Ptuj, petek, 3. avgusta 2007 letnik LX • št. 60 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR Dominico d.o.o., Zadiuini trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Islje C02: 135 - 194g/km. Število vozil je om d.o.o. L. TRGOVINA, MOKTAZA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Štajerski Ptuj • 12. praznik MO Ptuj Zabava na ptujskih ulicah in trgih Prvi avgustovski konec tedna je že vrsto let v znamenju ptujske poletne noči in praznika MO Ptuj. Ptujske ulice in trgi bodo zasedli glasbe, plesa in zabave željni Ptujčani ter obiskovalci od drugod. Če bo vreme lepo, jih bodo tudi 20 tisoč in več. Majda Goznik fJD-|j J toAKATOtt Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 SE 36 DNI Foto: Črtomir Goznik www.polimaraton.si SONCHEK.com Obišči Sonček, obišči svet! TURČIJA samo 499 € ercator Center Ptuj Hipermarket Ormoška cesta 30, Ptuj Ne zamudite! Zaradi prenove centra 3. in 4. avgust 2007 rast pop Gremo na lepše! Zaradi prenove Mercator Hipermarket s 5.8. 2007 zapira svoja vrata. Vabimo vas, da v tem času obiščete naše prodajalne na Ptuju: Supermarket Ptuj, Špindlerjeva 3, Blagovnica Ptuj, Novi trg 3, PC Breg, Zagrebška 4, SP Živila, Potrčeva 52, SP Rogoznica, Slovenskogoriška 15 in SP Rimska peč, Rimska ploščad 25. Pričakujemo vas spet v prenovljenem Mercator Hipermarketu Ptuj! Aktualno Ptuj • Zakaj še ni rezultatov meritve kakovosti zraka? Stran 3 Politika Slovenija • Politične igre s pokrajinskimi številkami in imeni Stran 4 Po naših občinah Markovci • Kam umestiti hitro cesto Ptuj - Ormož? Stran 9 Kmetijstvo Slovenija • Kdaj pameten program za odpravo posledic suše? Stran 10 Po naših občinah V. Nedelja • Grad bo služil kulturi in duhovnosti Stran 11 Kronika Mezgovci pri Pesnici • Družina ostala brez strehe nad glavo Stran 32 Šport Nogomet • Napočil je čas za prvo zmago Drave Stran 15 Šport V. Sitar • ŠZ v pričakovanju velikih naložb Stran 17 Ptuj • Super mesto bodo obnovili Širitev ponudbe z novimi programi Skupna površina objekta Super mesta (brez nadstrešnic) bo po dozidavi objekta za potrebe Mercatorjeve tehnične trgovine znašala 9.134 m2. Predračunska vrednost naložbe, v kateri so upoštevani tudi dokupi zemljišč in objekta, znaša 10.625.000 evrov. Ob Mercatorju bodo v Super mestu še štirje lokali v lasti drugih lastnikov, v 15 lokalih pa bodo delovali najemniki. Z nakupi dodatnega zemljišča in dozidavo objekta za potrebe Mercatorjeve tehnične prodajalne bodo v okviru prenove izvedli celovito zunanjo in notranjo prenovo nakupovalnega centra. Dela se bodo pričela v teh dneh, obnovljeni center pa naj bi predvidoma odprli še letos, če bo šlo vse po načrtih. Mercator je vse od otvoritve centra Super mesto Ptuj, odprli so ga 23. novembra leta 1998, lastnik hipermarketa. Razlog za prenovo pa je nakup objekta (od Merkurja), ki omogoča zaokrožitev celotne Mercatorjeve ponudbe na enem mestu, in potreba po celoviti prenovi objekta. Nosilec investicije je Mercator kot večinski lastnik centra v sodelovanju z ostalimi lastniki lokalov. Površine lokalov znotraj objekta bodo prilagojene novi vsebini. V ponudbo centra bodo od Mercatorjevih programov umestili prodajalno s tehniko in gradbenim materialom, športno prodajalno Intersport, tekstilno prodajalno Modiana, ob tem pa tudi celovito prenovili hipermarket, ki lokacije ne bo spremenil. Po preselitvi programa tehnike iz lokacije Mercator centra ob Špindlerjevi ulici na Ptuju v Mercator center ob Ormoški cesti, se bo pričela prenova in povečanje supermarketa v manjši hipermarket z nekaj več kot 2000 m2 metri prodajnih po- t Slovenski zu- nanji minister je . sredi prejšnjega tedna v pogovo- lju tako rekoč mimogrede potrdil, da „obstaja pobuda slovenske vlade za ureditev nerešenih vprašanj s Hrvaško". Tako je dodal, da zadeve podrobneje ne more predstaviti in komentirati, „ker gre za zaupno gradivo". Zunanji minister ni pojasnil, zakaj so vprašanja, ki so usodnega pomena za medsebojne slovensko-hrvaške odnose, nenadoma zaupne narave, novinarji pa so brž pohiteli z (natančnim) odkrivanjem najbolj podrobnih detajlov, povezanih z najnovejšim slovenskim poskusom razreševanja zapletov s Hrvaško, celo z navajanjem (ki ga doslej ni nihče uradno demantiral), da Slovenija vidi rešitev za urejanje morske meje s Hrvaško „s pomočjo tretje strani". Po vsem, kar se je v zadnjih sedemnajstih letih dogajalo s poskusi urejanja odprtih, še zlasti mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, niti v eni od obeh držav ni kakšne pretirane volje vršin, razširjena bo gostinska ponudba in dodanih nekaj novih lokalov. Mercator bo na ta način skupaj s solast- in želje, da bi do rešitev prišli s tiho, kaj šele tajno diplomacijo. Doslej največji dosežek „tajnega dogovarjanja" med Slovenijo in Hrvaško - sporazum med Drnovškom in Račanom - so konec devetdesetih let tako na eni kot na drugi strani vplivni politični akterji sesuli z očitki, da je nastajal preveč „tajno" in brez ustrezne participacije odločilnih političnih dejavnikov. Nekaj podobnega se dogaja tudi s sedanjim"zaupnim" političnim dogovarjanjem med Hrvaško in Slovenijo. Kljub temu, da slovenski zunanji minister izrecno poudarja, da „nima nobene možnosti, da bi najnovejše slovenske pobude predstavljal in komentiral, ker gre za zaupno gradivo", v javnosti gradivo razčlenjujejo in ocenjujejo kot nekaj najbolj „javnega". Domnevne podrobnosti iz njega pa navajajo brez kakršnihkoli zadržkov (in sicer običajnih varovalk, ki bi posamezne navedbe vsaj delno relativizirale ... ) Ker vseh navedb doslej ni nihče demantiral, potemtakem ne gre za nikakršno novinarsko „izmišljanje", ampak očitno za še kako natančno informiranje (in poučevanje) z na- niki na obeh lokacijah ob Špindlerjevi ulici in Ormoški cesti pomembno povečal ponudbo svojim kupcem, so tančno določenega mesta. Ali v takšnih razmerah (in glede na dosedanje slabe izkušnje s hrvaško stranjo) ne bi bilo edino normalno in pričakovano, da bi slovenska vlada (oziroma njeno zunanje ministrstvo) svoje pogajalske pobude in motive predstavila uradno v Ljubljani (in ne kar mimogrede v Bruslju)? To se zdi še toliko bolj potrebno, ker je hrvaška stran brž pohitela s predstavljanjem svojega pogleda za celotno zadevo, „čeprav uradno slovenskih predlogov (ne glede na drugačne trditve slovenske strani - op. p) še ni prejela". Vsekakor se je hrvaška zunanja politika spet podvizala. Svoji in slovenski javnosti je postregla z več (relevantnimi) uradnimi razlagami najnovejših dogajanj v hrvaško-slovenskih odnosih, kot pa slovenska, hrvaški provladni dnevnik Vjesnika pa je celo pohitel s komentarjem, da gre pri najnovejši slovenski pobudi predvsem za „preoblečeno staro vsebino". Kar nekaj zunanjepolitičnih in notranje političnih razlogov bi tokrat zahtevalo celovitejšo uradno pojasnilo (in utemeljitev) najnovejše slovenske pobude za reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško. Ali ni ravno zdaj najbolj primeren trenutek za (ponovno) predstavitev vseh dosedanjih slovenskih pobud za odpravo slo-vensko-hrvaškega majhnega (in še ob začetku dozidave in obnove Super mesta povedali v Mercatorju. MG drugih problemov), za nekakšno internacionalizacije slovenskih pogledov in hotenj? Še toliko bolj, ker se zdi, da tudi znotraj Evropske unije ni ravno enotnega prepričanja, da je Slovenija doslej storila dovolj (in vse) za razbremenitev tega bremena. Glede tega bi morala biti sedanja vlada zelo precizna (in razločna) tudi do vseh skrajnostih pogledov, ki se v zvezi z mejo pojavljajo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Slovenija ima kot članica Evropske unije še posebno dolžnosti (in zagotovo tudi možnost), da se loti urejanja medsosedskih odnosov z več pronicljivosti, predvsem pa z več iniciativnosti. Seveda pa je treba predvsem tudi domači javnosti brez ovinkov povedati, kaj vse je (nenadoma) vplivalo na to, da je zdaj očitno slovenska stran tista, ki vidi (učinkovito) rešitev slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja (predvsem) v arbitraži oziroma posredovanju nekoga tretjega. Še zlasti zato, ker je bila doslej zlasti slovenska stran tista, ki se je - za razliko od Hrvaške - arbitraže otepala oziroma govorila o njej kot o poslednji možnosti. So zares vse druge možnosti izčrpane. Kdo je kriv za to? Javnost ima pravico vedeti. In zaradi tega „zaupno dogovarjanje" ne more biti edina in najboljša pot. Jak Koprivc Uvodnik Večina se bo (trenutno) zračila V nedeljo vstopi v veljavo novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje kajenje v zaprtih javnih prostorih in zaprtih delovnih prostorih. V iniciativi Združenja ponudnikov gostinskih storitev so ogorčeni nad navodili, ki jih je glede izvajanja novele zakona izdalo Ministrstvo za zdravje. Ustavno sodišče ni ugodilo zahtevi za začasno zadržanje novele, zato bo prišlo po njihovem do kršitve ustavnih pravic, težav pri izvajanju trgovinske, kulturne in gostinske dejavnosti. Gostince zelo tudi jezi, da bodo morali na vsak način preprečiti zlorabo zakona, narediti vse, da kršitev ne bo, do nedelje bodo morali iz zaprtih gostinskih prostorov odstraniti tudi vse pepelnike. V nekaterih podjetjih so pohiteli z obvestili o prepovedi kajenja v delovnih prostorih, zaposlenim dali jasno vedeti, da kaditi ne bo mogoče niti v dosedaj namenjenih prostorih za kajenje, temveč le v kadilnicah, za katere pa še niso objavljene tehnične zahteve. Minister za zdravje napoveduje, da bodo znane do 5. septembra. Za podjetja, kjer v celoti izganjajo kajenje, to niti ni več pomembno, ker pri njih kadilnic ne bo. 125 evrov pa znaša globa za tistega, ki bo kadil v delovnih prostorih, kjer je kajenje prepovedano. Kazen za delodajalce je znatno višja, do 33 tisoč evrov kazni bo plačal delodajalec, ki ga bo delovni inšpektor zalotil, da ni zagotovil spoštovanja prepovedi kajenja v delovnih prostorih, pa tudi v primerih, da prostori, namenjeni kajenju, ne izpolnjujejo zakonsko predpisanih pogojev. Kadilsko prijaznejši delodajalci bodo segli v žep in kupili kadilnice, kar pa tudi ne bo povsem prijazno, ker bo v njih prepovedano jesti in piti, za kofetarje, ki ne zmorejo brez cigarete pri kavi, torej tudi to ne bo povsem prijazna rešitev. Kot kaže kadilcem, ki se ne želijo odreči cigareti, ostaja le še zrak, odkoder pa jih vsaj za zdaj ne bo priganjal nihče, pa še tega ne bo povsod, ker v nekaterih podjetjih ne bodo več dovolili niti kajenja na odprtem. Zanimivo je, da podjetja od prepovedi kajenja na delovnih mestih ne pričakujejo dviga produktivnosti, čeprav naj bi po nekih raziskavah kadilci v času delovnika v zrak spustili kar 70 minut. Kakorkoli že, minister za zdravje je vsaj trenutno »porazil« kadilce, še vedno pa ga čaka tudi odprt boj z alkoholizmom, ki mu je Kebrov zakon samo prilil olje, še prej pa tudi že (druga) interpelacija. