Na občasni razstavi Človek in hrana v začaranem At the temporary exhibition Man and food in a perpet- krogu smo pod drobnogled vzeli hrano – nekaj tako ual cycle, we spotlighted food – something so mun- vsakdanjega, a nujno potrebnega –, ki od nekdaj vpliva dane but so necessary – that has always infl uenced na vse sfere življenja slehernega Zemljana. Pogledali every aspect of every Earthling's life. We looked into smo v naše zbirke in našli celo vrsto zanimivih predme- our collections and found a whole range of intriguing tov, ki še niso bili predstavljeni z vidika uporabe in raz- objects that have never been presented before re- voja tehnike v prehranski verigi. Tematika je aktualna garding the use and development of technology in the tudi zaradi prestižnega naziva Evropske gastronomske food chain. The exhibition is also somewhat a tribute regije, ki ga je v letu 2021 nosila Slovenija. to the prestigious title Slovenia – European Region of Gastronomy 2021. Primarna potreba po hrani človeka neprestano žene k novim tehnološkim rešitvam v pridobivanju in pre- The primary need for food constantly drives people delovanju zanj pomembnih živil. V vseh zgodovinskih towards new technological solutions in producing and obdobjih si je na najrazličnejše načine prizadeval za processing essential foodstuffs. Man has made various njihovo shranjevanje in skladiščenje, ker je bilo od efforts to store and preserve food throughout history tega odvisno njegovo preživetje. Še nedolgo tega so because their survival has depended on it. Not long ago, bili samooskrba, recikliranje in ponovna uporaba del self-suffi ciency, recycling, and reuse were part of every- vsakdana. Nove tehnologije pa so spremenile prehran- day life. However, new technologies have changed food ske navade in omogočile drugačne načine preživetja. habits and enabled different ways of survival. Progress Napredek je s seboj prinesel tudi negativne plati, kot has also brought negative aspects, such as pollution so npr. onesnaževanje z umetnimi gnojili, velike količi- from artifi cial fertilizers, large amounts of packaging ne odpadne embalaže, vprašanje komunalnih odplak in waste, the issues of municipal sewage and food waste. zavržena hrana. The exhibition aims to highlight historical and techno- Z razstavo želimo opozoriti na zgodovinski in tehno- logical developments, innovations in food production, loški razvoj, inovacije v pridelavi živil ter pripravi in preparation and consumption, the impact of the food uživanju hrane, vpliv prehranske verige na okolje in chain on the environment, and people's relation to človekov odnos do hrane danes. Z opozarjanjem na food today. By pointing to the importance of sustaina- pomen trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva ble development and the circular economy, reuse, and Pri snovanju razstavne opreme smo sledili načelu ponovne uporabe. Namesto The exhibition equipment was designed on the reuse principle. Instead se hkrati vračamo v preteklost in zremo v prihodnost. recycling, we are both going back in time and looking da bi kupili in izdelali novo, smo uporabili številne elemente prejšnjih razstav of buying and making new, we reused many elements from previous in jim »podaljšali« življenjsko in uporabno vrednost. Tako smo privarčevali exhibitions. Not only we “extended” their life and use value but saved energy, into the future. energijo, delovne ure in denar. person-hours, and money. Vsi skupaj in vsak od nas smo s svojimi dejanji in odločitvami dolžni prispevati k omejevanju negativnih We all have a responsibility to reduce the negative Predmeti s prihodom v muzej zaživijo v novi vlogi, v žargonu trajnostnega When objects come to the museum, they take on a new role – in the jargon razvoja bi rekli, da gre za njihovo ponovno uporabo. Izgubijo svojo primarno of sustainable development, we could say they are reused. They lose their vplivov na okolje. impact on the environment through our actions and funkcijo in postanejo »državni spomeniki«, del naše dediščine. Kot nosilce primary function and become “national monuments,” part of our heritage. choices. informacij, ki pričajo o preteklosti, jih uporabljamo v raziskovalne in As carriers of information about the past, we use them in research and izobraževalne namene. education. 60 61 Sejemo , pridelamo • Plantin g, pr oducin g Sejemo, pridelamo Planting, producing 62 63 Sejemo , pridelamo • Plantin g, pr oducin g »Vse se začne s pravimi semeni, Na različnih koncih sveta so naši predniki udomačili In different regions of the world, our ancestors do- nekaj samoniklih trav in to je bil začetek kmetijstva. mesticated wild grains, and that was the beginning ki so bogastvo naroda, Že zelo zgodaj so ljudje pričeli odbirati rastline z žele- of agriculture. Early on, people began to select and nimi lastnostmi in tako sčasoma pridobili semenski domesticate plants for particular qualities, which led to dežele, človeštva.« material. Z razvojem in industrializacijo kmetijstva so the production of seed material. The development and se stara znanja izgubila in pestro raznolikost lokalno industrialization of agriculture swept away traditional prilagojenih semen je nadomestila peščica gensko knowledge, and the wide variety of locally adapted spremenjenih »super« semen. seeds was replaced by a handful of genetically modifi ed “super” seeds. “It all starts with the right seeds, V zadnjih letih smo se zaradi različnih vzrokov (vplivi na okolje, samooskrba, kvaliteta pridelka itn.) zopet It has only been in recent years that we, for a variety of which are the wealth of a nation, začeli zavedati pomena semen. Avtohtone, tradicional- reasons (environmental impact, self-suffi ciency, crop a country, humanity.” ne in domače sorte so pomembne zaradi ohranjanja quality, etc.), have (again) come to realize the impor- raznovrstnosti genov in narodnega bogastva – naravne tance of seeds. Indigenous, traditional, and local vari- in kulturne dediščine. eties are essential to preserving crop genetic diversity and national wealth – natural and cultural heritage. Kaj menite, kako je bilo pred desetletji, ko ni bilo trgo- EKOCI – EKO CIVILNA INICIATIVA SLOVENIJE vin s semenskim materialom? What about decades ago when there were no seed EKOCI – ECO CIVIL INITIATIVE OF SLOVENIA shops? Kmetje in gospodinje so se trudili in iz leta v leto pridelali za lastne potrebe tudi seme. Zaradi njihove Farmers and homemakers did their best and produced skrbnosti so nastale številne domače sorte, ki so seeds for their own needs year after year. Thanks to prilagojene našemu podnebju, tlom in zato tudi bolj their diligence, we have today many landraces adapted odporne na bolezni in škodljivce. Predstavljajo po- to local climatic and ground conditions and conse- memben element v načrtovanju prehranske varnosti quently well resistant to diseases and pests. They are in suverenosti države, saj večja samooskrba s hrano an essential element in planning for food security as pomeni večjo možnost preživetja v negotovih kriznih well as in terms of national sovereignty. Food razmerah. Tega smo se začeli boleče zavedati v času self-suffi ciency is a signifi cant factor, especially in pandemije COVID-19. crises, which we became painfully aware of during the COVID-19 pandemic. 64 65 Sejemo , pridelamo • Plantin g, pr oducin g Stroji in naprave uspešno lajšajo in nadomeščajo Okoljski vidik človeško delo v praktično vseh procesih pridelave in predelave hrane, ne morejo pa nadomestiti pomembne- ga procesa – opraševanja rastlin. Tu ostajajo čebele, ki oprašujejo več kot 80 % rastlin, glavne protagonistke. Kar dve tretjini pridelave prehrane sta, neposredno ali posredno, odvisni od čebel. Tega so se dobro zavedali v preteklosti, zato so na različne načine ozaveščali kmete. Čebele zagotavljajo tudi biotsko raznovrstnost (na prvem mestu je sicer ekonomski pomen opraševanja kmetijskih kultur), žal pa njihov neprecenljiv prispevek ogrožajo sodobni načini kmetovanja. Machines and appliances successfully facilitate and Environmental aspect replace human labour in food production and process- V katalogu Semenarne Sever iz časa med obema ing, but they miserably fail in one thing – pollination. vojnama so propagirali in prodajali semena medonosnih rastlin za čebeljo pašo. Pollinating more than 80 % of plants, bees remain the main protagonists. Two-thirds of food production In a catalogue from between the two world wars, Se- depends, directly or indirectly, on bees. It was a well- menarna Sever promoted and sold seeds of melliferous plants for bee pastures. known fact in the past, and farmers were made aware of it in many ways. Besides their enormous economic importance in polli- nating crops, bees are vital for preserving biodiversity in nature. Unfortunately, modern farming practices are a threat to their invaluable ecological service. Janez Gregori 66 67 Sej Površina kmetijskih zemljišč v uporabi glede na rabo (ha) v Sloveniji v letu 2019 emo , pridelamo Utilised agricultural area by crops (ha) in Slovenia in 2019 Površina kmetijskih zemljišč v uporabi glede na rabo (ha) v Sloveniji v letu 2019 SURS Utilised agricultural area by crops (ha) in Slovenia in 2019 • Plantin SURS g, pr oducin Domača avtohtona sorta je sorta ali populacija Slovenian indigenous variety is a variety or population 97.412 Žita g določene vrste kmetijskih rastlin, ki je nastala iz of a particular crop plant developed from indigenous Cereals avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila genetic material and not subject to breeding. It is 97.412 Žita Cereals načrtno žlahtnjena. Prideluje, vzdržuje in razmnožuje se grown, maintained, and propagated in the Republic of v Republiki Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Slovenia or similar ecological conditions. Zelena krma z njiv 55.745 Fodder from arable land Domače avtohtone sorte so strniščna repa Kranjska Slovenian indigenous varieties include Kranjska okrogla, Zelena krma z njiv okrogla, Kranjska podolgovata in Daniela, čebula Ptujs- Kranjska podolgovata & Daniela turnips, Ptujska rdeča 55.745 Fodder from arable land ka rdeča, česen Ptujski jesenski in Ptujski spomladans- onion, Ptujski jesenski & Ptujski spomladanski garlic, 11.392 Industrijske rastline ki, korenje Ljubljansko rumeno, zelje Kranjsko okroglo Ljubljansko rumeno carrot, Kranjsko okroglo & Ljubljan-Industrial plants in Ljubljansko, radič Solkanski, solata Ljubljanska sko cabbage, Solkanski radicchio, Ljubljanska ledenka 11.392 Industrijske rastline Industrial plants ledenka, motovilec Ljubljanski, nizek fi žol Češnjevec. lettuce, Ljubljanski lamb’s lettuce, Češnjevec beans. 5906 Zelenjadnice in jagode Njive Vegetables and strawberries Domača sorta je sorta, ki je bila požlahtnjena v Repub- Slovenian variety was bred in the Republic of Slovenia Arable land 5906 Zelenjadnice in jagode Njive liki Sloveniji pred več kot 15 leti oziroma pred več kot more than 15 years ago or more than 30 years ago in 176.079 Vegetables and strawberries Arable land 30 leti pri vinski trti. Semenski material te sorte se še vines. Seed material of the variety is produced, main- 3128 Korenovke in gomoljnice 176.079 prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Republiki Sloveniji tained, and propagated in the Republic of Slovenia or Root crops 3128 Korenovke in gomoljnice ali v podobnih ekoloških razmerah. similar ecological conditions. Root crops 1193 Neobdelane njive Domače sorte: čebula Belokranjka in Tera, korenje Slovenian varieties: Belokranjka & Tera onions, Semor Fallow land Semor, zelje Emona, radič Anivip in Monivip, solata carrot, Emona cabbage, Anivip & Monivip radicchio, 1193 Neobdelane njive Leda in Bistra, motovilec Žlicar, visok fi žol Jabelski Leda & Bistra lettuce, Žlicar lamb’s lettuce, Jabelski Fallow land stročnik, Jabelski pisanec, Jeruzalemski, Klemen, stročnik, Jabelski pisanec, Jeruzalemski, Klemen, Se- 979 Stročnice za suho zrnje Dried pulses, in grain equivalent Semenarna 22 (Sivček), Ptujski maslenec in Maslenec menarna 22 (Sivček), Ptujski maslenec & Maslenec rani 979 Stročnice za suho zrnje rani, nizki fi žol Zorin, feferoni Ferdi, paradižnik Val, & Z orin beans, Ferdi hot peppers, Val tomatoes, K resnik, Dried pulses, in grain equivalent krompir Kresnik, Jana, Cvetnik in Bistra. Jana, Cvetnik & Bistra potatoes. 