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik V ponedeljek se bo pričela dozidava in obnova Super mesta na Ormoški cesti na Ptuju, ki bo stala več kot deset milijonov evrov. Ce bo šlo vse po načrtih, bodo obnovljeni center odprli še letos. Sedem (ne)pomembnih dni Tajno? Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Zakaj še ni rezultatov meritve kakovosti zraka? MO Ptuj med najbolj onesnaženimi, prebivalci pa o tem ne smejo (nic) vedeti? Zeleni Ptuja so v svoj program med drugim zapisali, da je potrebno stremeti k temu, da bo Ptuj najbolj zelena občina v Sloveniji, ko gre za pitno vodo, zrak in tla. Med 24. oktobrom in 26. novembrom lani so v križišču na Bregu, kot enem od najbolj obremenjih območij na Ptuju, merili kakovost zraka, rezultati meritev pa so vsaj za zdaj ostali v predalih Mestne hiše. Nihče se namreč do danes ni potrudil oziroma se ni čutil odgovornega, da bi jih predstavil javnosti, ker je po prvi razlagi, ki jo je osem mesecev kasneje (toliko je namreč preteklo od zaključka meritev) izbezal svetnik Zelenih Vlado Čuš, bilo mogoče rezultate meritev spremljati iz domačega računalnika na spletni strani Agencije RS za okolje, ko se je zanimal za rezultate meritev kakovosti zraka na Ptuju, ki naj bi bilo ze MO Ptuj zelo obremenjujoči. Morda bi jih občani celo spremljali, če bi jih kdo posebej opozoril na to možnost. Da je delo občinskih organov javno oziroma da so podatki, ki zadevajo kakovost življenja občanov javni, pa v 21. stoletju verjetno oblastnikov tudi ne kaže posebej opozarjati, ali pač. Res pa je tudi, da dokument Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007 nosi datum junij 2007. V okviru prizadevanj za izboljšanje življenjskega okolja na Ptuju so Zeleni Ptuja in vodja svetniške skupine v mestnem svetu prof. Vlado Čuš na majski seji v lanskem letu, zaradi slabega odziva pa še ponovno na junijski seji, tudi predlagali meritve zraka. Samo meritve lahko pokažejo, kakšnim vplivom smo Ptujčani izpostavljeni, ko gre za stanje zraka v MO Ptuj, je takrat ob podajanju predloga za izvedbo meritev zraka še posebej poudaril Vlado Čuš. Skladno z evropsko zakonodajo potrebujemo celovito presojo vplivov na okolje. Ključna zahteva Zelenih Ptuj je tudi, da se sprejme celovit program varstva okolja v MO Ptuj, obenem pa se zaostrijo vsi ukrepi proti vsem onesnaževalcem, ki jih na Ptuju ni tako malo. Moteča smrad in onesnažen zrak Meritve kakovosti zraka so se izvajale lani med 24. oktobrom in 26. novembra ob križišču na Bregu, pred objektom frizerstva Kelemen. Pred tem je bilo izvedeno štetje prometa, ki je pokazalo, da je najbolj obremenjeno križišče, križišče na Bregu, kjer se združita Mariborska in Zagrebška cesta. Na tem območju je tudi križišče Zagrebške z Rogaško cesto in križišče Mariborske ceste, ki vodi z Zadružnega trga. Problem neprijetnih vonjav, pa tudi prometne obremenitve, je na Ptuju prisoten že dlje časa, na to opozarjajo tudi številni meščani. Na problematiko, povezano s stanjem zraka na Ptuju, Zeleni Ptuja opozarjajo že, odkar delujejo v mestnem svetu. Novembra lani so Zeleni Ptuja izvedli tudi anketo o stanju okolja v MO Ptuj, ki je pokazala, da sta najbolj moteča prav smrad in onesnažen zrak. V anketi je sodelovalo 627 Ptujčank in Ptujčanov, kar 609 pa jih motita smrad in onesnažen zrak. MO Ptuj je v sodelovanju z agencijo Rs za okolje zagotovila mobilno merilno postajo za ugotavljanje emisij v zraku in vplivov na okolje. Naprava olfaktometer omogoča izvajanje meritev vonjav skladno z mednarodnimi standardi. Merili so številne parametre kakovosti zraka, žveplov dioksid, ogljikov dioksid, ozon, dušikove okside, BTX-e, beležili pa so tudi osnovne meteorološke parametre, ki prav tako vplivajo na rezultate meritev. Občani naj si sami iščejo podatke ... V zrak se vonji sproščajo predvsem zaradi razgradnje organskih snovi, hlapenja bolj ali manj lahko hlapnih organskih snovi, lahko pa se sproščajo tudi ob kemijskih reakcijah. Dolgotrajnejša izpostavljenost intenzivnim vonjem negativno vpliva na zdravje ljudi, lahko pa tudi povzroča motnje v razpoloženju, glavobol, slabost in izgubo apetita. V hujših primerih pa tudi povzroči zniževanje družbenega blagostanja, slabo vpliva na medčloveške odnose in rast prebivalstva, med drugim pojasnjuje prof. Vlado Čuš. Meritve kakovosti zraka so se izvedle, na podlagi rezulta- Foto: Črtomir Goznik Vlada Čuša, svetnika Zelenih Ptuja zanima, kakšni so rezultati enomesečne meritve zraka na Ptuju, ki je potekala lani med 24. oktobrom in 26. novembrom v križišču na Bregu. tov naj bi predlagali nadaljnje ustrezne ukrepe za potrebno izboljšanje kakovosti zraka na Ptuju, pa tudi izvedli še meritve smradu, ki jih prav tako izvajajo že v nekaterih slovenskih občinah, javnost pa še vedno ne ve, kaj so pokazale lanske enomesečne meritve kakovosti zraka na Ptuju. Da jih je potrebno čimprej predstaviti javnosti, je za deveti seji mestnega sveta, ki je bila 23. julija ali osem mesecev po končanih meritvah, pozval svetnik Zelenih Ptuja, tudi predsednik Zelenih Ptuja in Zelenih Slovenije Vlado Čuš, ker kot kaže ta tematika drugih svetnikov ne zanima. Podatki do katerih se je sam dokopal, naj ne bi bili nič kaj razveseljivi. MO Ptuj je med najbolj obremenjenimi okolji v Sloveniji, tako naj bi kazali podatki o koncentraciji onesnaževanja, potrebno bi bilo ukrepati, kot kaže pa ni prave (politične) volje, je 23. julija izpostavil Čuš, ki je prepričan, da bi se takoj ko je občina sprejela rezultate meritev moralo pristopiti k sprejemanju potrebnih ukrepov. Sicer pa ima javnost pravico takoj izvedeti za te podatke, ker k temu zavezuje tudi zakonodaja. Nesprejemljivo je mnenje odgovornih v MO Ptuj, da si lahko tako pomembne informacije, kot so podatki o onesnaženosti okolja, občani poiščejo sami. V zvezi s tem je mag. Zdenka Bezjak iz Skupne občinske uprave občin pojasnila, da je bilo mogoče rezultate meritev spremlja- ti na spletni strani Agencije za okolje. Povedala je tudi, da lani pridobljene podatke že upoštevajo pri snovanju programa varovanja okolja v MO Ptuj, zdaj naj bi bile obremenitve manjše, ni pa povedala na podlagi katerih podatkov, bodo pa pripravili informacijo o meritvah, je še dodala. Podobno, da bodo dobljene podatke vključili v program varovanja okolja, je povedal tudi predsednik odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj Miran Meško. Za predstavitev podatkov, če so, se je zavzel tudi Milan Čuček (LDS), pa tudi ukrepi za izboljšanje stanja naj se predstavijo. Na to, da se smrad pri Perutnini stopnjuje, ne pa zmanjšuje, je opozoril svetnik N.Si Janez Rožmarin, ki ga tudi zanima, ali je Perutnina Ptuj kaj naredila za zmanjšanje smradu (kafielrija). Če bi ukrepali podobno, kot se je pri farmi v Dražencih, bi lahko bilo smradu manj. Ker v osmih mesecih po končanih meritvah kakovosti zraka na Ptuju podatki še niso javni, je moč sklepati, da niso tako zelo nedolžni, ker bi jih sicer (lahko) takoj posredovali. Tudi navajanje, da jih že upoštevajo pri sestavi programa varstva okolja, si je mogoče razlagati kot zelo obremenjujoče. Ker gre v tem primeru za zelo občutljive podatke, dejstva, ki so tesno povezana s kvaliteto življenja, bi se nekdo že včeraj moral najmanj opravičiti za hoteno ali nehoteno prikrivanje podatkov. Meritve na Ptuju so pokazale, da so bile v času meritev koncentracije onesnaževal na Ptuju v primerjavi s postajami stalne avtomatske mreže med najvišjimi v Sloveniji. Izjemi sta le žveplov dioksid, katerega koncentracije so med med najnižjimi v Sloveniji in koncentracije ozona. Na merilnem mestu mobilne postaje na Ptuju je bila prekoračena tudi mejna letna koncentracija skupnih dušikovih oksidov, ki je predpisana za zaščito vegetacije. Zeleni Ptuja poudarjajo, da je eden od nujnih ukrepov za izboljšanje stanja zraka na Ptuju zagotovo postavitev stalne merilne naprave. Meril naj bi se tudi smrad, ki je na Ptuju prav tako zelo pereč. MG Foto: Črtomir Goznik Merilna naprava, s katero so merili kakovost zraka, žveplov dioksid, ogljikov dioksid, ozon, dušikove okside, BTX-e, ... Slovenija • Vrsta predlogov za drugačne pokrajine, njihove sedeže in imena Igre s številkami in imeni Predlog razdelitve Slovenije na 14 pokrajin, ki ga je pripravila vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je v teh dneh predmet obravnave v marsikateri občini. Zahtev in želja po drugačnih pokrajinah, spremembi njihovih sedežev in imen je veliko, občine pa imajo do konca meseca čas, da svoje predloge in stališča tudi formalno posredujejo službi za lokalno samoupravo. Pristojni minister Ivan Žagar napoveduje, da bodo njihove pripombe pri pripravi končnega predloga upoštevali v največji možni meri, na koncu pa bo odločitev na državnem zboru, ki bo za zakon o ustanovitvi pokrajin in s tem odločitev o njihovih območjih, sedežih in imenih, moral zagotoviti dvotretjinsko večino ob glasovanju navzočih poslancev. Podravje je predlagano pokrajinsko razdelitev sprejelo relativno mirno, kar je verjetno zlasti posledica tega, da naj bi dobilo dve pokrajini s sedežema v obeh mestnih občinah Maribor in Ptuj. S tem vsi sicer niso zadovoljni, saj so mariborski svetniki ministru Žagarju pred kratkim predlagali, naj vlada razmisli o manjšem številu pokrajin. Sicer se bolj kot s številom pokrajin v Mariboru ukvarjajo z njenim imenom, saj se zavzemajo za to, da bi se 22 občin predlagane regije namesto Podravska ali Osrednja Štajerska poimenovalo Štajerska pokrajina. Prekmurje, Štajerska, Prlekija ... Prav tako nameravajo nekatere župane povprašati, ali ima še kakšna od bližnjih občin, kot sta recimo Gornja Radgona in Ormož, interes za vključitev v Štajersko pokrajino. Ptuj je vendarle dočakal Spodnje-podravsko pokrajino, kjer pa je nekaj več nezadovoljstva. Medtem ko se je Slovenska Bistrica uspela izogniti vključitvi v to pokrajino in bo gravitirala na Maribor, pa je za zdaj še veliko vprašanje, kako so s svojo vključitvijo vanjo zadovoljni v Ormožu. Tamkajšnji prebivalci so skupaj s sosednjimi Ljutomerčani pričakovali samostojno pokrajino Prlekijo, a se je vlada to regijo med Muro in Dravo odločila razdeliti med Spodnje Podravje in Prekmurje, tako da Ormožu bližnji Ljutomer zdaj pripada Pomurski pokrajini s sedežem v Murski Soboti, s čimer niso zadovoljni niti Ljutomerčani. Pomurska pokrajina s sedežem v Murski Soboti bi sicer po vladnem predlogu vključevala 27 občin. Odprto ostaja vprašanje Prlekije, saj se predvsem v občini Ljutomer zavzemajo za samostojno pokrajino. Po besedah tamkajšnjega župana Franca Jurše so možne tri različice. Po prvi bi bila Prlekija samostojna pokrajina, po drugi - a le v primeru manjšega števila pokrajin - bi bila vključena v Štajersko pokrajino, pri čemer bi lahko spadalo pod Štajersko tudi Prekmurje, po tretji, če bi obveljal sedanji predlog, pa naj se pokrajina imenuje Prlekija-Prekmurje. Vse tri opcije so odprte za javno razpravo, na koncu pa bodo mnenja usklajevali na medobčinskem razvojnem svetu, je pojasnil Jurša. Zgornja in spodnja Gorenjska?! Precej medijske pozornosti so deležni tudi prepiri Koroške o tem, kje bo sedež njihove pokrajine. Že dodobra načetemu sporu med Slovenj Gradcem, ki mu nekateri celo očitajo, da ne predstavlja prave Koroške, in Ravnami, je dodatno olje na ogenj pri-lil še Dravograd s predlogom, da bi lahko tudi oni gostili pokrajinske institucije. Štiri občine Mežiške doline so dale jasno vedeti, da je za njih najprimernejše mesto sedeža na Ravnah, v Mislinjski dolini so po pričakovanju za Slovenj Gradec, zato je veliko odvisno od tega, kako se bodo odločali v občinah ob Dravi. Na območju Gorenjske so se župani osmih občin (Bleda, Bohinja, Radovljice, Go-rij, Jesenic, Kranjske Gore, Žirovnice in Tržiča) odločili podpreti ustanovitev lastne pokrajine Zgornje Gorenjske. Njihov predlog so podprli tudi občinski sveti, ki pa si prav tako kot župani niso enotni, kje bi bilo središče pokrajine. Občine Spodnje Gorenjske predloga delitve na dve pokrajini ne podpirajo, strinjajo pa se z vladnim predlogom Gorenjske kot enotne pokrajine. Mestni svetniki Kranja, ki naj bi bilo nesporno središče pokrajine, so vladi celo predlagali, da bi se v njihovo pokrajino uvrstile tudi nekatere občine, ki so zgodovinsko povezane z Gorenjsko, kot so na primer Komenda, Kamnik in Medvode. Vendar se predstavniki teh občin nagibajo v smeri vladnega predloga, da bi bili del Osrednjeslovenske pokrajine. Povsod različni pogledi ... Različni pogledi so tudi na območju predvidene Notranjske pokrajine, ki bi po vladnem predlogu vključevala občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Cerkniški svetniki predlagajo ustanovitev drugačne Notranjske pokrajine, poleg cerkniške naj bi jo sestavljale še občine Bloke, Loška dolina, Logatec, Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, sedež bi bil v Cerknici. Če vlada njihovega predloga ne bo sprejela, napovedujejo posvetovalni referendum. Ostale občine se z vladnim predlogom strinjajo, Postojna in Pivka predlagata še, naj se pokrajina imenuje Notranjsko-kraška. Zahodni del Slovenije bi bil po vladnem predlogu razdeljen v dve pokrajini, Primorsko in Goriško s sedežema v Kopru in Novi Gorici. V Kopru in Izoli o tem še niso odločali, v Piranu soglašajo s predlogom, a opozarjajo na upoštevanje pravic italijanske narodne skupnosti. V preostalih južnoprimorskih občinah Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina podpirajo idejo o enotni Primorski pokrajini. Enotno Primorsko pokrajino zagovarjajo tudi v Ajdovščini in Vipavi, kjer si prizadevajo, da bi Vipava tudi postala uradni sedež Primorske, čeprav sta zanje, kot pravi vipavski župan Ivan Princes, sprejemljiva tudi Štanjel ali Sežana. Goriška ali Posočje ali Severna Primorska?! V Novi Gorici in Šempe-tru-Vrtojbi so po drugi strani vladnemu predlogu naklonjeni. Tudi posoškim občinam sta bližje dve pokrajini na Primorskem, a izpostavljajo, da poimenovanje Goriška pokrajina ni ustrezno, in zagovarjajo ime Severna Primorska ali Posočje. V Tol- minu so celo prepričani, da bi moralo imeti gornje Posočje zaradi velikosti, obmejne lege, oddaljenosti od centrov in demografske ogroženosti poseben status, in predlagajo državni referendum. O občinskem referendumu razmišljajo na Idrijskem, a le če bo Slovenija razdeljena na več kot osem regij s posameznimi subregijami, med katerimi ne bo idrijsko-cerkljanske-ga območja, in Idrija ne bo na področju zdravstva in izobraževanja ostala vezana na Ljubljano, s katero jo povezujejo geografska lega in ceste. Prav tako zagovarjajo poimenovanje Severna Primorska. Na območju jugovzhodne Slovenije naj bi nastali dve pokrajini, Dolenjska s sedežem v Novem mestu in Posavska pokrajina s sedežem v Krškem. Glavni pomisleki okoli nove ureditve prihajajo iz kočevske, belokranjske in posavske regije. Na kočevskem so mnenja, da sodijo v Osrednjeslovensko pokrajino, druga možnost pa je ustanovitev samostojne pokrajine na območju občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški potok, Kostel in Osilni-ca. Belokranjci opozarjajo, da bi morala postati Bela krajina samostojna pokrajina ali pa N.Si pripravljena podpreti vladni predlog o 14 pokrajinah N.Si je pripravljena podpreti vladni predlog o ustanovitvi 14pokrajin, je v začetku tega tedna povedal vodja poslanske skupine N.Si Jožef Horvat. Vseeno pa si v stranki želijo, da "se napravi več pokrajinskih modelov in izračun, koliko bi posamezne pokrajine stale ter kakšne koristi bi od njih imeli". Horvat je ob tem poudaril, da je število 14 zadnje, ki so ga v N.Si pripravljeni podpreti. "Če bi se število povečalo na 15 ali več, bi bila to za N.Si nesprejemljiva rešitev," je dejal. Horvat je še dejal, da so se v stranki zavzeli za razmislek o predlogu šestih pokrajin in posebnem statusu Ljubljane kot glavnega mesta. Ob tem je izrazil skrb, da bi večje število pokrajin lahko povzročilo večjo javno porabo. Kljub temu pa vladnemu predlogu ne bodo nasprotovali. Kot je znano, je premier Janez Janša dejal, da je politično realna številka pokrajin 14, spodnja meja pa ne more biti dosti nižja. bi morala znotraj Dolenjske dobiti poseben položaj, Po-savci pa se ne morejo poenotiti glede sedeža pokrajine, saj ima Posavje tri dokaj enako močne centre, Sevnico, Krško in Brežice. Doslej so se sporazumeli le o razpršitvi pokrajinskih ustanov. Župan edine mestne občine na tem območju Novega mesta Alojzij Muhič pa je mnenja, da pri vprašanju Dolenjske pokrajine in njenega sedeža v Novem mestu ni ničesar problematičnega. Tudi v Savinjski statistični regiji naj bi po vladnem predlogu nastali dve pokrajini. V Velenju pa bi imela sedež Savinjsko-šaleška pokrajina SAŠA, ki bi obsegala 10 občin. A se s predvidenim sedežem bodoče pokrajine ne strinjajo v občinskem svetu Šoštanja in predlagajo, da bi bil sedež prav v Šoštanju. Savinjska, Celjska, Zahodna Štajerska? V Savinjski pokrajini s sedežem v Celju naj bi bilo 23 občin, a se dve, Bistrica ob Sotli in Radeče, želita priključiti Posavski regiji s sedežem v Krškem. Več pomislekov je slišati tudi glede imena. Po mnenju občinskih svetnikov v Kozjem njihovo območje nima nič skupnega s Savinjo, zato predlagajo ime Celjska pokrajina. Na seji občinskega sveta Rogaške Slatine so svetniki predlagali, da bi imenu Savinjska pokrajina dodali še besedo Obsoteljska. Konjiški občinski svet pa je vladni službi za lokalno samoupravo poslal pobudo o preimenovanju pokrajine v Za-hodnoštajersko, saj občine v porečju Dravinje nimajo ničesar skupnega z reko Savinjo. Sprejeli so tudi pobudo, da se proučijo argumenti tako za ostanek v Savinjski pokrajini kot za morebitno vključitev v Podravsko pokrajino. Zasavska pokrajina s sedežem v Trbovljah bi po vladnem predlogu obsegala le tri občine, poleg Trbovelj še Hrastnik in Zagorje ob Savi, zato je slišati predvsem predloge za oblikovanje širše regije. Občinski svet Zagorja ob Savi tako meni, da predvidena pokrajina po številu prebivalcev, kot po velikosti in geografski zaokroženosti, ni primerljiva z ostalimi in bi bilo smotrneje ustanoviti širšo pokrajino, ki bi poleg treh zasavskih občin vključevala tudi občino Radeče in nekatere obljubljanske občine. Za idejo o širši pokrajini, ki bi se ji pridružile občine Radeče, Šmartno pri Litiji in Litija, so po besedah tamkajšnjega župana Mirana Jeriča odprti tudi v Hrastniku, seveda če bi se bile te občine pokrajini pripravljene pridružiti. Sicer podpirajo predlog vla- de; prav tako je slednjega s sklepom podprl trboveljski občinski svet. MOL za samostojno pokrajino? Osrednjeslovenska pokrajina s sedežem v Ljubljani bi po izhodiščnem vladnem predlogu obsegala 26 občin, vendar dejanska pokrajinska ureditev tega območja še zdaleč ni dorečena, saj se v Mestni občini Ljubljana (MOL) zavzemajo za status samostojne pokrajine. Obljubljanske občine so se na želje Ljubljane odzvale z različnimi scenariji povezovanja. Na srečanju županov v občini Domžale so se pogovarjali o povezovanju občin severno od Ljubljane. Domžalski občinski svet je tako na julijski seji sprejel sklep, naj se MOL oblikuje v samostojno pokrajino. Podoben sklep so sprejeli tudi litijski občinski