234 Drugo Other Udomačena (tradicionalna) sorta je starejša sorta A domesticated (traditional) variety is an older variety 234 Drugo tujega porekla, ki se v Republiki Sloveniji prideluje že of foreign origin cultivated in the Republic of Slovenia for Other več kot 15 let oziroma več kot 50 let pri vinski trti. Je more than 15 years or more than 50 years in vines. It is 90 Cvetje in okrasne rastline Flowers and ornamental plants dobro prilagojena na pridelovalne razmere v Republiki well adapted to the growing conditions in the Republic 90 Cvetje in okrasne rastline Sloveniji ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Re- of Slovenia and is grown, maintained, and propagated in Flowers and ornamental plants publiki Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. the Republic of Slovenia or similar ecological conditions. Udomačene sorte: zelje Varaždinsko, solata Dalmatins- Domesticated varieties: Varaždinsko cabbage, Dalmatin- ka ledenka. ska ledenka lettuce. 68 69 S Sejalni stroj. ejemo Kmete so tudi v preteklosti poskušali na , pridelamo različne načine ozaveščati in spodbujati k uporabi novosti. Eden od primerov je sejalni • stroj. V prodajnem katalogu trgovine s Plantin kmetijskimi stroji Franjo Stupica iz Ljubljane g, pr iz leta 1913 najdemo zapis: »Vzemite oducin današnjemu kmetovalcu moderni pridobitek g poljedelske tehnike – in postavili ga bodete za desetletja nazaj ter mu onemogočili napredek. Eden najvažnejših strojev, ki je kmetijstvo povzdignil in mu omogočil tak napredek v obdelovanju zemlje in mu pripomogel do blagostanja, je brezdvomno sejalni stroj.« Seed drill. Farmers have always been promptly informed about and encouraged to use innovations. Such was, at its time, a seed drill. In the 1913 catalogue of a farm machinery shop Franjo Stupica in Ljubljana, we read: “Take away from today’s farmer a modern achievement of agricultural technology – and you will set him back decades and prevent him from progressing. One of the most important machines which have advanced agriculture, enabled it to make such progress in the cultivation of the soil and helped it to prosperity is undoubtedly the seed drill.” 70 71 S Sejalna košara za prenašanje semen ejemo pri ročni setvi, začetek 20. stoletja. , pridelamo Seed basket used in hand sowing, early 20th century. • Plantin g, pr oducin g Tomo Jeseničnik Pripomoček za sajenje, ki je omogočal boljšo razporeditev semen in s tem obilnejši pridelek. Začetek 20. stoletja. Kolesce je bilo nameščeno na palico in med vrtenjem so iz njega padala semena. A hand seeder was a seed planting tool that allowed better seed distribution and a more Tomo Jeseničnik abundant harvest. Early 20th century. It had a wheel mounted on a rod, with the Semena, avtohtone in udomačene sorte. Seeds, indigenous and traditional varieties. seeds dropping out of the wheel as it turned. V Semenarni Ljubljana se zaradi prilagojenosti Being adapted to Slovenia’s climatic and rastnim razmeram pri nas zavedajo prednosti ground conditions, Semenarna Ljubljana avtohtonih sort in že vrsto let skrbijo in perfectly realizes the advantages of indigenous vzdržujejo večino teh sort. Strokovno vodeni varieties, preserving and maintaining most of zapisi o vzdrževalni selekciji segajo v leto them for many years. The records of varietal 1964. Selekcijsko-poskusni center na Ptuju selection that are kept at the company date je središče razvoja in raziskav Semenarne back to 1964. Located in Ptuj, the Selection Ljubljana. V njem opravljajo ekološke in Center is central to the development vegetacijske poskuse, nujne za nadzorovano and research at Semenarna Ljubljana, kakovost semen, žlahtnijo različne vrste in conducting ecological variety and vegetation sorte vrtnin in izvajajo vzdrževalno selekcijo, trials (required in quality control of seed kar je najpomembnejša naloga centra. production), breeding many types and varieties Danes ponujajo najširši izbor avtohtonih in of vegetables, and providing maintenance tradicionalnih sort vrtnin in poljščin. selection, which is the Center’s top priority. Today, Semenarna Ljubljana offers the broadest range of indigenous and traditional vegetables and crops. Nada Žgank 72 73 Sejemo , pridelamo • Plantin g, pr oducin g Tomo Jeseničnik Zbirka vzorcev semen, ki jih je uporabljal študent agronomije okrog leta 1950. A collection of seed samples used by an agronomy student in 1950s. Škatla za semena Naše seme – vaš uspeh že 110 let, ki je bila izdelana leta 2016 ob obletnici podjetja Semenarna Ljubljana. Seed storage box Our Seed – Your Success for 110 Years, created in 2016 to celebrate Semenarna Ljubljana’s anniversary. Tomo Jeseničnik 74 75 Merimo , tehtamo , račumnamo • Measurin g, weighin g, calculatin Merimo, g tehtamo, računamo Measuring, weighing, calculating 76 77 Merimo , tehtamo , račumnamo • Measurin g, wei »Štejte, kar se da šteti, Z merjenji se v življenju srečujemo na vsakem kora- g Measurement – an everyday part of our lives – is also hin g, calculatin ku, pomembna pa so tudi na področju prehrane – od essential in the fi eld of food – from production, process- merite, kar se da meriti in, pridelave, predelave, prodaje, uživanja, varnosti živil do ing, sale, consumption, food safety, and waste. g odpadkov. kar se ne da meriti, Metrology, the science of measurement, deals with the naredite merljivo.« Znanost o merjenju (meroslovje) obravnava defi nicije defi nitions of units of measurement, their realisation in merskih enot, njihovo uporabo v praksi in sledljivost practice, and traceability, whereby the use of units is meritev, s katero se uporaba enot nadzorovano prena- transferred to users in an organised manner. It is one ša do uporabnikov. Predstavlja enega najosnovnejših of the most basic conditions for production, trade, and pogojev za proizvodnjo, trgovanje in delovanje družbe the functioning of society in general. kot celote. “Count what is countable, The origins of metrology go back to prehistoric times, as Korenine meroslovja segajo v prazgodovinski čas, evidenced by the rich archaeological fi nds. In antiquity, measure what is measurable kar dokazujejo bogate arheološke najdbe. V obdobju the Byzantine Empire and later periods, military and and what is not measurable, antike, Bizanca in v poznejših obdobjih so skozi kraje trade routes led through the territory of today’s Slove- današnje Slovenije vodile vojaške in trgovske poti, z nia, bringing along trade in goods and related metrolo- make measurable.” njimi pa je prišla tudi blagovna menjava in z njo pove- gical activities. Due to the introduction of good order in zane meroslovne dejavnosti. Cesarica Marija Terezija the fi eld of metrology by Empress Maria Theresa, Slove- je na področju meroslovja uvedla za tiste čase vzoren nia enjoyed a regulated metrological system as early as red, zaradi česar je imela Slovenija že v 18. stoletju the 18th century. The use of uniform and comparable urejen meroslovni sistem. Uporaba enotnih in primer- units of measurement is essential for smooth trade and GALILEO GALILEI ljivih merskih enot je bistvena za nemoteno trgovino the development of society. In 1875, the Meter Conven- in razvoj družbe. Leta 1875 je bila podpisana Metrska tion was signed, joined by most developed countries, konvencija, ki se ji pridružila večina razvitih držav, tudi including Slovenia. The Convention defi nes a coherent Slovenija. V konvenciji je defi niran mednarodni sistem International System of Units comprising seven base enot SI s sedmimi osnovnimi enotami (meter, kilogram, units (meter, kilogram, second, ampere, kelvin, mole, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela). and candela). 78 79 kg m h cd c K cd K M l Stopnja samooskrbe v Sloveniji v letu 2019 erimo A v N s Self-sufficiency rate in Slovenia in 2019 , tehtamo mo SURS k e , račumnamo K A • Measurin g, w Okoljski vidik ei Meso V tehnološkem pogledu je ureditev preskrbe s hrano ghin Meat 81 % g, calculatin eden najpomembnejših dosežkov sodobnega sveta. Industrijska doba je prinesla vrsto sprememb v načinu g pridelave, izvoru hrane in v prehrambnih izdelkih. Produktivnost se je povečala in preskrba je postala zanesljivejša. S hrano so povezane različne tehnologije, ita od mehanizacije do genskega spreminjanja. Cereals 75 % Za zaščito potrošnikov, zdravja in varovanje okolja so- dobne države nadzorujejo zakonska merjenja. Urad RS za meroslovje z meroslovnimi nadzorniki in inšpektorji preverja merila v uporabi in prometu (tehtnice, taksime- Krompir Potato tri, vodomeri, manometri …), količine predpakiranih 47 % izdelkov (ugotavljanje dejanskih količin, označevanje) in merske enote (ali je uporaba merskih enot na merilih in v javnih medijih skladna s sistemom merskih enot SI). Fresh fruit 44 % In terms of technology, food security is one of the most Environmental aspect signifi cant achievements of the modern world. The indus- trial age has brought about many changes in the cultiva- tion methods, the origin of the food, and the food itself, i.e., what we eat. Productivity has increased, and supplies Zelenjava have become more reliable. Food is linked to technologies Vegetables 43 % ranging from mechanisation to genetic modifi cation. Modern countries control legal measurements related to these areas to protect consumers, health, and the environment. The Metrology Institute of the Republic of Slovenia, with its supervisors and inspectors, provides 0 % 100 % supervision of measuring instruments in service (scales, taximeters, water meters, manometers, etc.), pre-packed products (ascertaining actual quantities, labelling), and measuring units (compliance with the SI units). 80 81 M Kako tehtajo slepe in slabovidno osebe? erimo Govoreča gospodinjska tehtnica Heidi podjetja CareTec , tehtamo za slepe je preprosta za uporabo. Z natančnim merjenjem (tehtanje v gramih) ter nosilnostjo do 5 kg je odličen , račumnamo pripomoček. How do blind and visually impaired people weigh? • Measurin Manufactured by CareTec, Heidi talking kitchen scale for the blind is easy to handle. Measurement accuracy (weighing in g, w grams) and a maximum load capacity of 5 kg makes it a great eighin tool. g, calculatin g Aleksander Šenekar 82 83 Merimo Priznani slovenski elektroinženir in izumitelj France Rode, ki je sodeloval pri razvoju prvega , tehtamo znanstvenega žepnega kalkulatorja HP-35, , r je bil v prostem času navdušen mizar. Med ačumnamo drugim je iz struženega lesa izdelal tudi hruško in jabolko. • Measurin The renowned Slovenian electrical engineer g and inventor France Rode, who was involved , weig in developing the fi rst scientifi c pocket hin g, calculatin calculator, the HP-35, was a keen carpenter in his spare time. Among other things, he made a pear and an apple out of turned wood. g Kalibrator za krompir, prva polovica 20. stoletja. Potato sizer, squared rings, fi rst half of the 20th century. Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Kalibrator za jabolka, prva polovica 20. stoletja. V preteklosti se je za določanje velikosti jabolk uporabljal preprost pripomoček, imenovan kalibrator. Velikost so določili z izmero največjega premera ekvatorialnega dela sadeža. Če bližje pogledamo, lahko opazimo, da so bila jabolka v preteklosti manjša. Najmanjša mera na kalibratorju je 3,5 cm. Apple sizer, fi rst half of the 20th century. In the past, people used a simple device called a sizer to determine the size of apples. They did it by measuring the equatorial diameter of the fruit. A closer look reveals that Tomo Jeseničnik apples were smaller in the past. The minimum measurement on the sizer is 3.5 cm. Tomo Jeseničnik 84 85 Kanglica za mleko (2 litra), Merimo Westen Celje, začetek 20. stoletja. , tehtamo Podjetje Emo ima bogato zgodovino. Adolf Westen, doma iz Vestfalije, je leta 1894 , račumnamo v Celju ustanovil kovinarsko podjetje za proizvodnjo posode. V njegovi tovarni so izdelovali raznovrstno emajlirano, pocinkano, • Measurin pokositreno ter brušeno hišno in kuhinjsko posodo, kotle in posode za vodo ter jeklene g, w radiatorje in emajlirane reklamne table. eighin Tovarna je doživela bliskovit razvoj po letu 1918, g, calculatin saj je bila edina te vrste v tedanji Jugoslaviji. Z izdelki niso oskrbovali le domačega tržišča, g ampak so veliko izvažali zlasti na Balkan in Bližnji vzhod. Po drugi svetovni vojni je podjetje prešlo v državno last in delovalo pod blagovno znamko Emo (zaščitni znak dveh levov je bil mednarodno registriran leta 1928). Osnovni proizvodni program je še vedno predstavljala emajlirana posoda, ki so jo prodajali v kar Posoda za merjenje količine mleka, petindvajset držav. Danes jo podjetje, sicer v Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas manjšem obsegu, še vedno izdeluje. v Bohinju, začetek 20. stoletja. V slovenski izdaji prodajnega kataloga švedske A two-litre milk churn, delniške družbe Alfa Separator iz leta 1911 Westen Celje, early 20th century. najdemo zapis: »Mlečne mere s plovcem. The company Emo has a rich history. Adolf Pokažejo pravo mero, tudi če je mleko Westen, originally from Westphalia, founded a upenjeno ali pa če posoda stoji postrani. metal cookware company in Celje in 1894. His Posebno pripravne so za preizkušanje factory produced a wide range of enamel, molznosti krav.« galvanized, tinplate, and brushed kitchen- and cookware, boilers and water tanks, as well Milk measure, Forestry and Agriculture as steel radiators and enamel billboards. Cooperative Srednja vas v Bohinju, early It developed rapidly after 1918, being the 20th century. only one of its kind in then Yugoslavia. Emo In the Slovenian edition of the 1911 sales supplied the domestic market and exported catalogue of the Swedish company Alfa extensively, particularly to the Balkans and Separator, we read: “Milk measures with the Middle East. a fl oat. They show the right measure even if the milk is foaming or the container is After World War II, the company was not standing upright. They are particularly nationalised and ran the business under the suitable for testing the milk yield of cows.” Emo trademark (the two-lion trademark was registered internationally in 1928). Its core product range remained enamel cookware, sold to 25 countries. It has been, although on a smaller scale, manufactured to this day. Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 86 87 M Pripomoček za jemanje vzorcev semen žita, Gospodinjska tehtnica na uteži za živila, erimo prva polovica 20. stoletja. prva polovica 20. stoletja. , tehtamo Grain seed sampler, fi rst half of the 20th Vintage kitchen scale with weights, century. fi rst half of the 20th century. , račumnamo • Measurin g, weighin g, calculatin g Merice za živila, ki so se uporabljale za tekočine in suha živila, začetek 20. stoletja. Measuring cups for liquids and dry foodstuffs, early 20th century. Nada Žgank Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Kuhinjska tehtnica Libela, Libela vintage kitchen scale, sredina druge polovice 20. stoletja. mid-second half of the 20th century. Iz obrtne delavnice, ki je nastala leta 1894, se A crafts workshop established in 1894 je razvila tovarna za proizvodnjo in servisiranje grew into a factory for the manufacture and tehtnic, od leta 1964 LIBELA. Podjetje, ki danes servicing of scales, known as LIBELA since deluje pod imenom LIBELA ELSI, nadaljuje več 1964. The company, which today operates kot 120-letno tradicijo razvoja in proizvodnje under LIBELA ELSI, continues a tradition Tomo Jeseničnik tehtnic ter tehtalnih sistemov. of more than 120 years in designing and manufacturing weighing scales and systems. 88 89 M Setveni koledar Semenarne erimo Ljubljana za leto 2020. , tehtamo Ko govorimo o hrani v povezavi s časom, sta koledar in ura pomembna pomočnika. , račumnamo Setveni koledar kaže, kdaj je najprimernejši čas za setev, presajanje in pobiranje pridelkov s plodovi, podzemnih pridelkov, listnatih • Measurin rastlin in cvetja. S kuhinjsko uro pa med drugim nadzorujemo čas priprave hrane in g, w razporejamo čas obrokov. eighin g, calculatin Planting calendar 2020, Semenarna Ljubljana. g What do a calendar and a clock have to do with food? They are both immense help. A planting calendar is an easy guide that tells the optimal day for planting, transplanting, and harvesting fruit, root, and leaves vegetables, as well as fl owers. The kitchen clock is used to monitor food preparation times and time meals, among other things. Stenska elektronska ura Iskra na baterije, 80. leta 20. stoletja. Tomo Jeseničnik Battery operated wall clock Iskra, 1980s. 90 91 Konzer viramo , pr edel ujemo • Preser vin g, pr ocessin g Konzerviramo, predelujemo Preserving, processing 92 93 Konzer viramo , pr edel ujemo • Preser vin g, pr ocessin »Verjamemo, da je fermentacija transformacija, Človek si je v vseh zgodovinskih obdobjih prizadeval Throughout history, people have tried to preserve and g ohraniti in skladiščiti živila, saj je bilo od tega odvisno store foodstuffs because their survival depended on ki izboljšuje hrano. Je proces, v katerem hrano njegovo preživetje. V zaledenelih votlinah so v preteklo- them. In the past, people stored meat and dairy pro- bakterije delno prebavijo za nas in aktivirajo sti hranili mesne in mlečne izdelke in gradili kašče za ducts in ice caves and built granaries. Not so long ago, shranjevanje žit. Skoraj vsako gospodinjstvo na sloven- almost every household in the Slovenian countryside določena hranila, ki sicer za absorpcijo našega skem podeželju je še ne tako dolgo nazaj za shranjeva- used a grease container to store food. Granaries, con- nje jedil uporabljalo posodo za mast. Kašče, posode tainers, and other utensils played the role of freezer telesa niso dostopna, kot so to na primer vitamini in drugi pripomočki so bili predhodniki zamrzovalnih chests and modern food preservation technologies. in minerali v zrnih pri kruhu z drožmi …« skrinj in sodobnih tehnologij konzerviranja hrane. Preservation prevents harmful infl uences from the en- S konzerviranjem onemogočimo škodljive vplive iz vironment and prolongs the shelf life of food. Conserva- okolja in podaljšamo obstojnost živila. Pri konzer- tion not only controls biological (micro-organisms and viranju ne obvladujemo samo bioloških dejavnikov enzymes) but also chemical and physical factors such (mikroorganizmov in encimov), ampak tudi kemične as the effects of moisture, light, and heat. People apply “We believe that fermentation is a transformation that in fi zikalne, kot so vpliv vlage, svetlobe in toplote. different methods to reduce the number of micro- Z različnimi postopki poskušamo zmanjšati število organisms in the food or inhibit their development. improves food. It is a process in which food is partially mikroorganizmov v živilu ali zavreti njihov razvoj. V do- Food is most often preserved in the domestic house- digested for us by bacteria, activating certain nutrients mačem gospodinjstvu živila največkrat konzerviramo hold by chilling, freezing, drying, pickling, canning, and s postopki hlajenja, zamrzovanja, sušenja, kisanja in adding natural preservatives such as vinegar, salt, oil, that are otherwise unavailable for absorption by our vlaganja in dodajanjem naravnih konzervansov, kot so sugar, and alcohol. kis, sol, olje, sladkor in alkohol. bodies, such as the vitamins and minerals in grains in sourdough bread...” MARTIN ROJNIK 94 95 Pridelava kumaric za vlaganje v Sloveniji v letu 2020 Konzer Production of pickling cucumbers in Slovenia in 2020 viramo SURS , pr edel ujemo • Preser vin g, pr ocessin Okoljski vidik Z uvajanjem zamrzovalnih skrinj in hladilnikov v 60. in g 70. letih preteklega stoletja so tudi na podeželju začeli 73 hectares of the agricultural area was dedicated to pickling cucumbers production. opuščati tradicionalne načine konzerviranja in shra- njevanja živil, predvsem mesa. Naprave, brez katerih si danes težko predstavljamo sodoben način življenja, pa lahko vsebujejo ljudem in okolju nevarne snovi. Hladilnik je sestavljen iz delov, ki tvorijo zaprt hladilni krog. Za hladilno zmes so nekdaj uporabljali freone (spojine klora, fl uora in ogljika), ki segrevajo ozračje in uničujejo ozon. V Gorenju so prvi v Evropi leta 1993 sprva zmanjšali uporabo spornih hladilnih in potisnih sredstev in jih nato popolnoma opustili. 78 % pridelka so pridelovalci porabili zase. of the crop was consumed With the introduction of freezers and fridges in the Environmental aspect by producers themselves. 1960s and 1970s, traditional methods of preserving and storing food, especially meat, began to be abandoned in rural areas. These appliances that we can hardly imagine a modern lifestyle without can contain dangerous 1.093 t substances to humans and the environment. Skupaj Total A refrigerator is composed up of parts that form a closed refrigeration circuit. Freons (compounds of chlorine, fl uorine, and carbon) used as a refrigerant, 22 % warm the atmosphere and destroy ozone. Gorenje was the fi rst in Europe to reduce the use of the controversial pridelka so prodali. refrigerants and propellants, initially in 1993, and then of the crop was sold. phase them out completely. 96 97 K Lupilec za jabolka ali krompir, okrog 1900. onzer Gospodinjski pripomoček za lupljenje in viramo rezanje jabolk ali krompirja s simpatičnim , pr imenom Little Star (Mala zvezdica) je leta edel 1885 v ZDA pod številko 319905 patentiral ujemo C. E. Hudson. Pripomoček iz litega železa z • P vijakom pritrdimo na ravno površino. Spiralni reser vzvod ima na koncu nekakšne vilice, na vin g, pr katere se pritrdi jabolko ali krompir, ročica pa oc omogoča vrtenje. O uspešnosti patenta priča essin g dejstvo, da si je lupilec kmalu utrl pot tostran velike luže. Na voljo je bil tudi slovenskim kupcem, zasledimo ga v prodajnem katalogu priznanega ljubljanskega trgovca Franja Stu- pice iz leta 1913. Apple or potato peeler, about 1900. The household gadget for peeling and slicing apples or potatoes, affectionately named Little Star, was patented in the USA in 1885 by C. E. Hudson under the number 319905. The cast-iron frame is screwed onto a fl at surface. An apple or potato is placed on a fork secured on one end of the screw shaft, while the other is provided with the crank and handle. The patent was successful because the peeler soon made its way across the Great Pond. It was also available to Slove- nian customers and can be found in the 1913 sales catalogue of the renowned Ljubljana merchant Franjo Stupica. Tomo Jeseničnik 98 99 Weckov lonec za vkuhavanje (konzerviranje) Konzer sadja v steklene kozarce. Okrog leta 1910. Posoda za kis, vir Weckov lonec je bil v lasti slovenskega med obema amo , pr pisatelja Frana Saleškega Finžgarja in njegove svetovnima vojnama. edel sestrične Anice Finžgar, ki sta ga najverjetne- Vinegar container, ujemo je kupila tik pred ali po 1. svetovni vojni. Lonec between the two • je potem prešel v roke nečakinje Valentine world wars. Preser Zdravke Bogataj, mame dr. Janeza Bogataja, vin g ki ga je podaril Tehniškemu muzeju Slovenije. , pr ocessin g Weck pot for home canning of fruit in glass jars, about 1910. The Slovenian writer Fran Saleški Finžgar and his cousin Anica Finžgar owned the Weck pot, probably buying it before or after World War I. It passed into the hands of their niece Valentina Zdravka Bogataj, the mother of Dr. Janez Bogataj, who donated it to the Technical Museum of Slovenia. Tomo Jeseničnik Pasterizacija je postopek toplotne obdelave, pri katerem živilo za določen čas segrejemo do 100 °C . V domači kuhinji pasterizacijo uporabljamo predvsem za konzerviranje se- zonskega sadja in zelenjave, ki jih največkrat vlagamo v kozarce ali steklenice. Sterilizacija pa je postopek toplotne obde- lave s temperaturo nad 100 °C , pri katerem uničimo vse v živilu prisotne mikroorganizme (konzerve). Pasteurization is the heat-treatment of foods at temperatures under 100 °C. At home, people use it for conserving seasonal fruit and vegetables, canned in jars or bottles. Tomo Jeseničnik Sterilization, on the other hand, is the heat- treatment of foods at temperatures above 100 °C. In this manner, all micro-organisms present in a particular food are destroyed (cans). Tomo Jeseničnik 100 101 Konzer viramo , pr edel ujemo • Preser vin g, pr ocessin g Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Lonec za kisanje mleka, Milk souring pot, med obema svetovnima vojnama. between the two world wars. Ribežen za zelje in repo, 1836. Poleg letnice sta vgravirani tudi imeni JOSEF Fermentacija ali biološko konzerviranje je Fermentation (biopreservation) is a process in MARIA ter napis ISH. postopek, ki v naravnem procesu vrenja ali that can improve the nutritional value of foods kisanja lahko izboljša hranilno vrednost živil. through the natural process of fermentation Grater for cabbage and turnips, 1836. Tak primer je kislo zelje. Kot posledica anae- or acidifi cation. Sauerkraut is an example. In addition to the year, the names JOSEF and robnega mlečnokislinskega vretja ali kvašenja During the anaerobic fermentation process, MARIA and the inscription ISH are engraved. nastaja v živilu mlečna kislina, ki prepreči bacteria or yeast produce lactic acid, which delovanje mikroorganizmov. Fermentacija je creates an unfavourable environment ena najstarejših oblik konzerviranja hrane. for pathogenic microorganisms’ growth. Danes so poleg kislega mleka priljubljeni Fermentation is one of the oldest methods še drugi fermentirani mlečni izdelki, kot sta of food preservation. Today, other fermented Tomo Jeseničnik jogurt in kefi r. dairy products such as yogurt and kefi r are popular in addition to sour milk. 102 103 Konzer viramo , pr edel ujemo • Preser vin g, pr ocessin g Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Naprava za razrez jabolk na krhlje, Preša za zgornjesavinjski želodec, Wooden press for zgornjesavinjski želodec, prva polovica 20. stoletja. prva polovica 20. stoletja. fi rst half of the 20th century. Vintage apple slicer, fi rst half of the 20th century. Zgornja Savinjska dolina slovi po The Upper Savinja Valley is famous for its zgornjesavinjskem želodcu, suhomesnatem zgornjesavinjski želodec, a cured meat product izdelku z dolgo tradicijo. Ko želodec napolnijo named after the tradition of stuffi ng the animal z mesnim nadevom, ga stiskajo v leseni casings with a mixture of pork meat and bacon. stiskalnici, da dobi enakomerno obliko in bolj After stuffi ng, the casings are strained, pressed kompaktno vsebino. Po nekaj dneh želodce for few days, and dry-cured in a wooden prestavijo na lesene police, kjer se sušijo in chamber for four to fi ve months. The press’ zorijo štiri do pet mesecev. Ogrodje preše body is made of hardwood (mainly beech or je izdelano iz lesa trdih listavcev (večinoma maple) and the guide or screw of pear wood. bukev ali javor), vodilo ali polž za vijak pa Master cabinetmakers or wheelwrights made je običajno iz hruškovega lesa. Preše so the presses. Sometimes, more skilled pea- izdelovali mojstri mizarji ali kolarji, ponekod sants had the necessary tools and made them tudi bolj spretni kmečki gospodarji, če so themselves. imeli potrebno orodje. 104 105 K Naprava za izdelovanje klobas, Posnemalnik mleka Diabolo, 1933. onzer sredina 20. stoletja. S posnemalnikom s pomočjo centrifugalne viramo Koline so bile nekoč pravi družinski in sile ločimo mlečno maščobo od nemastnih , pr vaški praznik, pri katerem so sodelovali vsi sestavin mleka. Mleko priteka v posnemalnik edel družinski člani in sosedje, včasih kar cela od zgoraj, v enakomernem curku, in v smeri ujemo vas. Meso in mesne izdelke je bilo treba vrtilne osi teče do dna, kjer se razdeli v • P spraviti, preden bi se pokvarili. Eden od več curkov. Ti posamič od spodaj navzgor reser nepogrešljivih pripomočkov pri izdelavi pritekajo v nekakšen nevrtalni pas, kjer se vin g, pr klobas in sala je preprosta ročna polnilka ali na zunanji strani nabira posneto mleko, na ocessin brizgalka. Narejena je iz pocinkane pločevine notranji pa plast tolšče. Zaradi stalnega g in lesenega dela za potiskanje zmesi v črevo. dotoka mleka se plasti izpodrivata in na vrhu posnemalnika se izloča smetana. Sausage stuffer, mid-20th century. Koline (pig slaughter) used to be a real family Diabolo milk separator, 1933. and village feast, with all family members and A milk separator is a device that removes neighbours, sometimes the whole village, cream from whole milk. When whole milk Tomo Jeseničnik taking part. Meat and meat products had to gets inside the bowl, the centrifugal force be harvested before they spoiled. One of the runs it through the holes of the discs. Milk indispensable sausages and salami-making is heavier thus pulled outward against the tools is a simple manual sausage stuffer (sau- separator walls while the cream, collecting sage syringe). It is made of galvanized sheet in the middle, is forced out through the outlet metal and a wooden plunger for pushing the at the top. mixture into the casing. Mesoreznica Titan, med 1947 in 1955. Tovarna Titan iz Kamnika je od leta 1933 in v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni izdelovala gospodinjske aparate in pripomočke, kot so gospodinjske tehtnice, mesoreznice in kavni mlinčki, ki so jih uporabljali v številnih slovenskih gospodinjstvih. Titan meat grinder, between 1947 and 1955. Many Slovenian households used appliances and utensils such as household scales, meat grinders, and coffee grinders manufactured by Tovarna Titan in Kamnik from 1933 until the fi rst decades after World War II. Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 106 107 Konzer viramo , pr edel ujemo • Preser vin g, pr ocessin g Aleksander Šenekar Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Pinje, v katerih stepamo hladno smetano, Butter churns are made of different so različnih oblik in izdelane iz različnih materials, and they come in different materialov. shapes. Metenje je osrednje opravilo pri izdelovanju Churning is the central task in making raw surovega masla. Zaradi padanja, prekucavanja butter. Churning agitates cream, causing in premešavanja v smetano vdira zrak, zračni the formation of clusters of fat which begin mehurčki se počasi povečujejo in z njimi tudi to form a network with the air bubbles; this volumen smetane. Ko se maščobne globule traps the liquid and produces foam. As the prepletejo, pena izgine, pojavijo se zrna fat clumps increase in size, the bubbles run masla in iztekati začne pinjenec. Sledi pranje together, and the foam begins to leak. The maslenega zrna, gnetenje in oblikovanje buttermilk is drained off, and the butter is masla. Zaščitenega pred svetlobo ga hranimo kneaded until its texture is smooth and dry. na temperaturi 4 °C. Butter must be protected from light and stored at four °C. Pinje, v katerih stepamo hladno smetano, Butter churns come in different shapes Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik so različnih oblik in izdelane iz različnih and different materials. The Museum keeps materialov. V muzeju hranimo več pinj iz several churns made of materials today con- materialov, ki danes veljajo za trajnostne sidered sustainable (glass, wood, ceramics). (steklo, les, keramika). V preteklosti je isti The same utensil or device remained “in the pripomoček ali naprava ostal »pri hiši« in house” and served several generations in the služil več generacijam. past. 108 109 K Preša za sadje, prva polovica 20. stoletja. onzer Fruit press, fi rst half of the 20th century. viramo , pr edel ujemo • Preser vin g, pr ocessin g Tomo Jeseničnik Lesa za sušenje sadja, prva polovica 20. stoletja. Sušenje živil je najstarejši način konzerviranja. Živila z manj vlage so obstojnejša (žita, moka), pri višji vsebnosti vlage pa se mikroorganizmi in encimi lažje razmnožujejo in razvijajo. Zato taka živila sušimo ali kako drugače vežemo vodo, s čimer podaljšamo njihovo obstojnost. Živila lahko sušimo naravno, na zraku in soncu, ali umetno, z mehaničnimi sušilci. Fruit drying tray, fi rst half of the 20th century. Drying is the oldest method of food preser- Tomo Jeseničnik vation. Foods with less moisture are more Tomo Jeseničnik durable (cereals, fl our), while higher moisture content promotes the growth of bacteria, Sirarska harfa iz Kustrove mlekarne, Cheese harp from Kuster diary, yeast, and mould. Drying is a method that Spodnji Brnik, 30. leta 20. stoletja. Spodnji Brnik, 1930s. removes enough moisture from the food and therefore prolongs its shelf life. Foods can be Usirjanje je postopek, ki se uporablja v Curdling is a required step in cheese- dried naturally, in the air and sun, or by using proizvodnji sira. Pri večini sirov ga sprožimo making. In most cheeses, this is done by add- a food dehydrator. z dodajanjem sirišča, ki vsebuje encime za ing rennet, which contains enzymes to break razgraditev beljakovin. Mlečne beljakovine se down the proteins. Milk is separated into strdijo, del vode pa se iz mleka izloči v obliki solid curds and liquid whey. The curdled milk sirotke. Usirjeno mleko med segrevanjem is stirred and cut with a cheese harp while mešamo in režemo s sirarsko harfo, s being heated to force more whey and water čimer pospešimo izločanje sirotke in vode. from the cut curd. Soft cheese is salted, Oblikovanju, stiskanju in soljenju sledi zorenje. pressed into its fi nal form, and left to ripen. 110 111 Pakir amo • Packagin g Pakiramo Packaging 112 113 Pakir amo • Packagin g »Pot do družbe brez odpadkov si moramo Ovojnina ali embalaža je vse, v kar blago spravljamo, The package is anything that goods are enclosed, pakiramo oz. embaliramo. Pakiranje je širši pojem in packed, or wrapped in. Packaging is a broader con- zastaviti po zdravi pameti, sicer bo vse zaman … predstavlja sestavni del tehnološkega procesa, ki se cept and an integral part of the technological process Naši stari starši so zero waste obvladali.