svetniki, ki nasprotujejo umestitvi Litije v Osrednjeslovensko pokrajino. Občine severno in vzhodno od Ljubljane naj se povežejo v samostojno pokrajino, je pojasnil domžalski župan Toni Dragar. Občinski svet se je zavzel za ustanovitev samostojne Kamniško-za-savske pokrajine na območju Podjetne regije ter z vključitvijo zainteresiranih občin. Tako bi se po domžalskem predlogu občinam sedanje Podjetne regije pridružile občine Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani ter Zagorje. Litijski občinski svetniki vladi predlagajo, da pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin oblikuje Središčnoslovensko pokrajino, ki bo obsegala območje občin Dol pri Ljubljani, Hrastnik, Litija, Lukovica, Radeče, Trbovlje, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Moravče. Ob tem predlagajo preučitev možnosti, da se v predlagano pokrajino vključijo tudi občine Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin, sedež Središčnoslo-venske pokrajine pa naj bo v Litiji. Če vladni predlog ne bo omogočal občini Litija najbolj primerne rešitve, bo občinski svet od DZ zahteval razpis referenduma. Občina Logatec, ki jo vladni predlog prav tako umešča v Osrednjeslovensko pokrajino, je že pred začetkom javne razprave na službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko poslala pripombo, da bi bilo treba občino Logatec vključiti v Notranjsko pokrajino, saj je pristopila k izdelavi razvojnega programa 2007-2013 v notranjsko-kra-ški regiji. Občinska opozicija (SDS, N.Si in Lista za Logatec) pa se zavzema za vladni predlog in zbira podpise za razpis referenduma. Sta (pripravila: SM) Ptuj • Viktor Gojkovič, častni občan MO Ptuj za leto 2007 Dvakratni častni občan ostaja se naprej redkobeseden, a velik v svojem delu Od danes naprej je Viktor Gojkovič, akademski kipar in magister restavratorstva, novi častni občan MO Ptuj. Najvišje priznanje MO Ptuj, imenovanje za častnega občana, mu bodo podelili na nocojšnji osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj. Sklep o tem so ptujski mestni svetniki sprejeli na junijski seji mestnega sveta. Viktor Gojkovič je 2. aprila letos prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo za vrhunske dosežke na področju restavratorstva za leto 2006. Ob tej priložnosti ga je sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in v zahvalo za vso opravljeno delo v najstarejšem mestu in širše podelil faksimile statuta mesta Ptuja iz leta 1376. Gojkovičev prispevek k ohranjanju kulturne dediščine Ptuja je neprecenljiv, ptujski župan tudi pričakuje, da bo umetnik sprejel izziv in nakazal rešitev za Mestni trg, kjer naj bi mesto dobilo svojo prvo pravo fon-tano. Pred Steletovo nagrado za življenjsko delo je Viktor Goj-kovič prejel dve Steletovi priznanji, prvo za celovit obnovitveni poseg minoritskega prezbiterija na Ptuju, drugo pa za (v skupini) opravljeno delo na rekonstrukciji kužnega znamenja na Glavnem trgu v Mariboru. Prejel pa je tudi Glazerjevo listino za svoje umetniško ustvarjanje in ohranjanje kulturne dediščine, kot študent je prejel tudi Prešernovo nagrado. Steleto-vo nagrado že sedemnajst let podeljuje Društvo konzerva-torjev Slovenije, Stele je bil oče slovenskega konzervator-stva. Pred MO Ptuj je Viktorja Gojkoviča za častnega občana proglasila že občina Hajdina. Za zdaj je tudi njen edini častni občan. Ob vseh nagradah in priznanjih, ki jih je za svoje dosedanje delo prejel, ostaja skromen in redkobeseden, vsako priznanje, ki ga je doslej prejel, na nek način deli z vsemi, ki so v določenem projektu z njim sodelovali. Strokovna javnost Viktorja Gojkoviča pozna kot vodjo, mentorja, pedagoga (nekaj časa je poučeval tudi plastično oblikovanje na nekdanji Pedagoški akademiji v Mariboru) in tudi svetovalca v številnih strokovnih komisijah in pri izvedbi obnovitvenih posegov. Kot eden redkih se Foto: Črtomir Goznik Viktor Gojkovič v svojem ateljeju v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Priznanja mu pomenijo potrditev nekega dela, ki je bilo strokovno opravljeno, pravi. ponaša tudi z nazivom kon-zervatorski - restavratorski svetnik, ki mu ga je podelilo Ministrstvo za kulturo. Re-stavriranje umetnin je visoko zahtevno umetniško poustvarjanje. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo restavriranje stenskih posli-kav in kipa sv. Jurija v proštij-ski cerkvi na Ptuju (stiliziran kipec sv. Jurija se podeljuje povabljenim predavateljem ob Viktorinovih večerih Društva izobražencev Viktorina Ptujskega), lesenih plastik Jožefa Strauba v prezbiteriju minoritskega samostana na Ptuju, kamnitih plastik cer- kve Marije zaščitnice na Ptujski Gori, poslikav notranjščin cerkva sv. Janeza v Šentjanžu nad Dravčami in župnijske cerkve sv. Jakoba v Ormožu ter kopije kužnega znamenja Jožefa Strauba v Mariboru. Med njegova večja dela sodijo tudi replike Florijanovega spomenika in Marijin steber na Minoritskem trgu na Ptuju. Iz leta 1969 je plastika, portret narodnega heroja Dušana Kedra, postavljena pred Miheličevo galerijo v ptujskem Mestnem parku, ki je tudi prva njegova javna portretna plastika. Gojkovič, eden največjih novodobnih slovenskih kiparjev Gojkovičev kiparski opus, ki zajema portretno plastiko, javne spomenike, spominske plošče, moderno plastiko, je zelo obsežen. Ta ga uvršča med največje slovenske kiparje druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Kot kipar se posveča tudi ustvarjanju na področju sodobne likovne produkcije s poudarkom na strukturi, odzivnosti in povezovanju materialov (marmor, peščenec, aluminij, bron, železo, glina, ...). Iz leta 1999 datira eden njegovih najdrznejših korakov, vhodna bronasta vrata na Ptujski Gori, ki po kvaliteti izvedbe prav nič ne zaostajajo za bronastimi vrati ljubljanske stolnice. Gre za eno njegovih najmonumentalnejših del. Kot eden izmed redkih, če že ne edini slovenski kipar, Gojko-vič ne dela ostrih ločnic med restavriranjem, ki je njegova osnovna dejavnost in avtorskim kiparskim delom. Svoje kiparske umetnine je doslej razstavljal na okrog 130 samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Viktor Gojkovič se je rodil leta 1945 na Ptuju, izhaja iz številčne družine Gojkovičevih s Hajdine. Je ponosni oče štirih hčera. Nadarjenost za umetnost je pokazal že v osnovni šoli, ko je se je izkazal s kipom takratnega predsednika države, obiskoval jo je na Hajdini. Zatem se je vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral pri znanem slovenskem kiparju prof. Zdenku Kalinu, diplomiral je pri vrhunskem kiparskem mojstru Foto: Črtomir Goznik Viktor Gojkovič, akademski kipar in magister restavratorstva, vrhunski strokovnjak, ki se mu je okolje oddolžilo z dvema nazivoma častnega občana, po občini Hajdini, kjer živi, ga je za častnega občana imenovala tudi MO Ptuj. Ptuj je Viktorjevo mesto, ki mu je dal del svojega življenja, so med drugim zapisali avtorji monografije o njem, ki je izšla ob umetnikovi 60-letnici v letu 2005. Foto: Črtomir Goznik Med večja Gojkovičeva dela sodi tudi Marijin steber na Minorit-skem trgu na Ptuju. prof. Dragu Tršarju, leta 1973 je končal še specialko za re-stavratorstvo pri profesorju Mirku Šubicu, kar je danes priznana magistrska stopnja. Umetniško se je izpopolnjeval v več evropskih državah in tudi v ZDA. Viktorjev oče je bil prvi konzervator in prepara-tor v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Letošnji častni občan MO Ptuj je zaposlen v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor. Izjemni restavratorski in kiparski opus Viktorja Gojkoviča je prikazan v monografiji, ki je izšla ob njegovi 60-letnici v letu 2005. Ob podpori slovenskih gospodarstvenikov sta jo izdala Pokrajinski muzej Ptuj in MO Ptuj. Njeno izdajo so načrtovali že ob umetnikovi 50-letnici, ko je Pokrajinski muzej Ptuj vodil še Boris Miočinovič. Vseskozi pa se je Viktor Goj-kovič zavedal tudi pomena vključevanja v stanovske skupine in društva, zavedajoč se pomena skupinskega nastopanja na domačih in tujih kulturnih prizoriščih. Je soustanovitelj Grupe Junij, član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Maribor. Grupo Junij so ustanovili Stane Jagodič, Enver Kaljanac, Harold - Hari Draušbaher in Viktor Gojkovič leta 1969 oziroma 1970 kot avtorski likovni odgovor na aktualna domača družbena in svetovna dogajanja. Prvo razstavo je pripravila že leta 1971 v Celju. Svoj vrh pa je skupina umetnikov, rojena meseca junija, dosegla med letoma 1977 in 1980. Imenovanje za častnega občana MO Ptuj je novo priznanje za zavzeto in pošteno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine in avtorskega kiparskega dela Viktorja Gojko-viča, ki ga odlikujeta ljudskost in človečnost. Priznanje, ki je potrditev nekega dela, pove skromno, kot vedno doslej, ko je sprejemal čast takšnega ali drugačnega priznanja oziroma nagrade za svoje izjemno strokovno delo. MG Ljutomer • 51. praznik občine Slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj Z današnjo slovesno sejo občinskega sveta v prostorih Doma kulture se bodo v ljutomerski občini pričele številne prireditve, namenjene enainpetde-setemu občinskem prazniku. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja in nagrade za letošnje leto najzaslužnejšim posameznikom in kolektivom. Naslednji dan, v soboto, bo ob 10. uri otvoritev obnovljenega ljutomerskega letnega kopališča, nekoliko pozneje bo svojemu namenu predana nova poslovna cona, nato pa še modernizirana lokalna cesta Babinci-Cven. Zvečer bo na športnem igrišču pri gasilskem domu v Mali Nedelji na ogled film zmagovalca Grossmanno-vega filmskega festivala iz lanskega leta - Šejtanov bojevnik. Že 3. festival filma in vina se bo odvijal v Domu kulture, kinu Mitra ter letnem kinu na prostem ob Partizanu v Ljutomeru v času od 6. do 11. avgusta. Gosta festivala, ki bo vsak dan postregel tudi s koncerti, bosta svetovna filmska legenda Loyd Kaufman iz New Yor-ka in Slobodan Šijan, režiser balkanskih filmskih uspešnic »Ko to tamo peva« in »Maratonci trče počasni krug«. V petek, 10. avgusta, bo po mestnih ulicah potekal tradicionalni 12. sejemski tek, dan pozneje pa bo TD Ljutomer pripravilo že 23. Prleški sejem po "celen Lotmerki". Domača gledališka skupina KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera bo 16. avgusta v atriju Mestne hiše v Ljutomeru ob 20. uri predstavila igro Toneta Partljiča Krivica boli, KD Orfej pa bo v ljutomerski cerkvi (29. avgust in 1. september) izvedlo koncert v okviru Mednarodnega festivala zborovske glasbe Orfest. Prireditve ob 51. prazniku občine Ljutomer se bodo zaključile s slavnostjo ob 140-letnici »Besede« v soboto, 15. septembra, ob 13. uri v Mali Nedelji. Niko Šoštarič Ormož • Uspešno zaključili 10. ormoško poletje Ormož postaja v festivalsko mesto Na nedavni tiskovni konferenci so organizatorji minulo 10. ormoško poletje ocenili kot izjemno uspešno prireditev Med 23. junijem in 14. julijem se je zvrstilo 22 prireditev. Vreme je organizatorje sorazmerno dobro služilo, kar je bilo še posebej pomembno, saj so bile prireditve domala vsak večer. Izbor je bil pester, za različne priložnosti in okuse, je ocenil župan Alojz Sok, ki se je prireditev nekajkrat tudi sam udeležil. Ob tej priložnosti se je zahvalil organizacijskemu odboru, ki ga je imenoval na predlog mag. Bojana Burgarja in kot se je izkazalo, je bil izbor pravilen. Poleg predlagatelja so bili za organizacijo zadolženi še To- maž Bolcar, Željka Nardin Mi-lovanovic, Mateja Serec, mag. Karmen Štumberger in Anton Žumbar. Za programsko shemo je bil zadolžen Tomaž Bol-car, za organizacijsko izvedbeno plat pa mag. Karmen Štum-berger, ki je poudarila, da so bili še posebej veseli dobrega odziva pokroviteljev. Glavni pokrovitelj prireditve je bila Občina Ormož, generalni pokrovitelji pa Carrera Optyl, Tovarna sladkorja Ormož, Wi-enerberger opekarna Ormož, Jeruzalem Ormož VVS, Nova ljubljanska banka Ormož in Komunalno podjetje Ormož, ki so se jim ob tej priložnosti tudi zahvalili za sodelovanje. Dober glas o tem, kaj se to poletje dogaja v Ormožu, pa so čim dlje širili tudi medijski sponzorji Radio Prlek in Ra-dio-Tednik Ptuj. O prireditvi pa so obveščali tudi na številnih internetnih portalih. Tudi odziv publike je letos presenetil, saj si je prireditve ogledalo okrog 4000 obiskovalcev iz Ormoža in od drugod. Pri organizaciji je pri treh prireditvah sodeloval Mladinski center Ormož, pri eni Gimnazija Ormož, pri ljudski veselici pa PGD Ormož, saj je bila hkrati tudi primopredaja gasilskega vozila. »Tritedenski projekt je bil v vseh ozirih zahteven in je lahko bil izveden le ob podpori širokega kroga ljudi in služb,« je zaključila Štumbergerjeva. Prihodnje leto poletje že prej Tomaž Bolcar je poudaril, da se jim je zdelo primerno, da se ohrani tradicija desetletnega organiziranja poletnih prireditev v Ormožu, prisluhnili so željam obča- Odziv obiskovalcev je bil presenetljivo dober, saj si je 22 prireditev ogledalo skupno čez 4000 gledalcev. nov, različnim generacijam in umetniškim zvrstem. Prireditev je zajemala nastope domačih umetnikov, v Ormož pa so pripeljali tudi nekaj najuspešnejših skupin določenega umetniškega področja in uspešne skupine z drugih festivalov. »Ormož je bil mesto stika različnih umetniških hotenj in pogledov. Prisluhnili smo tudi tistim, ki mislijo drugače. Nekatere prireditve so bile malo slabše obiskane, kar pa je pri literaturi in poeziji tudi običajno, ker ima ožji krog publike, zato smo lahko zadovoljni. Analiza programa se je že vršila ob vsaki prireditvi, sproti smo že razmišljali, kako prihodnje leto. Zato lahko rečem, da koncept 11. ormoškega poletja že nastaja. Prireditev počasi prerašča v festival in Ormož tako postaja eno od festivalskih mest v Sloveniji.« Prihodnje leto se bo festival pričel prej, da se bo v program lahko vključilo več prireditev, ki v Ormožu sicer potekajo v mesecu juniju. Načrtujejo, da bi s tekmovanje godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, ki bo prihodnje leto že 13., začeli ormoško poletje 2008. S tem bi se povečalo število nastopajočih in Ormožanov, ki pri prireditvah sodelujejo. Zanimanje je sicer vsako leto večje, vendar prireditev v občini še ni dobilo dovolj velike teže. Nekaj manevrskega prostora je še na področju folklore, kjer že potekajo dogovori o izmenjavi nastopajočih, tudi v mednarodnem merilu. Ne- kaj več teže želijo dati tudi gledališkim predstavam, ker letos zaradi poznega začetka ni bilo mogoče zagotoviti več kvalitetnih predstav. Tudi v prihodnje bodo za nastope iskali najkvalitetnejše skupine, mesto pa bodo dobili tudi kulturni ustvarjalci iz našega okolja. "V občinskem proračunu so za pokrivanje ormoškega poletja namenili 27.000 €, ki pa jih najverjetneje ne bo treba porabiti v celoti. Sponzorji so bili velikodušni, tudi vstopnic je bilo kar nekaj prodanih in ustvarjen je bil prihodek 18.200 € neto, brez DDV. Koliko je prireditev stala v celoti, zaenkrat še niso znali povedati. Miran Šerod iz občinske uprave pa je ocenil, da naj bi po prvih izračunih poletje stalo okrog 30.000 €, končna številka pa bo znana čez kakšen mesec po prejetju vseh računov." Ker je bil župan Sok z organizacijskim odborom tako zadovoljen, jih je kar zadolžil za pripravo prireditev ob marti-novanju, ki bodo letos malo drugačno. Združili bodo vso vinogradniško srenjo in organizirali sejem vinogradniške opreme. Pri tem računajo na pomoč Območne obrtne zbornice Ormož. Pa še eno razveseljivo novico so povedali. Občina je v procesu nabave prireditvenega šotora dimenzij 15 krat 50 metrov, možno pa ga bo uporabljati v dveh delih, za večje ali manjše prireditve. V proračunu so zanj namenili 8000 €. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Zavrč • Ob 10. obletnici Planinskega društva Haloze Urediti želijo pešpot Maksa Furjana Planinsko društvo (PD) Haloze v letošnjem letu obeležuje 10. obletnico ustanovitve. V počastitev jubileja so tudi v občini Zavrč, kjer deluje odsek društva, odprli priložnostno razstavo. Na razstavi so na ogled fotografije s pohodov, planinskih tur in druženj ter časopisni članki, ki jih objavljajo v občinskih časopisih. „Bili smo zelo veseli, ko smo pred desetimi leti izvedeli, da se je v občini Videm ustanovilo PD Haloze in da se bomo tudi mi lahko rekreira-li s pohodništvom. Hitro po rojstvu društva smo se tudi v Zavrču sestali in odločili, da ustanovimo odsek Zavrč, ki bo deloval pod okriljem PD Haloze. Iniciatorjev za ustanovitev odseka nas je bilo devet. Samostojnega društva nismo mogli ustanoviti, saj je občina glede na število prebivalcev premajhna, da bi lahko imela svoje planinsko društvo," pojasnjuje članica PD Haloze - odsek Zavrč - Jožica Bratuša. V prvih osmih letih delo- vanja so se člani haloškega planinskega društva ukvarjali samo s pohodništvom. To pa iz razloga, ker niso imeli šolanih vodnikov. Zadnji dve leti pa se podajajo tudi v sredo - in visokogorje. Izšolali so namreč tri vodnike in dva markicista. Na slovesnosti, ki so jo za-vrški planinci pripravili ob jubileju, se je porodila zanimiva pobuda: trasirati pešpot, ki bi jo poimenovali po svojem rojaku - kulturnem ustvarjalcu Maksu Furjanu. Po besedah Bratuševe je ideja zanimiva in jo bodo verjetno v bodoče tudi realizirali. Mojca Zemljarič Odprtju razstave je sledil prijateljski klepet. Foto: MZ Lenart • Poletne prireditve Od igre do petja V Lenartu so se letos odločili organizirati poletne prireditve. V ta namen so na dvorišču občine Lenart postavili oder na prostem, na katerem se odvijajo kulturne prireditve od sredine junija, zaključile se bodo konec avgusta. Prejšnji konec tedna sta bili na letnem odru dve prireditvi, in sicer v petek je bila odigrana lutkovna predstava za otroke Kužek in muca v izvedbi lutkovnega gledališča Tri iz Kranja. V soboto je na letnem odru potekal koncert ciganske etno skupine Langa, ki deluje od leta 1997. Nastala je v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti in je po ocenah poznavalcev trenutno najbolj avtentična ciganska akustična glasbena skupina v Sloveniji. Repertoar skupine obsega cigansko etno in avtorsko glasbo. Avtorska glasba, ki jo ustvarjata brata Jože in Mišo Kontrec, je deloma izvedena tudi v slovenskem jeziku. Pisec vseh besedil je pesnik Feri La-inšček, sicer tudi avtor kultnega romana Namesto koga roža cveti, ki govori prav o življenju prekmurskih Romov. Skupina Langa je dvakrat uspešno sodelovala na Festivalu narečne popevke, nastopila je na festivalu Druga godba, lani pa je s skupino Šukar navdušila v ljubljanskih Križankah. Skupina je dejavna tudi v tujini, lani je nastopila na festivalu v Comacciu v Italiji, letos pa bil zelo odmeven njen koncert v gledališču v Trstu. Skupina sodeluje tudi pri sne- Nastop ciganske etno skupine Langa manju filma Traktor, ljubezen in rok 'n' roll, ki ga po romanu Ferija Lainščka pripravlja Branko Djuric Djuro. V sredo, 25. julija, pa je na letnem odru potekal koncert vokalne skupine Kresnice, ki deluje v okviru KUD Kresnik Maribor, in pojejo že petnajsto leto, ves čas skupino vodi Metka Potisk, ki v skupini tudi poje. Gojijo izključno slovensko ljudsko pesem, pojejo najraje takšne pesmi, ki so že skoraj pozabljene: ljubezenske, nabožne, stanovske, pri-godne in podobne. Kresnice zelo veliko nastopajo v domačem mestu, širom po Sloveniji, pa tudi preko meja, vsako leto se predstavijo s celovečernim koncertom. V skupini poleg Metke Potisk še pojejo: Irena Porekar Kacafura, Emica Ogrizek, Dana Kmetič, Zlatka Rashid, Metka Jauk, Majda Šo-berl, Elica Frangež in Manica Potisk. V petek, 27. julija, ob 21. uri so na letnem odru nastopili domačini - Pihalni orkester MOL, ki se bo predstavil z lahkotnimi melodijami, primernimi za vroče poletne večere. Vse prireditve so brezplačne. Zmago Šalamun Sela • Razgibano tudi ob 9. krajevnem prazniku Svoj kraj imamo radi Deveto leto zapored so na Anino praznovali v videmski KS Sela in konec minulega tedna pripravili več športno-družabnih dogodkov. Letošnja novost sta bila pohod in