« navezuje na avtomatizacijo proizvodnje – vključuje related to the automation of production – it includes tudi pripravo na odpošiljanje, prevoz in dostavo blaga the preparation for dispatch, transport, and delivery do uporabnikov. V proces pakiranja sodita oblikovanje to customers. It also refers to the process of designing in proizvodnja embalaže. Embalaža, ki se je pojavila ob and producing packages. Package, which emerged with prvi blagovni menjavi, je služila zgolj enostavnejšemu the trade of goods, initially only served to facilitate the “We must set ourselves a common-sense path to a prenosu dobrin. Danes mora biti dovolj privlačna, da transport of goods. Today, it must be attractive enough pritegne kupca, in je postala pomemben tržni nosilec to appeal to the customer, so it has become an impor- zero-waste society; otherwise, it will all be for nothing. komunikacij med podjetjem in kupcem. tant marketing medium for communication between the company and the customer. Our grandparents mastered zero waste.” Izdelek mora biti zaščiten pred vlago, toploto, svet- lobo in drugimi vplivi, kar lahko zagotovi le primerno The protection of the product from moisture, heat, light, pakiranje. Sprva so uporabljali naravne materiale. and other factors can only be ensured by proper packa- Embalažna industrija je doživela velike spremembe ging. The fi rst packages used the natural materials šele v zadnjih petdesetih letih, ko je začela prevladova- available at the time. In the last fi fty years, with the KATJA SREŠ ti plastika. development of plastic, the packaging industry has undergone a series of changes. Od 24. aprila 2021 velja nova uredba o embalaži. Kdor daje proizvod na trg, je odgovoren za ravnanje s tem As of 24 April 2021, a new decree on the packaging is proizvodom, tudi ko postane odpadek. K izpolnje- in force. It governs the extended producer responsibility vanju obveznosti ravnanja z odpadno embalažo so (EPR) for packaging. The producer placing the packa- tako zavezana vsa podjetja, ki na slovenski trg dajejo ging on the Slovenian market bears organizational and pakirano blago. Nova uredba naj bi odpravila težave, ki fi nancial (EPR fee) obligations regarding packa- jih povzročajo kupi embalaže na komunalnih deponijah. ging waste management. The new regulation aims to eliminate or mitigate the problems caused by heaps of packaging waste in municipal landfi lls. 114 115 Pakir amo Packaging waste in Slovenia in 2019 • P SURS ackagin g Okoljski vidik Onesnaževanje s plastiko je postalo eden največjih ekoloških problemov, saj se plastika v naravi razgrajuje zelo dolgo, več desetletij ali celo stoletij. V zadnjih letih je še posebej izpostavljen problem mikroplastike, tj. plastičnih delcev, ki so manjši od 5 mm. Sekundarna Mixed and plastic packaging mikroplastika nastane z razpadom plastičnih odpad- kov, med katerimi največ težav povzročajo plastenke, 66 % plastične vrečke, ribiške mreže. Glass packaging Environmental aspect Plastic pollution has become a major environmental 23 % issue because it takes a very long time to decompose in nature, several decades or even centuries. In recent years, the problem of microplastics, i.e., plastic particles smaller than 5 mm, has become particularly acute. Secondary microplastic is generated by the degradation 10 % >1 % 1 % of plastic litter, whereby bottles, bags, fi shing nets. Drugo Paper and carboard packaging Other Wood packaging 27 % 62 % vseh komunalnih odpadkov je zavrgla gospodinjstva. of total municipal waste was of packaging waste was accounted for by packaging waste. generated by households. 116 117 Pakir amo • Packagin g »Adijo plastenka, živijo steklenka!« Rešitev in idej, kako se spopasti z odpadno plastiko, je veliko. Primer dobre prakse je gibanje adijoplastenka.si, ki poteka v okviru Rotary Slovenija. V petih letih želijo narediti iz Slovenije prvo državo na svetu brez plastenk za vodo in druge pijače. Steklenica je izdelana v Steklarni Hrastnik iz enega najčistejših stekel na svetu, ki slovi po popolnem kristalnem sijaju in je brez primesi težkih kovin. “Bye bye plastic and hi glass bottle!” There are many solutions and ideas on how to tackle plastic waste. An example of good practice is theadijoplastenka.si movement initiated by Rotary Slovenia. Its objective is to make Slovenia the fi rst country in the world without plastic bottles for water and other beverages within fi ve years. The glass bottle is made at Steklarna Hrastnik from one of the purest glasses in the world – it is free of heavy metal impurities and renowned for its perfect crystal shine. Tomo Jeseničnik 118 119 Steklenica za mleko Molkerei Krainburg, Steklenica za rum Fructal - Alko, Pakir prva polovica 20. stoletja. začetek 70. let 20. stoletja. amo Molkerei Krainburg milk bottle, Steklenica za rum, ki ga je polnilo podjetje • Pac fi rst half of the 20th century. Fructal - Alko, je dober primer ponovne kagin uporabe. Steklenica je bila tovarniško g polnjena v začetku 70. let 20. stoletja, vse do prihoda v Tehniški muzej Slovenije leta 2021 pa večkrat ponovno polnjena z doma destiliranimi alkoholnimi pijačami, o čemer pričajo ročno izpisane etikete. Fructal - Alko rum bottle, early 1970s. This bottle is an excellent example of reuse. First used at the factory in the early 1970s and becoming the museum’s exhibit in 2021, the bottle was refi lled several times with home-distilled alcoholic beverages, as evi- denced by the handwritten labels. Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 120 121 Pakir amo • Packagin g Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Posoda za mleko (25 litrov) iz Mlekarne Škatlica za topljeni sirček Jazon, Box of Jazon processed cheese, Brnik, prva polovica 20. stoletja. Mlekarska zadruga Vrhnika, Vrhnika Dairy Cooperative, 1930s. Milk container (25 liters) from Brnik Dairy, 30. leta 20. stoletja. In the 1931 Consumption of Milk and Dairy fi rst half of the 20th century. V knjižici Poraba mleka in mlečnih izdelkov iz Products booklet, we read: “Jason” soft leta 1931 najdemo zapis: »Vrhniški mehki de- dessert cheese of Vrhnika in boxes of 6. Each sertni sir “Jason” v škatlicah s 6 komadi. Vsak piece is tightly wrapped, has an assorted komad je neprodušno zavit, izbornega okusa, fl avor, and remains fresh at all times. Particu- ostane vedno svež. Posebno priporočljiv larly recommended for hotels, inns, holiday- hotelom, gostilnam, letoviščarjem in turistom. makers, and tourists. The only factory of its Edina tovarna te vrste v Dravski banovini.« kind in the Drava Banovina.” Vrečka za kavo, čaj ali kakav, 1932. Coffee, tea or cocoa bag, 1932. 122 123 P Kako je ljudem v preteklosti uspelo živeti akir amo in preživeti brez plastenk? Uporabljali • so posode iz, danes bi rekli, trajnostnih Pack materialov. agin g Putrih je manjša lesena posoda, ki se je uporabljala za prenašanje različnih pijač oz. tekočin. Konec 19. stoletja. How did people in the past manage to live and survive without plastic bottles? They used containers made of what we would now call sustainable materials. A putrih is a small wooden container used to carry various drinks or liquids. Late 19th Tomo Jeseničnik century. Posodi za vino, narejeni iz buče, prva polovica 20. stoletja. Wine vessels made of gourd, fi rst half of the 20th century. Tomo Jeseničnik Zaboj s steklenicami za sifon, Crate with soda siphons, med obema vojnama. between the two world wars. Sodavica je ustekleničena šumeča voda, Soda water is bottled sparkling water inject- ki je pod pritiskom zmešana z ogljikovim ed with carbon dioxide gas under pressure. It dioksidom. Stregla se je kot samostojna was served as a standalone drink or blended pijača ali mešana z naravnimi ali umetno with natural or artifi cial fruit juices (raspberry pripravljenimi sadnimi sokovi (malinovec s soda) or wine (splash or spritzer). Soda was sodavico) ali vinom (brizganec ali špricer). bottled in siphons, often engraved with the Sodavico so polnili v posebne steklenice, name of the sodamaker. The drink was trendy imenovane sifonke, ki so pogosto imele in the late 19th and fi rst half of the 20th vgravirano ime sodavičarja. Pijača je bila century. After World War II, it was gradually izredno popularna konec 19. in v prvi replaced by natural mineral waters and other polovici 20. stoletja. Po 2. svetovni vojni so soft drinks. jo postopno nadomestile naravne mineralne vode in druge brezalkoholne pijače. Tomo Jeseničnik 124 125 Pakir amo • Packagin g Škatla za shranjevanje živil podjetja Saturnus z vzdevkom »kuharček«, 70. leta 20. stoletja. Zgodba o Saturnusu, ki se je pričela leta 1921 s skromnim izdelovanjem pločevinaste embalaže Emila Lajovica, je zrasla v zgodbo o uspehu. V 30. letih so razširili ponudbo z zvonci za kolesa, kolesarskimi sesalkami in Tomo Jeseničnik ponikljanimi pladnji. Po drugi svetovni vojni so Konzerva za grah podjetja Fructal, Pea tin, Fructal, se jim pridružili še kolesarski in avtomobilski med 1964 in 1979. between 1964 and 1979. žarometi, izdelki iz bele pločevine in drugi Za začetnika hranjenja živil v konzervi velja Considered the pioneer of canned food, Frenchman kovinski izdelki. Podjetje je večkrat menjalo Francoz Nicolas Appert, ki je iskal način za Nicolas Appert was looking to provide the French lastnike, od leta 2004 je del mednarodnega stabilno prehransko oskrbo francoske vojske. army with a stable food supply. After many years koncerna Hella. Danes razvija in proizvaja Po dolgotrajnih poskusih mu je leta 1809 of experimentation, he succeeded in 1809: he svetlobno opremo za avtomobilsko industrijo. uspelo: hrano je spravil v steklene kozarce put food into glass jars and bottles, heated them in steklenice, jih segreval na določeni to a specifi c temperature, and sealed them with Saturnus storage box nicknamed temperaturi in potem zapečatil s čebeljim beeswax. Although the food was well preserved, “the little chef”, 1970s. voskom. Čeprav se je hrana dobro ohranila, glass was impractical to use. A few years later, the Saturnus starting with Emil Lajovic’s humble je bilo steklo nepraktično za uporabo. Ko Englishman Peter Durand patented the use of tin tin box production in 1921, grew into a je nekaj let kasneje Anglež Peter Durand containers; we can already speak of the actual success story. In the 1930s, they realised patentiral uporabo kositrnih posod, že lahko forerunner of today’s tin can. Only half a century that metal package alone wouldn’t do it and govorimo o predhodnici današnje konzerve. later, Louis Pasteur’s research proved that heat expanded their range to include bicycle bells Šele kakega pol stoletja kasneje je Louis destroys micro-organisms in canned food and and nickel-plated trays. After World War Pasteur z raziskavami dokazal, da toplota that airtight sealing prevents their entry from the II, they added bicycle and car headlights, uniči mikroorganizme v konzervirani hrani, environment. On this basis, at the end of the 19th white sheet metal, and other metal products. nepredušno zaprtje pa prepreči njihov vdor iz century, Samuel C. Prescott and William Underwood Changing hands several times, the company okolja. Na tej osnovi sta ob koncu 19. stoletja provided the scientifi c basis for preservation. They has been part of the international Hella Samuel C. Prescott in William Underwood specifi ed pasteurisation and sterilisation methods Group since 2004. Today, it develops and znanstveno utemeljila konzerviranje in for individual types of food. manufactures lighting equipment for the natančno določila postopke pasterizacije in automotive industry. sterilizacije za posamezne vrste hrane. Tomo Jeseničnik 126 127 P Tetrapaki za smetano Kanglica za mleko EMO Celje, okrog 1980. akir Ljubljanskih mlekarn, 1992. Milk can by EMO Celje, about 1980. amo • Ljubljanske mlekarne so leta 1966 uvedle stroj Pack za aseptično polnjenje z novim sterilizatorjem agin g mleka, kar je bila novost švedskega podjetja Tetra Pak. Za novo pridobitev so odšteli skoraj 200 milijonov takratnih dinarjev, a se je investicija kmalu poplačala. Uporaba nove tehnologije pri polnjenju steriliziranega mleka in legendarna tetrapak embalaža v obliki tetraedra, ki je zamenjala steklenice, so kmalu postali pravi hit v takratni skupni državi Jugoslaviji. Inštitut živilskih tehnologov iz Chicaga je tehnologijo aseptičnega pakiranja razglasil za eno največjih inovacij v pakiranju Tomo Jeseničnik prehrambnih izdelkov v 20. stoletju, Kraljeva švedska akademija tehniških znanosti pa je tetrapak embalažo označila za eno najuspešnejših švedskih inovacij vseh časov. Ljubljanske mlekarne cream tetra paks, 1992. In 1966, Ljubljanske mlekarne introduced an aseptic fi lling machine with a new milk sterilizer, a novelty from the Swedish company Tetra Pak. The latest acquisition cost nearly 200 million dinars at the time, but the investment soon paid off. The use of new aseptic fi lling technology of sterilized milk and the legendary tetrahedron-shaped package that replaced bottles soon became a real hit in the then common state of Yugoslavia. The Institute of Food Technologists in Chicago Tomo Jeseničnik hailed aseptic packaging technology as one of the greatest innovations in food packaging in the 20th century. The Royal Swedish Academy of Engineering Sciences named the Aleksander Šenekar tetra pak package one of the most successful Swedish innovations. Tomo Jeseničnik 128 129 Plastenka za vino, med letoma 2017 in 2019. Pakir Plastic wine bottle, between 2017 and 2019. amo • Packagin g Tomo Jeseničnik Pletenke za vino, prva polovica 20. stoletja. Stekleni kozarec podjetja Weck Wicker wine bottles, fi rst half of the 20th za vkuhavanje sadja in zelenjave, century. okrog 1910. Weck glass jar for fruit and vegetables canning, about 1910. Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 130 131 Kuhamo in j emo • Cookin g and eaitn g Kuhamo in jemo Cooking and eating 132 133 Kuhamo in j emo • Cookin g and eaitn g »V mojih očeh je kuhinja simbioza treh elementov – okolice, letnih časov in kuharjeve osebnosti.« “To me, the cuisine is a symbiosis of three elements – the environment, the seasons, Viljem Barovič, Električni toplotni aparati, Murska Sobot, 1974. and the chef’s personality.” Sodobna kuhinja z visečimi, na steno pritrjenimi oma- With its wall-mounted hanging cupboards, functional ricami, funkcionalno razporeditvijo pohištva in vsemi furniture layout, and all the familiar technical gadgets, ANA ROŠ (dotlej) znanimi tehničnimi pripomočki je bila obliko- the modern kitchen was designed in 1927. Still, it didn’t vana leta 1927, vendar se pri nas niti v mestih ni pov- quite catch on in Slovenia, even in the cities. After a sem uveljavila. Po sejemski predstavitvi na Švedskem trade fair presentation in Sweden in 1930, the kitchen leta 1930 se je kuhinje prijelo ime švedska kuhinja. became known as the Swedish kitchen. V drugi polovici 20. stoletja se je zasnova kuhinjskega In the second half of the 20th century, the kitchen and prostora in pohištva začela prilagajati novim gospo- furniture design began to adapt to the new household dinjskim aparatom, predvsem hladilniku in električne- appliances, especially the refrigerator and the electric mu ali plinskemu štedilniku s pečico, kasneje pa tudi or gas cooker with oven, and later also freezers and zamrzovalnim omaram in malim gospodinjskim apa- small appliances. The 1960s and 1970s saw an increase ratom. V 60. in 70. letih se je povečala prodaja gospo- in sales of household appliances, which, alongside tele- dinjskih aparatov, ki so bili, ob televizorjih in osebnih visions and cars, symbolized a higher standard of living. avtomobilih, simbol življenjskega standarda. 134 135 Kuhamo in j How often do you throw away the following food products? ZPS emo • Cookin g and eaitn g nikoli / never redko / rarely občasno / sometimes pogosto / often zelo pogosto / very often Okoljski vidik Elektronski odpadki, med njimi tudi odsluženi go- spodinjski aparati, zelo obremenjujejo okolje. Krožno gospodarstvo je eden od načinov, s katerim lahko pre- prečimo, da se svet ne bi zadušil v odpadkih in izdelku, ki ga ne potrebujemo več, vdihnemo novo življenje. Gre za snovni krog, ki izdelek po nakupu ob okvari pre- usmeri v popravilo, po izteku uporabnosti pa najde zanj nov smisel v ponovni uporabi, osvežitvi, predelavi ali, če ne gre drugače, reciklaži, s katero dobimo material za nove izdelke. Tako vsak od nas prispeva k občutno manjši potrebi po dragocenih materialih in energiji za proizvodnjo novih izdelkov. Electronic waste, including end-of-life household appli- Environmental aspect ances, is a major environmental issue. The circular eco- nomy is one way to prevent the world from suffocating in waste and breathe new life into a product no longer needed. The circular economy is a model of production and consumption, which involves reusing, repairing, refurbishing, or, if that is not an option, recycling existing materials and products as long as possible. In this way, the life cycle of products is extended and each of us can signifi cantly reduce the need for precious materials Zelenjava Sadje Meso Mesni Kuhani / Mleko Kruh Vegetables Fruit Meat izdelki pripravljeni Bread and energy to manufacture new products. Meat obroki izdelki products Cooked / Milk and dairy prepared meals products 136 137 Odpadna hrana po izvoru v Sloveniji v letu 2019 Food waste by source in Slovenia in 2019 SURS 50 % Gospodinjstva Households 31 % Gostinstvo in Food services 10 % Distribucija in Distribution and food stores 9 % Proizvodnja hrane Food production (including primary) 138 139 Kuhamo in j Aparat Iskra Vacutronic za vakuumsko pakiranje živil, sredina druge polovice emo 20. stoletja. • Iskra Vacutronic vacuum sealer, mid-second Cookin half of the 20th century. g and eaitn g Tomo Jeseničnik Pražilnik za kavo, začetek 20. stoletja. Pitje kave ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Iz kavarn, prva je bila odprta leta 1713 v Ljubljani, se je sčasoma preselilo v domove in Tomo Jeseničnik z njim tudi posoda za praženje surove kave. Pražilo se je na štedilniku, na odprtem ognju, Kuhinjski robot Gorenje Retro, 2021. ob stalnem vrtenju ročice na pokrovu, da se Gorenje Retro kitchen machine, 2021. zrna ne bi zažgala. Stove-top coffee roaster, early 20th century. Coffee drinking has a long tradition in Slovenia. It eventually moved from coffee shops, the fi rst opening in Ljubljana in 1713, into homes, along with coffee roasters. Raw coffee beans were roasted on the stove, over an open fi re, with the handle on the lid constantly turned to prevent the beans from burning. Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 140 141 K Pripomoček za ribanje sira in drobtin Ročni stepalnik, uhamo in j podjetja Cantoni iz Italije, začetek prva polovica 20. stoletja. 20. stoletja. Rotary hand beater/mixer, emo Cheese/bread grater produced by Cantoni, fi rst half of the 20th century. • Cookin Italy, early 20th century. g and eaitn g Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 142 143 Kuhamo in j Kozarci, poliči, steklenice. Glasses, wine jugs, bottles. emo • Cookin g and eaitn g Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 144 145 K Lonec na zvišan tlak, izdelan leta 1870 v Štedilnik Tobi 130 s tremi električnimi uhamo in j podjetju Pilsen iz Brna na Češkem. ploščami in dvema pečicama, okrog leta Lonec na zvišan tlak, bolj znan kot ekonom 1955. emo lonec, omogoča kuhanje pri temperaturah Tobi 130 kitchen stove, three electric • Cookin nad 100 °C, kar pomeni bistveno krajši čas cooktops and two ovens, about 1955. kuhanja in prihranek energije. Leta 1679 ga je g and eaitn izumil francoski fi zik Denis Papin, vendar se zaradi tehničnih pomanjkljivosti njegova g uporaba ni razširila vse do 19. stoletja. Najprej je osvojil meščanske kuhinje, v drugi polovici 20. stoletja pa malodane vsako gospodinjstvo. Cast iron pressure cooker, manufactured in 1870 by Pilsen, Brno (Czechia). The pressure cooker allows cooking at temperatures above 100 °C, signifi cantly reducing cooking times and saving energy. It was invented in 1679 by the French physicist Denis Papin, but it did not spread until the 19th century due to technical defi ciencies. It fi rst populated the kitchens of the bourgeoisie and, in the second half of the 20th century, almost every household. Tomo Jeseničnik Majolika, 1916. Majolika iz leta 1916 z motivom trte, grozdov, vitic, listov in posvetilom: »Bog živi! Karla in Kati Platovnik. Leto 1916 je bilo žalostno, ko sem jaz mijolčica narejena bla. Ali mi smo pri vinogradu vse eno pili in se veselili. Na dobro zdravje vseh okolj al Vaji pa naj bolj. Da bi dolgo živela za ljubo se imela. Enkrat v nebesih pa skupaj čepela iz vso družino. Za spomin.« Maiolika, 1916. Maiolica from 1916 decorated with the motif of vines, clusters, tendrils, leaves, and the dedication: “Bless you! Karla in Kati Platovnik. 1916 was a sad year when I, the little maiolica, was made. But it didn’t stop us from drinking and rejoicing in the vineyard. To the good health of all but you two more so. Wishing you a long life. Until you join your whole family in heaven one day. In memory.” Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 146 147 Kuhamo in j emo • Cookin g and eaitn g Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Električni kuhalnik Tobi Tobi electric countertop burner, Električni kuhalnik Elra Škofja Loka, z dvema električnima ploščama, double, second half of 1950s. 60. leta 20. stoletja. druga polovica 50. let 20. stoletja. After World War II, the TOBI factory in Elra electric countertop burner, Po drugi svetovni vojni je tovarna TOBI Bistrica near Limbuš started to develop Škofja Loka, 1960’s. iz Bistrice pri Limbušu začela razvijati the production of household appliances. In proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Leta 1948, the fi rst enamel solid fuel cooker was 1948 je bil izdelan prvi emajlirani štedilnik produced; in 1954, the fi rst enamel electric na trdo gorivo, leta 1954 prvi emajlirani cooker, and the following year, the factory električni štedilnik, leto kasneje pa so se, kot launched the production of refrigerators. prvi v tedanji Jugoslaviji, lotili še proizvodnje Other companies later manufactured many of hladilnikov. Belo tehniko so izdelovali približno the products they developed. do leta 1967. Številne produkte, ki so jih razvili, so kasneje proizvajala druga podjetja. Tomo Jeseničnik 148 149 K Štedilnik Gorenje Multigas, EP 516 LUX, uhamo in j 1960. Zametke podjetja predstavlja nacionalizirana emo kovačija v vasi Gorenje, ki se je leta 1950 • Cookin preimenovala v Okrajno kovinsko podjetje Gorenje z desetimi zaposlenimi. Podjetje, ki g and eaitn je sprva izdelovalo kmetijsko orodje, se je leta 1958 preusmerilo v belo tehniko. V petih g letih se je število zaposlenih povečalo za desetkrat, proizvodnja pa preselila v Velenje. Visoka