kolesarjenje v organizaciji ŠD Selan, sicer pa se je praznovanje tudi letos zaključilo z nedeljskim žegnanjem v cerkvi sv. Družine na Selih, ko je mašo daroval župnik fare sv. Vida Tarzicij Kolenko. Da pa imajo svojo vas in KS zares radi, so kazali s sobotno domiselno prireditvijo in nastopom mladih krajanov. Letošnji praznik je bil tudi premierni za novega predsednika sveta KS Sela Antona Peršuha, ki pa je v sobotnem nagovoru na kratko strnil tudi že letošnje dogodke, med katerimi je posebej omenil spo- mladansko čistilno akcijo, srečanje starejših v kraju, pa tudi udeležbo na vsakoletnem srečanju Selanov, ki je bilo letos v Selu pri Velenju. Pohvalil je prav vse domačine, ki delajo v društvih, posebej pa izpostavil novo športno društvo, ki deluje šele nekaj mesecev in ima veliko športnih zanesenjakov. Med načrti, ki jih ima selska krajevna skupnost, pa je Per-šuh izpostavil letošnjo, ko naj bi tudi v Trnovcu preplastili Na Selih so slavili god sv. Ane in se družili na žegnanju, ki ima že dolgo tradicijo. že dodobra načeto asflatno cesto, ni pa skrival zadovoljstva, da se je tudi pri dolgo načrtovani obnovi podružnične šole v Selih nekaj premaknilo, namreč prav v teh dneh dotrajano šolsko poslopje pričenjajo obnavljati. Obnovo selske podružnice je v svojem nagovoru omenil tudi videmski župan Friderik Bračič, hkrati pa izrazil veliko veselje in zadovoljstvo, da jim je končno uspelo tudi na ministrstvu za šolstvo in šport pridobiti t. i. intervencijska sredstva. S tem denarjem, zraven bodo seveda dodali še občinskega, pa bodo že v prvi fazi obnovili ostrešje, zamenjali okna, v celoti tudi sistem ogrevanja in pa kompletno inštalacijo. Obnovo bo izvajalo gradbeno podjetje GP Project ing s Ptuja, je še omenil župan Bračič in hkrati dodal, da bo s tem šola dobila najprej lepši videz, tudi prijetno notranjost, s tem pa bodo ponujeni tudi mnogo boljši pogoji za delo in učenje najmlajših, ki obiskujejo podružnico na Selih. TM Od tod in tam Ptuj • Praznovanje visokega jubileja Julija letos je v krogu domačih praznoval 95. rojstni dan -jubilej - član Društva upokojencev Rogoznica Franc Breznik iz Podvincev 105. Na dom so mu k temu jubileju prišli čestitat in ga s skromnim darilom ter šopkom cvetja razveselili predsednik Janko Mlakar, tajnik Stanko Menoni in odbornica Marija Vais-baher iz Društva upokojencev Rogoznica. Franc se je rodil leta 1912 v Spuhlji, pozneje pa je kupil domačijo v Podvincih. Delal je na železnici, pred upokojitvijo 1974. leta pa kot vzdrževalec v domu dr. Marjana Borštnarja v Dornavi. V zakonu sta se mu rodila sin in hči. Sedaj živi na domačiji pri hčerki Marici in vnuku Tomasu, ki izredno lepo skrbita zanj. Zlasti je do njega pozoren vnuk, ki mu je v poznih letih v veliko veselje.Zelo svežega spomina je ob srečanju obujal spomine iz svojega bogatega življenja. Ob slovesu smo si obljubili, da se ob njegovi 100-letniciponovno srečamo. JM Markovci • Zlata poroka Meznarič Po 50 letih zakona sta si zlati „da" pred matičarjem izrekla zakonca Genovefa in Lovrenc Meznarič iz Stojncev. Meznaričeva sta se poročila 1. junija 1957. Ustvarila sta si družino in dom, ki so ga bogato napolnili trije otroci: Silva, Milena in Marjan. Svoje starševstvo obnavljata kot dedek in babica tudi s svojimi vnuki: Tadejo, Sabino, Sandro in Lucijo. Zakonca Meznarič je za zlatoporočenca razglasil markovski župan Franc Kekec, kije ob tem povedal: „ Minilo je petdeset let, ko sta si mlada in polna pričakovanj obljubila drug drugemu z besedico „da" zvestobo in medsebojno pomoč na skupni življenjski poti. V vajinih pričakovanjih je bilo polno bogatih načrtov, ki sta jih uresničila ali želela uresničiti. Kolikor vama je uspelo uresničiti vajine načrte, vesta najbolj sama. 50 let, gledano nazaj, je bilo kratkih, polnih različnih dogodkov. Spominjajta se predvsem lepih doživetij." MZ Borl • Zlata poroka zakoncev Belšak ■ V „'í-vllP Gk iL jgk W^P JH Prve dni julija sta po petdesetih letih zakona pred matičarja znova stopila Vida In Peter Belšak. Belšakova sicer živita v Ljubljani, a ju na podravsko pokrajino vežejo družinske korenine in mladostniška leta. Zlata nevesta Vida Belšak, z dekliškim priimkom Prelog, je bila rojena 24. maja 1937 v Banja Luki, zlati ženin Peter Belšak pa se je rodil 7. decembra 1933 v Muretincih. Osnovno šolo sta oba obiskovala v Gorišnici. Po tem, ko sta se njuni življenjski zgodbi združili, sta 6. julija 1957 v Markovcih sklenila zakonsko zvezo. V zakonu sta se jima rodili hčerki Sonja in Martina, dandanes pa sta tudi ponosna stara starša Anni, Martinu in Petru. Zlatoporočenca Belšak živita v Ljubljani, oba pa sta bila zaposlena na odgovornih delovnih mestih. Vida je profesorica angleškega in nemškega jezika, Peter pa dr. med., specialist otorinolaringolog. Navkljub življenju v prestolnici se Belšakova rada vračata v Haloze. V Brezovcu imata svoje posestvo z vinogradom, ki ga ljubiteljsko obdelujeta v svojem prostem času. MZ Foto: JM Foto: ZS Foto: Laura Foto: Laura Foto: TM Grajena • Z osrednje slovesnosti ob sedmem krajevnem prazniku Napočil je cas za velike stvari Osrednja slovesnost ob sedmem krajevnem prazniku PČ Grajena je bila v soboto, 28. julija, na ploščadi pred gasilskim domom Grajena. Ob krajanih so se je udeležili tudi nekateri gostje, mestna svetnika (Lidija Majnik in Miran Meško), vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj mag. Janez Merc, poslanec DZ Franc Pukšič, člani sveta PČ Grajena in nekateri drugi. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor KD Grajena, ki ga vodi Rudi Mohorko, s plesnimi in pevskimi točkami učenci OŠ Ljudski vrt - podružnice Grajena, pod vodstvom mentorice Vlaste Vučinič, Ljudski pevci DU KD Grajena pod vodstvom Albina Krambergerja, ki so nastopili tudi na petkovem tradicionalnem srečanju ljudskih pevcev, ki so ga organizirali skupaj z DU upokojencev Grajena ter člana gledališke skupine Grajena Justina Vujnovič in Vlado Bezjak z odlomkom iz letošnje predstave Spomenik pri Hra-stovcu, s katero se bodo predstavili še na petih predstavah na gradu Vurberk od 31. do 4. avgusta. Prvih pet predstav je videlo kar tri tisoč gledalcev. Andrej Rebernišek, pred- sednik sveta PČ Grajena, je na sobotni osrednji slovesnosti ob Foto: Črtomir Goznik Ob sedmem krajevnem prazniku so priznanja PČ Grajena prejeli PGD Grajena, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ter Janez Polanec, ki so se z dosežki za razvoj kraja še posebej izkazali. Za PGD Grajena je priznanje prevzel Robi Horvat, za društvo vinogradnikov pa predsednik Andrej Rebernišek. sedmem krajevnem prazniku povedal, da so Grajenčani sicer zadovoljni tudi z najmanjšimi pridobitvami, da pa so njihovi cilji vedno višji. Zdaj si z vsemi silami prizadevajo, da bi v PČ Grajeno pripeljali kanalizacijo ne glede na to, koliko bo to stalo, ki je zaradi razpršenosti območja ni bilo mogoče vključiti v projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ker gre za več kot nujen projekt. Prepričan je, da jim bo s skupnimi močmi uspelo. V odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana je sokrajane v imenu MO Ptuj in v svojem imenu pozdravila novopečena Grajenčanka Lidija Majnik. Najzaslužnejim krajanom oziroma organizacijam za nji- hov pomemben prispevek k razvoju kraja oziroma območja četrti pa so se v soboto zahvalili s priznanji PČ Grajena. Prejeli so jih PGD Grajena ob 50-let-nici uspešnega delovanja, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice ob 10-letnici uspešnega delovanja ter Janez Polanec za večletno aktivno delo v svetu PČ Grajena in društvenem delu. Tudi letošnje praznične prireditve so pričeli s športnimi srečanji. V soboto so najboljšim podelili priznanja. Izvedli so tradicionalno kolesarjenje, na nogometnem turnirju med posameznimi zaselki PČ Grajena je slavila nogometna ekipa Grajenščaka, ki je osvojila tudi prehodni pokal. Martina Škrila Foto: Črtomir Goznik Lidija Majnik, mestna svetnica, pred kratkim je postala Grajen-čanka, je v odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana sokrajane pozdravila ob sedmem krajevnem prazniku, ki ga Grajenčani praznujejo v spomin na 26. julij 2001, ko so položili temeljni kamen za novo podružnično osnovno šolo v Grajeni. je letošnja najposkočnejša Gra-jenčanka, v kategoriji do 14 let je najposkočnejši Grajenčan Blaž Kampl, v kategoriji do 40 let Bojan Kukovec, nad 40 let Janko Krajnc in nad 50 let Milan Bračko. MG Ptuj • Kmetija leta 2007 v MO Ptuj je Kmetija Lenart z Mestnega Vrha Izbrane kmetije simbol vztrajnosti Že osmo leto zapored je podelitev priznanja za Kmetijo leta nepogrešljiv del v okviru praznovanja občinskega praznika Mestne občine Ptuj. Petčlanska komisija je po ogledu in ocenjevanju kmetij za Kmetijo leta 2007 v MO Ptuj izbrala Kmetijo Lenart z Mestnega Vrha. Sedmo leto zapored podeljujejo tudi priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Na prireditvi, ki je bila v petek na Grajeni, je to priznanje za leto 2007 prejela kmetija Petek iz Grajenščaka. Kmetije že skoraj kot podjetja »Kmetijska politika Slovenije se organizacijsko in kadrovsko učinkovito prilagaja razmeram v Evropi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije z agencijami in potrebnimi institucijami izvajata zahteve evropskih direktiv v okviru možnosti. Uspešno realizacijo izvaja Kmetijsko-svetovalna služba, ki kmetom strokovno svetuje in beleži potrebne podatke za pridobivanje subvencij. V MO Ptuj je 640 kmetij. V proračunu občine za letošnje leto je predvidenih 55.813 evrov. Vendar se kmetje teh sredstev premalo poslužujejo,« ugotavlja Slavko Brglez, član komisije in tudi idejni vodja prireditve Kmetija leta. Mirko Kekec, podžupan MO Ptuj, dodaja, da se v MO Ptuj zavedajo pomena podeželja in kmetovanja: »Res je, da se v zadnjem času pojavljajo vprašanja, ali je potrebno, da so v proračunu mestne občine sredstva, namenjena za vzpodbujanje kmetijstva. Te dvome zavračam z ugotovitvijo, da ni razvitega in urejenega mesta brez razvite ter urejene okolice s podeželjem in prav zaradi tega bodo sredstva v proračunu, namenjena za kmetijstvo, tudi ostala.