kakovost izdelkov je podjetju odprla pot v tujino in leta 1961 je Gorenje na zahtevni nemški trg izvozilo prvih 200 štedilnikov. Gorenje Multigas cooker, EP 516 LUX, 1960. It all started in a nationalised forge in the village of Gorenje, renamed Okrajno kovinsko podjetje Gorenje in 1950, with ten employees. The company, which initially produced agricultural tools, switched to white goods in 1958. Within fi ve years, the number of employees increased tenfold, and production moved to Velenje. The high quality of products opened the way for the company to go abroad, and in 1961 Gorenje exported its fi rst 200 cookers to the demanding German market. Električni ali plinski štedilnik? Electric or gas cooker? Štedilnik je bistveno spremenil bivanjsko The cooker has fundamentally changed the kulturo. Pri nas se je začel uporabljati v 50. culture of living. It came into use in Slovenia in letih 19. stoletja in krušna peč je odtlej služila the 1850s, making the brick oven only serve le še peki kruha in ogrevanju. Prvi štedilniki baking bread and heating afterward. The fi rst so bili večinoma zidani, le revnejši so imeli stoves were mainly of brick, only the poor had železne. Plinskim so se umikali počasi, tako da iron stoves. They were slow to give way to gas so je poraba plina za štedilnike in grelce začela that gas consumption for cookers and heaters naraščati šele po letu 1918. Kmalu so se na only started to rise after 1918. Electric cookers tržišču pojavili električni štedilniki, ki so postali soon appeared on the market, becoming more dostopnejši konec dvajsetih let 20. stoletja, v affordable in the late 1920s. In the 1930s, tridesetih pa sta ljubljanska Mestna plinarna in Ljubljana’s Municipal Gasworks and Municipal Mestna elektrarna tekmovali v prepričevanju Electricity Works competed to convince gospodinj, kateri štedilnik je boljši. homemakers which cooker was better. Danes prevladuje kuhanje na indukcijski Today, induction cooking, which works plošči, ki deluje na principu magnetnega on the principle of a magnetic fi eld, is the polja. Na taki plošči se segreje le posoda predominant cooking method. Only cookware (oziroma del plošče, ki ga prekriva dno (or the part of the plate covered by the bottom posode, preostanek ostane hladen). Kuhanje of the cookware, the rest of the cookware ni samo bolj varno, ampak tudi energetsko stays cold) is heated. Cooking is not only safer manj potratno in hitrejše. but also less energy-consuming and faster. Tomo Jeseničnik 150 151 K Krožnik, vilice in servieta uhamo in j inovatorja Petra Florjančiča. Peter Florjančič (1919–2020) je bil slovenski emo inovator svetovnega formata, ki mu je kar • Cookin 43 od 400 patentov uspelo spraviti do faze g and eaitn proizvodnje. Njegovi najodmevnejši izumi so razpršilec za parfume, plastični okvirčki za diapozitive in stroj za brizganje plastike. g Zasnoval je tudi krožnik za testenine, ki ima na dnu tri vdolbine za lažje navijanje testenin, in vilice z dvojnimi zobmi za lažje zajemanje hrane. Licenco za servieto z ločljivima zavezljivima ovratnima trakovoma in odprtinami za gumbe ali kravato je prodal podjetju Paloma, ki je leta 2012 začelo s Tomo Jeseničnik proizvodnjo. Plate, forks and a paper napkin by the innovator Peter Florjančič. Peter Florjančič (1919–2020) was a world- class Slovenian innovator who managed to bring 43 of his 400 patents to the production stage. His most notable inventions include a perfume dispenser, plastic slide frames, and a plastic injection-molding machine. He also Tomo Jeseničnik designed a pasta plate with three recesses at the bottom to make it easier to roll pasta and Električni žar ELMA TR-01 v originalni a fork with double tines to make scooping embalaži, 1979. food easier. He sold the license for a napkin Tovarna ELMA Črnuče je bila ustanovljena with two separate tie straps and button or tie leta 1948 iz več podržavljenih obrtnih holes to the company Paloma, which started delavnic. V petdesetih letih je postala vodilni Tomo Jeseničnik production in 2012. proizvajalec likalnikov v državi in v najboljših časih je letna proizvodnja dosegla 500.000 enot. Izdelovali so tudi male gospodinjske aparate, kasneje pa so se preusmerili v proizvodnjo instalacijskega materiala. ELMA TR-01 electric grill in original packaging, 1979. The ELMA Črnuče was founded from several nationalised craft workshops in 1948. In the 1950s, it became the country’s leading manufacturer of irons, and in its heyday, Tomo Jeseničnik annual production reached 500,000 pieces. The company also manufactured small household appliances but later moved into the production of installation materials. Tomo Jeseničnik 152 153 K Hladilna omara, tudi ledenjak ali omara uhamo in j za led, okrog 1930, izdelana v Tovarni M. Trstenjak, Zagreb. emo Za shranjevanje hitro pokvarljivih živil so v • Cookin 30. letih 20. stoletja imeli v premožnejših g and eaitn gospodinjstvih in kuhinjah večjih gostinskih lokalov hladilne omare ali ledenjake, ki so g se pojavili že okoli leta 1900. Izdelani iz lesa in kovine so bili na voljo v različnih velikostih. Prvi električni hladilniki so imeli na vratih kovinsko kljuko za odpiranje in zapiranje. Na podeželju so se uveljavili v 60. in 70. letih preteklega stoletja, ko je skoraj vsako gospodinjstvo imelo elektriko. Hladilnik in zamrzovalna skrinja sta pomembno spremenila vsakdanje navade mestnega in podeželskega prebivalstva. Cooling cabinet or icebox, about 1930, manufactured by M. Trstenjak Factory, Zagreb. In the 1930s, cooling cabinets or iceboxes, which emerged as early as about 1900, were used to store perishable foodstuffs in wealthier households and the kitchens of large restaurants. They were made of wood and metal in various sizes. The fi rst electric fridges had a metal handle on the door for opening and closing. They became established in rural areas in the 1960s and ‘70s when almost every household had Tomo Jeseničnik electricity. The fridge and the chest freezer made a signifi cant difference to the everyday Hladilnik Gorenje H717 LUX, 1975. habits of urban and rural populations. Gorenje H717 LUX refrigerator, 1975. Tomo Jeseničnik 154 155 Ročni mešalnik Gorenje MGA, 1989–1991. Kuhamo in j Gorenje MGA hand mixer, 1989–1991. emo • Cookin g and eaitn g Tomo Jeseničnik Salamoreznica Gorenje Krups, tip 1201, Gorenje Krups meat slicer, model 1201, sredina druge polovice 20. stoletja. mid-second half of the 20th century. Proizvodnja v obratu Gorenja v Nazarjih je Production at the then Gorenje plant in Tomo Jeseničnik stekla leta 1970 z izdelovanjem stenskih Nazarje started in 1970 with wall kitchen kuhinjskih tehtnic za nemško podjetje Krups. scales for the German company Krups. In Dvoosni električni mešalnik Gorenje M 17, V prvem letu so izdelali 15.000 gospodinjskih the fi rst year, 15,000 household appliances okoli 1966. aparatov in imeli 68 zaposlenih. Danes je were produced, and the company had 68 Gorenje M 17 electric mixer, about 1966. BSH Nazarje ena najpomembnejših tovarn v employees. Today, BSH Nazarje is one of the koncernu BSH in največji proizvodno-razvojni most important factories in the BSH Group obrat malih gospodinjskih aparatov and the biggest production-development v Evropi. Ima 1700 zaposlenih in proizvede location in the division of small home več kot osem milijonov enot na leto. appliances. It has 1,700 employees producing over eight million units a year. Tomo Jeseničnik 156 157 Kuhamo in j emo • Cookin g and eaitn g Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik Kontaktni žar Iskra, 80. leta 20. stoletja. Iskra contact grill, 1980s. Kuhalnik Saturnus Mojca, Saturnus Mojca countertop burner, Med podjetji, ki so proizvajala gospodinjske The companies that produced household okoli leta 1968. about 1968. aparate, najdemo tudi Iskro Železniki in Iskro appliances included Iskra Železniki and Iskra V publikaciji Za izboljšanje življenjskih pogojev In the 1938 publication For the Improvement Škofja Loka (nekdaj ELRA), ki se je kasneje Škofja Loka (formerly ELRA), which later našega kmetijstva iz leta 1938 najdemo zapis: of the Living Conditions of Our Agriculture, združila z Iskro Kranj. Iskra Železniki je v merged with Iskra Kranj. Iskra Železniki, »Z električno lučjo spada v vsako kmečko we read: “Along with the electric light, there sodelovanju s podjetjema Braun in Girmi in cooperation with Braun and Girmi, gospodinjstvo vsaj še mali električni kuhalnik, should be at least a small countertop burner izdelovala praktično vse – od električnih manufactured practically everything – from ki naj bo vedno pri roki, zjutraj če vstane mož in every peasant household, which should kavnih mlinčkov, mešalnikov in mesoreznic electric coffee grinders, blenders, and meat ali sin k prezgodnjemu delu, za skodelico always be at hand, in the morning when a do multipraktikov –, proizvodnja Iskre Škofja grinders to multifunction machines – while toplega mleka ali čaja, če se vrne eden husband or son gets up early for work, for Loka pa je vključevala električne in plinske Iskra Škofja Loka’s production included ali drugi premočen od dežja ali spoten od a cup of warm milk or tea, when one or the štedilnike. Male gospodinjske aparate danes electric and gas cookers. Small household napornega dela iz gozda ali polja.« other returns drenched from the rain, or izdeluje podjetje Iskra Mehanizmi, v katerem appliances are now manufactured by sweaty from the hard work in the woods or so na začetku proizvajali telefonske števce, Iskra Mehanizmi, which initially produced the fi elds.” številčnike za električne števce, relejne in telephone meters, dials for electric meters, matične ure. relay, and master clocks. 158 159 K Aparat za domačo peko kruha FUNAI uhamo in j ELECTRIC CO., LTD., Japonska, 1990. Aparat za domačo peko kruha japonskega emo podjetja Funai Electric, ki je kot prvo že sredi • Cookin 80. let prejšnjega stoletja izdelovalo tovrstne gospodinjske aparate. Aparat je muzeju g and eaitn podaril g. Rudi Bučar. Kupil ga je leta 1990 in odtlej kruha pri njih niso več kupovali. Aparat g je uporabljal vse do leta 2021 in ga vmes večkrat sam popravil. Z leti je od znancev celo odkupil nekaj pekačev za rezervne dele. Kljub pestri ponudbi je z nakupom novega odlašal, ker s kakovostjo novejših pekačev ni bil zadovoljen. Bread maker FUNAI ELECTRIC CO.,LTD, Japan, 1990. A home bread maker from Funai Electric, the Japanese company that pioneered the production of this type of household appliance in the mid-1980s. The appliance was donated to the Museum by Mr. Rudi Bučar. He bought it in 1990, and his family did not buy bread since. He used the appliance until 2021 and repaired it himself several times. Over the years, he even bought some bread makers from acquaintances for spare parts. Despite the wide range of products on offer, he hesitated to buy a new one because he was unhappy with their quality. Tomo Jeseničnik Strojček za mletje mesa Gorenje, druga polovica 20. stoletja. Gorenje meat mincer, second half of the 20th century. Mlinček za orehe in drobtine, prva polovica 20. stoletja. Nut and crumb grinder, fi rst half of the 20th century. Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik 160 161 K Znamke za pojest Postage stamps to eat uhamo in j Majhne poštne znamke nemalokrat nosijo Small postage stamps often carry relevant pomemba in aktualna sporočila, povezana s and topic messages related to food and social emo hrano in družbeno odgovornostjo. responsibility. • Cookin Hrana je bila osrednja tema v seriji Food was the central theme of the series g and eaitn priložnostnih znamk Z žlico po Sloveniji, ki jo je of commemorative stamps Gastronomy, Pošta Slovenije izdala v letih 2004–2020. Na issued by Pošta Slovenije between 2004 g okoli 50 poštnih znamkah so predstavljene and 2020. The 50 or so stamps illustrate izbrane kulinarične značilnosti vseh 24 selected culinary features of all 24 Slovenian slovenskih gastronomskih regij. gastronomic regions. Seriji rednih poštnih znamk Skrb za okolje On the other hand, the series of in Kjer se osel valja, tam dlako pusti pa regular postage stamps Environmental opozarjata na naš odnos do okolja in protection and Where Donkeys Roll, They opominjata na količine zavržene hrane in Leave Their Hair point to our attitude to the drugih odpadkov. environment, reminding us of tremendous amounts of food and other waste. Z nepravilno odvrženimi odpadki zastrupljamo tla in vodo, z njima pa tudi Improperly discarded waste poisons the rastline in živali, s katerimi se prehranjujemo. soil and water and, with it, the plants and Odpadki prej ali slej končajo na naših animals that serve us as food. Sooner or later, krožnikih. Vse se vrača, vse se plača. In the waste ends up on our plates. What goes začarani krog je sklenjen. around comes around. And the perpetual cycle is complete. Tomo Jeseničnik Ročni kavni mlinček LEINBROCK�S IDEAL, Leinbrock�s Ideal manual coffee grinder, Nemčija, 1950. 1950, Germany. Ste že slišali, da kavno usedlino lahko Have you heard that coffee grounds can uporabite kot gnojilo? Če si kavo pripravljate serve as fertilizer? If you make your coffee doma, imate pri roki odličen vir organskih at home, you have an excellent source of snovi. Kavne usedline so namreč bogate z organic matter at hand, as coffee grounds dušikom, magnezijem, kalcijem, kalijem in are rich in nitrogen, magnesium, calcium, drugimi pomembnimi minerali, ki jih vaš vrt potassium, and other essential minerals that nujno potrebuje. your garden needs. 14 Poštne znamke.indd 79 20/07/2021 15:29 162 163 Smetimo in odla gamo • Gener atin g w aste and discar din g Smetimo in odlagamo Generating waste and discarding 164 165 Smetimo in odla gamo • Gener atin g w aste and discar Najboljši je tisti odpadek, Hrana, ki je bila z veliko truda in energije pridelana, Food that has been grown, processed, handled with din obdelana, predelana in zaužita, pristane v straniščni a lot of effort and energy to be fi nally consumed ends ki ga sploh ni. g školjki. Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi z odpadno up in the toilet bowl. Have you ever wondered what vodo in blatom, ko zapustijo naš dom? Tu se začne happens to the wastewater and sludge upon leaving our zanimiva in skrivnostna pot prehranskih odpadkov po homes? It is where the fascinating and mysterious jour- kanalizacijskem omrežju do čistilne naprave. ney of our food waste continues, traveling through the sewerage network to the wastewater treatment plant. The best waste Z boljšim razumevanjem vplivov na okolje postajajo postopki čiščenja in predelave vse bolj zapleteni in With increasing awareness of environmental impacts, is zero waste. tehnološko dovršeni, okoljski vpliv pa vse manjši. Na treatment and recovery processes become more koncu čistilnega procesa dobimo vodo, primerno complex and technologically sophisticated to further za ponovno uporabo ali izpust v okolje, dehidrirano decrease the ecological impact level. At the end of blato pa je zaradi ostankov nevarnih snovi (težkih the treatment process, on the one hand, we get water kovin, kemikalij ...) namenjeno nadaljnji predelavi in suitable for reuse or discharge into the environment, odstranjevanju. and on the other dehydrated sludge, which is due to residues of hazardous substances (heavy metals, chemicals, etc.), further processed and disposed. 166 167 Smetimo in odla gamo • Gener atin g w aste and discar Okoljski vidik Vr Vrsta nastalih odpad sta nastalih o kov dpadko , Slovenija, 2019 v v Sloveniji v letu 2019 Prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno Type of w ype of waste g aste g enerated, Slovenia ated in Slov , 2019 enia in 2019 din 67 kg hrane. Z okoljskega vidika to niso zgolj kilogrami, ARSO, SURS g ARSO, SURS temveč tudi vsa energija, ki je bila porabljena v Vrsta nastalih odpadkov, Slovenija, 2019 Type of waste generated, Slovenia, 2019 pridelavi, predelavi, hrambi in transportu. ARSO, SURS Radikalno zmanjšanje zavržene hrane je ena 60 % 13 % 11 % 6 % 6 % 4 % prednostnih nalog akcijskega načrta za krožno Gradbeni Komunalni Odpadki iz Odpadki iz odp. in Druge vrste Odpadki iz naprav odpadki odpadki pred. kovin in lesa odpadkov za rav. z odpadki gospodarstvo, ki ga je Evropska komisija 60 % 13 % 11 % 6 % 6 % 4 % Construction and Municipal Waste from Waste from metals Other type Waste from waste demolition waste waste thermal processes and wood processing of waste management facilities sprejela decembra 2015. Je tudi eden od desetih Gradbeni Komunalni Odpadki iz Odpadki iz odp. in Druge vrste Odpadki iz naprav odpadki odpadki pred. kovin in lesa odpadkov za rav. z odpadki najpomembnejših kazalnikov merjenja uspešnosti Construction and Municipal Waste from Waste from metals Other type Waste from waste demolition waste waste thermal processes and wood processing of waste management facilities prehoda na krožno gospodarstvo. Kaže namreč napredek pri prehodu iz linearnega (proizvodnja- potrošnja-zavrženje) v krožni model gospodarstva, kjer so izgube virov zmanjšane na minimum. Environmental aspect On average, 67 kg of food was thrown away by every Redna poštna znamka iz serije Kjer se osel valja, tam dlako Slovenian citizen in 2019. From an environmental pusti, ki opozarja in opominja na zavrženo hrano, 2020. Regular postage stamp from the series Where Donkeys Roll, perspective, it is not just kilograms, but all the energy They Leave Their Hair, informing and pointing to food waste, used in production, processing, storage, and transport. 2020. Radically reducing food waste is one of the priorities of the Circular Economy Action Plan adopted by the European Commission in December 2015. It is also one of the ten most important indicators to measure the success of the transition to a circular economy, showing progress in moving from a linear take-make- consume-throw away model to a circular economy where resource losses are minimized. 168 169 S Kantica za jedilno olje, 2021. metimo in odla Odpadno jedilno olje je prepovedano mešati z drugimi odpadki, prav tako ga je prepovedano zlivati v kanalizacijo, greznice ali neposredno gamo v površinske vode. Odpadno olje je živilo in ko • Gener konča v okolju (v zemlji ali vodi), predstavlja hudo atin organsko onesnaženje. Mikroorganizmi ga morajo g w razgrajevati več let, da ni več škodljivo za naravo. aste and discar Odpadna voda, ki vsebuje jedilno olje, je 3.800- krat bolj obremenjena kot običajna komunalna din g odpadna voda. En liter odvrženega jedilnega olja v kanalizacijo na dan je enak obremenitvi devetnajstih ljudi. Zato Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. list RS 70/08) gospodinjstvom narekuje, da odpadno jedilno olje zbirajo ločeno in odpeljejo v zbirne centre ali predajo v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov na terenu. Je namreč koristna surovina, ki jo je mogoče predelati v biodizel. Iz enega litra olja se pridobi kar 90 % biodizla, ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja (ostanek je glicerin, ki se uporablja v farmacevtski industriji). Cooking oil canister, 2021. Waste cooking oil must not be mixed with other Aleksander Šenekar waste or poured down drains, septic tanks, or directly into surface waters. Waste cooking Kuhinjski kompostnik Bokashi oil is a foodstuff, and when it ends up in the Organko 2 podjetja Skaza, 2021. environment (soil or water), it constitutes severe Kompostnik ponuja štiri rešitve v enem organic pollution. It takes several years before izdelku: osnovo za kompost, je naravno čistilo Aleksander Šenekar microorganisms decompose it. za odtoke, organsko gnojilo za rastline in zmanjša volumen bioloških odpadkov do 25 Wastewater containing cooking oil is 3,800-times odstotkov. more polluting than typical municipal wastewater. One liter of cooking oil dumped down the drain Kitchen composter Bokashi per day represents a load of as many as 19 people. Organko 2, Skaza company, 2021. Therefore, the Regulation on the management of This composter offers four solutions in one waste cooking oils and fats (Offi cial Journal of product: fi rst-class compost base, reduces RS 70/08) instructs households to collect waste bio-waste for up to 25%, it is a natural cleaner cooking oil separately and take it to collection for the drains and an organic fertilizer. centers or hand it over during hazardous waste collection campaigns in the fi eld. It is a valuable raw material that can be converted into biodiesel. One liter of oil yields 90 % biodiesel, an ecological fuel that does not pollute the environment (the residue, glycerin, is used in the pharmaceutical industry). Aleksander Šenekar 170 171 S Rolica toaletnega papirja. metimo in odla »Naj se ve, da sem jaz, Seth Wheeler, /.../ izumil nove in uporabne izboljšave zvitka toaletnega papirja. Narejen je tako, da so gamo ločnice med lističi izmenično iz vzporednih • Gener črt, ki potekajo po celotnem zvitku. Pri atin potegu se sila preusmeri na povezane g w točke lističev, s čimer nastanejo prečne aste and discar napetosti, ki odtrgajo posamični listič.« To je del patentne prijave, ki jo je din g Američan Seth Wheeler leta 1891 predložil ameriškemu patentnemu uradu in ta mu je patent za perforacijo toaletnega papirja pozneje tudi podelil. Toilet paper roll. “Be it known that I, Seth Wheeler, /.../ have invented certain new and useful Improvements in Wrapping or Toilet Paper Rolls. (It is) so constructed that the points of attachment and severance between the sheets will be alternately out of parallel lines running through the whole body of the sheets, so that a pull upon the free end /.../ will be diverted /.../ producing a transverse strain upon the next line of connecting points suffi cient to break them.” Part of a patent application submitted by Seth Wheeler to the US Patent Offi ce in 1891, which later granted him a patent for toilet paper perforation. Aleksander Šenekar 172 173 S Prerez kotlička. metimo in odla Mehanizem splakovalnika za straniščne školjke deluje po enakem principu kot avtomat za pranje rok vsestranskega gamo izumitelja Ismaila Al-Jazarija z začetka 13. • Gener stoletja. atin g w Toilet tank cross-section. aste and discar A fl ush mechanism in a fl ush toilet operates on the same principle as the hand-washing automaton of the early 13th century inventor din g Ismail Al-Jazari. Tomo Jeseničnik 174 175 176 Človek in hrana v začaranem krogu Man and Food in a Perpetual Cycle Urednica: Irena Marušič Avtorji besedil: Janez Bogataj, Irena Porekar Kacafura, Ajda Kozjek, Irena Marušič, Aleksandra Mrdavšič, Ana Katarina Ziherl Uvodna beseda: Barbara Juršič Jezikovni pregled in prevod: Melita Silič Fotografi: Janez Bogataj, Janez Gregori, Tomo Jeseničnik, Irena Porekar Kacafura, Aleksander Šenekar, Nada Žgank Oblikovanje in prelom: Ajda Bevc Izdal in založil: Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana, 2022 Zanj: dr. Barbara Juršič, direktorica Publikacija TMS št. 75 Izdajo omogočilo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 96926979 ISBN 978-961-6464-76-5 (PDF)