«. Tudi Franc Puk-šič, poslanec v Državnem zboru RS, je mnenja, da naše države brez skladnega regionalnega razvoja verjetno ne bi bilo dolgo: "Naša naloga na državni ravni je tudi ta, da poskušamo na tem področju odpraviti pomanjkljivosti. Eden izmed načinov je dvig sredstev v občinskih proračunih za skladni regionalni razvoj«. Foto: MT Na kmetiji Petek ohranjanja tradicijo življenja na vasi in arhitekturno dediščino. Kmetija Lenart je Kmetija leta 2007 Mestne občine Ptuj. Prireditev Naj kmetija v MO Ptuj tudi kot promocija kmetijstva Prireditev Naj kmetija MO Ptuj je na pobudo Slavka Brgle-za takratni odbor za gospodarstvo vključil v praznovanje MO Ptuj, namenjena pa je vsem, ki ohranjajo tradicijo življenja na vasi in kmečko arhitekturo. »Izbrane kmetije naj bi simbolizirale vztrajnost kmečkega življenja, njihov dosežen razvoj ter življenjsko perspektivo v MO Ptuj. Izbrane kmetije naj bodo vzpodbuda mladim kmečkim sinovom in hčeram, da ostajajo na zemlji ter jih prepričujejo, da je možno v sedanjem času z moderno proizvodnjo ustvarjati ugodne sociološke pogoje za razvoj zdrave družine,« je pojasnil pomen akcije Slavko Brglez. Pri Kmetijsko-svetovalni službi Ptuj so komisiji podali pred- loge, katere kmetije so v tem letu največ vložile v svoj razvoj. Predsednik komisije Rajko Fajt in člani Slavko Brglez, dr. Vladimir Korošec, Terezija Meško in Alenka Bezjak so si predlagane kmetije ogledali in naslov Kmetija leta 2007 MO Ptuj' podelili kmetiji Lenart. mat (Z leve) Mirko Kekec, podžupan MO Ptuj, družini Petek in Lenart ter Slavko Brglez, pobudnik akcije Kmetija leta. Kmetija Lenart Tam gospodarita Franc in Marica, pomagata pa jima sinova Davorin in Dominik. Kmetija je usmerjena v živinorejo. V preteklem letu so staremu hlevu dozidali novega in s tem povečali zmogljivosti na blizu 100 glav goveda. Izboljšali so tudi vzrejne, okoljevar-stvene terzdravstveno-higienske pogoje. Letno vzredijo okrog 30 telet, proizvedejo 170 tisoč litrov mleka ter pet ton in pol govejega mesa. Krmo pridelajo na svoji in najeti zemlji. Kmetija Petek V skladu s pravilnikom je komisija kmetiji Petek podelila priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Gospa Marija in sin Bojan skupaj obdelujeta osem hektarjev kmetijskih zemljišč, h kmetiji pa sodijo tudi štirje hektarji gozda. Na njivskih površinah gojijo predvsem koruzo in pšenico, imajo pa tudi 20 glav goveje živine. Sta tudi vinogradnika, saj obdelujeta vinograd s 1500 trsi. Hiša, v kateri živita, je stara okrog 300 let. V njej je bila nekoč gostilna, trgovina in pred 2. svetovno vojno tudi občina. Foto: MT Foto: MT Markovci • Osma redna seja občinskega sveta Kam umestiti hitro cesto Ptuj-Ormož? Občinski svet v Markovcih se je v začetku tedna sestal na osmi redni seji. Razpravljali so o 13 točkah dnevnega reda. Že na začetku seje se je občinskim svetnikom pridružil Stanislav Napast iz Skupne občinske uprave Ptuj in pojasnil spremembe Odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta. Tej temi so namenili debelo uro razprave. Z vsemi glasovi za so predlagani odlok z nekaj popravki tudi potrdili. O hitri cesti Ptuj-Ormož V nadaljevanju je bila razprava o prostorskem umeščanju hitre ceste Ptuj-Ormož na območju občine Markovci. Župan Franc Kekec je povedal, da so se župani občin, skozi katere je predvidena gradnja ceste, 28. aprila sestali z državnimi organi. „Trenut-no je v delu študija variant. Študije variant morajo biti končane do konca avgusta. Med 1. in 10. septembrom se bomo župani ponovno sestali na okoljskem ministrstvu in takrat nam bodo študije tudi predstavili. Pripravlja se pet variant, ki bodo v oceno dane tudi nam županom in seveda bomo lahko o tem soodločali," je o aktivnostih, ki tečejo v zvezi z umeščanjem hitre ceste Ptuj-Ormož v prostor, povedal župan Kekec. „Župan, govori se marsikaj ... Bojim se, da nas bodo žejne peljali čez vodo. Predlagam, da občina Markovci poda lokacijsko dovoljenje samo za južno traso (obkanalska varianta). To cesto bolj kot Markovci potrebuje kdo drug. Zato ne smemo dovoliti, da bi cesta v takšni meri posegla v naše bivalno okolje, kot se je to pred leti zgodilo, ko sta se gradila kanal in jezero. Kako bo potem z lokalnim prometom? Bomo gradili podvoze? Ob tem pa pri svojem vztrajajo še naravovarstveniki. Ali sta dve ptici res več vredni kot življenje ljudi?" skeptično okrog trase hitre ceste razmišlja svetnik Franc Obran. Obrana je podprla tudi svetnica Dra- Okrog sobetinskih farm še vedno „smrdi". gica Meznarič. Dejala je, da v Markovcih že potekajo dogovarjanja o morebitni organizaciji ljudske iniciative, v kolikor bi seveda ta cesta res tako posegla v bivanjski prostor Markovčanov. Občinski svet se je po kratki razpravi odločil, da je edina sprejemljiva trasa, ki ji bodo dali zeleno luč, južna varianta - torej ob kanalu in potem na šturmov-ski strani dalje proti Ptuju. Zakaj povišanje cen vode? Na dnevni red sej občinskih svetov v Spodnjem Po-dravju je po dveh letih ponovno priromal zahtevek Komunalnega podjetja (KP) Ptuj za povišanje cen proizvodnje in distribucije vode. S povišanjem so se doslej strinjali samo svetniki Mestne občine Ptuj. Ostale občine zahtevajo s strani KP dodatna pojasnila. Tanja Sternad, vodja plansko analitske službe pri KP Ptuj, ki se je markovskim svetnikom pridružila na julijski seji, pravi: „Zadnje povišanje cen proizvodnje in distribucije vode je bilo na celotnem vo-dooskrben sistemu KP Ptuj izvedeno leta 2005. V tem trenutku prihaja na področju delovanja javnih služb do določenih sprememb. Naredili smo predlog postopnega povišanja cen vode v prihodnjih treh letih (skupno okrog 19 %). Cena vode je prenizka na celotnem sistemu. Infrastruktura je zelo draga, strošek amortizacije se iz leta v leto zvišuje in ni pokrit. Nova zakonodaja pa celo predvideva, da se vsa infrastruktura do 31. decembra 2009 prenese nazaj v upravljanje lastnikom (torej občinam), ki bodo leto tudi potem vzdrževale." Župan Kekec je dejal, da so se župani občin Spodnjega Podravja o povišanju cen vode pogovarjali na posebnem sestanku. „Župani smo imeli glede podražitev deljena mnenja. Polovica je bila za, polovica proti." Kritična do podražitve in nasploh do vračanja komunalne infrastrukture nazaj občinam sta bila tudi svetnika Janez Lipo-nik in Franc Obran: „Zdaj, po 30 letih, bomo dobili vrnjeno vodovodno omrežje. Po toliko letih nam je lahko jasno, da vodi niso več v takšnem stanju, kot so bili ob predaji." Zvonko Črešnik pa je predlagal, da se pred predajo vodovodne infrastrukture občini opravi pregled stanja vodovodnega omrežja. S tem se je strinjal tudi svetnik Slavko Rožmarin, ki je odločno pokazal tudi nestrinjanje s podražitvijo cen vode: Jaz povišanja danes ne bom potrdil, ker želim videti, kako se bodo odločile druge občine." Takšno odločitev so potrdili tudi ostali svetniki. Sklenili so, da bodo o povišanju cen vode odločali na eni izmed prihodnjih sej. Kako z azbestom? Glede vodovodnega omrežja pa je svetnik Liponik dodal: „Predstavniki KP Ptuj so nas vseskozi tolažili, da ni bojazni, da bi bil v naši vodi azbest, čeprav je večji del cevi vodovodnega omrežja v Spodnjem Podravju prav iz azbesta. Trdili so, da se azbest ne more izločati v vodo, ker Še o sobetinski gnojnici Župan Franc Kekec je svetnikom na osmi redni seji predstavil tudi poročilo, ki so ga prejeli s strani okolj-ske inšpekcije. „Na osnovi vaše prijave, prejete 18. junija 2007, glede spuščanja gnojnice v opuščeno gramozno jamo pri farmi v Sobetincih vas obveščamo, da je inšpektor za okolje, Inšpektorat za okolje in prostor, OE Maribor, IP Ptuj, dne 5. julija 2007po uradni dolžnosti opravil ogled na terenu in ni ugotovil nobenega spuščanja gnojnice. Vidnih tudi ni bilo nobenih koles-nic v bližini. Sama jama je močno zaraščena. Vaša prijava je sicer tudi drugače nejasna in nepopolna. Niste navedli, kdo spušča gnojnico, kako jo spušča, kdaj je spuščal in tudi ni navedenih prič ter drugih dokazov, da bi lahko ukrepali proti konkretnemu kršitelju oziroma predali pristojni kmetijski inšpekciji. Med drugim smo ugotovili, da je navedena gramozna jama dejanje nelegalnega kopa gramoza v preteklem času in kot taka bi morala biti sanirana po subsidiarni odgovornosti. Predlagamo vam, da v izogib morebitnega nedovoljenega odlaganja odpadkov pristopite k sanaciji gramozne jame," je zapisano v obvestilu inšpektorice za okolje Marjane Mikola Terbuc občini Markovci. '.. ' HER ■■¿Ä^S'j . v: 1 m £ ! i-iE-ar:,. JJTmv^Í í i-" ■ - Mm ' ' 'rti, "i 3B| . , } SI ™ iSíáríí1 1 jI Ö • ' it m*? ^pap mBSm UŠI HP BB Ekološki otoki v markovski občini: ali prepolni smeti, ki tja ne sodijo, ali pa preprosto zgorijo, kot se je to zgodilo v Zabovcih in Novi vasi. so cevi obložene z vodnim kamnom, tako da azbest nima neposrednega stika z vodo, ki teče po ceveh. Ker se sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja v Markovcih zamenjujejo tudi vodovodne cevi, sem opazil, da pa na starih - azbestnih ceveh, ki so jih izkopali iz zemlje, ni opaziti obloge vodnega kamna, kot to vseskozi zatrjujejo na KP Ptuj." Župan Kekec je na to opazko na kratko odgovoril: „Analize vode smo že večkrat naročili in azbestnih vlaken v vodi naj ne bi bilo." Regiji ime Spodnje Podravje! Glede izbire imena regije je župan Kekec predlagal naziv Spodnje Podravje, saj je po njegovem mnenju Spodnja Štajerska tudi v Avstriji. Svetnik Franc Obran je županovo mnenje potrdil in dejal: „Tudi na regijskem odboru naše stranke (SLS) smo se pogovarjali o poimenovanju pokrajine. Odločili smo se, da je Spodnje Podravje dobro ime. Vsi skupaj pa se moramo tudi v bodoče potruditi, da bomo do svoje pokrajine prišli." S poimenovanjem pokrajine Spodnje Podravje so se z dvigom rok nato strinjali vsi navzoči. Brez razprave so na znanje vzeli polletno realizacijo izvrševanja proračuna in sklep Vaškega odbora Sobe-tinci glede ureditve bioplin-ske naprave. Seznanili pa so se tudi s sklepom o imenovanjem Ivana Štrafele za ravnatelja OŠ Markovci. Pri točki Pobude in vprašanja je svetnik Slavko Rožmarin opozoril na brezvestno ravnanje občanov glede odlaganja komunalnih odpadkov. Poudaril je: „Odkar imamo odlok, ki prepoveduje kurjenje komunalnih odpadkov v naravi, ljudje raznorazne odpadke odlagajo na ekološke otoke, kjer nastajajo prave ekološke bombe. S tem se je strinjal tudi svetnik Vladko Kelenc, ki je predlagal, da se o tej problematiki opozori tudi v Listu iz Markovcev. Pod zadnjo točko dnevnega reda pa je župan Franc Kekec dodal informacije o podjetju Ekoles: „Podjetje Saubermacher, ki je novi lastnik podjetja Ekoles, ni več zainteresiran za gradnjo poslovnih objektov v OC Novi Jork. Ekoles je vse finančne obveznosti do občine izpolnil, zdaj pa nam želijo parcelo - ker je novi lastnik ne potrebuje - prodati nazaj. Podjetje Ekoles je imelo s parcelo v Novem Jorku res stroške, vendar mu občina teh stroškov ni dolžna poravnati in mu jih tudi ne namerava. Ekoles zdaj parcelo v OC torej prodaja. Čakamo njihov dopis in potem se bomo o tem kaj več pogovarjali tudi na občinskem svetu." Mojca Zemljane Foto: MZ Foto: MZ Ljubljana • Računsko sodišče z vrsto priporočil glede odprave posledic suše Bo vendarle izdelan pameten program za odpravo posledic suše?! Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o smotrnosti ravnanja države pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu ocenilo, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen in da sistem odprave posledic suše še vedno vsebuje pomanjkljivosti. Sodišče je zato kmetijskemu ministrstvu naložilo pripravo odzivnega poročila, v poročilu pa dalo tudi vrsto priporočil, ki se nanašajo predvsem na aktivnosti za zmanjšanje škode in proračunskih sredstev. Sodišče je revidiralo delovanje ministrstev za kmetijstvo in za okolje ter nekaterih drugih institucij v sušnih obdobjih med 2000 in 2006. Kmetijsko ministrstvo mora odzivno poročilo, v katerem bo navedlo in opisalo aktivnosti in ukrepe za jasnejšo opredelitev nalog pri preprečevanju posledic suše v kmetijstvu ter za pregledno izkazovanje financiranja ukrepov tako na področju preprečevanja kot odprave posledic suše, predložiti v 90 dneh. Predvsem pa se je sodišče, kot je na današnji novinarski konferenci dejal prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel, v poročilu osredotočilo na priporočila. "Ministrstvoma za kmetijstvo in za okolje podajamo 23 različnih priporočil, med katerimi velja omeniti definiranje smiselnih preventivnih ukrepov, vzpostavitev sistema, po katerem bodo veliki namakalni sistemi primerno vzdrževani za delovanje, ter enotno ocenjevanje škode in preverjanja podatkov," je povedal Vesel. Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, ne pomenijo nikakršnih kršitev veljavne zakonodaje. "Ugotovitve in priporočila sodišča so napotila ministrstvu, kako se s problemom suše ukvarjati v prihodnje," so povedali na ministrstvu in dodali, da priporočilom sodišča intenzivno sledijo. Kot še dodajajo, že ustanavljajo medresorsko delavno skupino za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb. Pripravili pa so že izhodišča za analizo ranljivosti kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe in za prilagodit-vene ukrepe, na podlagi česar bodo pripravili strategijo in nacionalni program za odpravo posledic suše. Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da nacionalni program varstva pred naravnimi nesrečami ni edina podlaga za izvajanje preprečevanja posledic suše. Neugodne vremenske razmere so samo zaradi nekaterih ukrepov zajete v program, sicer pa se neugodne vremenske razmere ne štejejo za naravne nesreče. "Programi kmetijske politike so tisti, ki urejajo celovito preprečevanje škod v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer," so pojasnili. Dejanske škode za 257 mio evrov, država dala le 86 mio evrov Po besedah vrhovnega državnega revizorja Miroslava Kranjca je sodišče v okviru revizije ugotavljajo državne stroške v obdobju 2000-2006, Letošnja suša je že zdesetkala pridelek koruze na ptujsko-drav-skem polju ... povezane s sušo. Ocenjena škoda, ki jo je povzročila suša v kmetijstvu, znaša 247 milijonov evrov, medtem ko je odprava posledic omenjene škode državo stala 86 milijonov evrov oz. dobrih 34 odstotkov celotne ocenjene škode. Država pa je za preventivne ukrepe namenila le dobre tri milijone evrov. Sodišče je ocenilo, da je tako razmerje med sredstvi za odpravo posledic in za preventivne ukrepe izrazito neustrezno, je povedal Kranjc. Po mnenju sodišča bi zato država morala iskati bolj primerno in učinkovito kombinacijo ukrepov, njihovo težišče pa prenesti od odprave posledic na preprečevanje nastanka škode. Računsko sodišče ocenjuje, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen. Kmetijsko ministrstvo je od vsaj 12 ukrepov, ki jih predvideva teorija in jih izvajajo nekatere države, izvajalo le tri: izvajalo gradnjo namakalnih sistemov, spodbujalo ohranjanje kolobarja ter osveščalo kmete glede primernosti gojenja posameznih kultur. Nobeden od treh omenjenih ukrepov pa se ne izvaja z namenom preprečevanja nastanka posledic suše, temveč z namenom pospeševanja pridelave. Ob tem pa so stroški odprave posledic suše visoki. Kot je navedel Kranjc, so v obravnavanem obdobju stroški za izplačilo državnih pomoči po konzervativnih ocenah znašali 20,5 milijarde tolarjev, za znižanje katastrskega dohodka na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je namenjenih 1,6 milijarde tolarjev, za zmanjšanje oz. odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2,2 milijarde tolarjev, za zmanjšanje oz. odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov pol milijarde evrov, medtem ko cilj zavarovanja škode pred nevarnostjo suše sploh ni izveden. Kmetijsko ministrstvo brez programa in strategije Sodišče meni, da je področje preprečevanja posledic suše v kmetijstvu neurejeno predvsem zato, ker pristojnosti posameznih organov niso jasno določene, ker ministrstvo za kmetijstvo ni izdelalo strategije in programa ter letnih načrtov varstva pred sušo v kmetijstvu, ker ni določilo programskih in izvedbenih ciljev v zvezi s preprečevanjem posledic suše in ker ni krovnega predpisa, ki bi urejal možne preventivne ukrepe. Po Veselovih besedah se slabosti preprečevanja posledic suše kažejo tudi v tem, da kmetijsko ministrstvo nima podatkov o točnih zneskih proračunskih sredstev, porabljenih za izvedbo posameznega preventivnega ukrepa, načrtovanje aktivnosti za preprečevanje posledic suše pa ni ustrezno oz. ga sploh ni. Ob tem pa računsko sodišče pri sistemu odprave posledic suše še vedno ugotavlja nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. Vesel je opozoril na neenoten sistem odprave posledic pri obveščanju Uprave RS za zaščito in reševanje o povzročeni škodi s strani občin ter s predpisi neskladen postopek zbiranja vlog oškodovancev, ki pa je sicer krajši in bolj učinkovit. Oškodovanci so v postopku obveščanja občin o škodi tudi neenakopravno obravnavani, tako Vesel, pri izračunu znižanja katastrskega dohodka se ne spoštujejo zakonska določila ter ni podatkov o tem, koliko državo stanejo vsi ukrepi, ki jih izvaja na področju odprave posledic suše. Računsko sodišče je po Veselovih besedah revidiralo tudi sistem ocenjevanja škode. Ugotovilo je niz elementov, ki bi lahko potrdili, da je šlo pri tem za netransparent-no porabo proračunskih sredstev. "Sistem ocenjevanja škode, kot je postavljen, bi lahko označili kot problematičnega z vidika transparentnosti. V tem primeru bi lahko iskali tudi nekaj odgovornosti pri tistih, ki ocenjujejo škodo," je še povedal Vesel in dodal, da pa to presega domet revizije sodišča. Sta (pripravlja: SM) Foto: SM Slovenija • V Bruslju potrdili Program razvoja podeželja Za letos iz novega PRP 150 mio evrov sredstev Iz programa razvoja podeželja (PRP) 2007-2013, ki ga je v minuli teden potrdila Evropska komisija, se kmetom za letos obeta 150 milijon evrov sredstev. A od tega jih je 40 milijonov evrov že šlo za pretekle obveznosti, za EU standarde za 2005. Tako ostaja še 110 milijonov evrov sredstev in prva izplačila na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano načrtujejo spomladi prihodnje leto, je na novinarski konferenci pojasnila državna sekretarka Branka Tome. Kot je dejala Tometova, je izplačilo 40 milijonov evrov za EU standarde za 2005 "skladno z novo tranzicijsko uredbo, ki omogoča, da se sredstva za neporavnane obveznosti vzamejo iz novega programskega obdobja". Na ministrstvu sicer zdaj pripravljajo uredbo za prvo, tretjo in četrto os programa. Sprejeta naj bi bila konec avgusta oz. v začetku septembra, do konca septembra pa naj bi objavili že prve razpise. Med prvimi bodo objavljeni razpisi za ukrepe naložbe, živilsko industrijo, mlade kmete, za zgodnje upokojevanje, diverzifikacijo in ukrep leader, je nanizala Tometova. Prva izplačila načrtujejo prihodnjo pomlad. Na vprašanje, ali bo treba zaradi sprememb v PRP popravljati uredbe, je Marta Hrustel z ministrstva odgovorila, da bo treba spremeniti uredbo za OMD in KOP. "Vendar popravki niso takšni, da bi v večji meri ogrožali kmete in zanje ne pomenijo bistveno dodatnega dela," je zagotovila. Za drugo os programa, kamor sodita ukrepa izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi kmetovanja (OMD) in kmetijsko okoljska plačila (KOP), so kmetje vloge oddali v okviru letošnje sub-vencijske kampanje. Za OMD so kmetje oddali okoli 49.000 zahtevkov, za KOP pa okoli 27.000. "Ker je bilo vlog več, kot pa je predvidenih sredstev po uredbi, bo treba sredstva povečati, o čemer se z ministrstvom za finance že pogovarjamo," je dejala Tometova. Tako se lahko zgodi, da novega vključevanja v ukrepe v prihodnje ne bo. Za koliko sredstev gre, Tometova podatka ni imela pri roki. Sistemu OMD se sicer obeta reforma. Nov sistem naj bi začel veljati s 1. januarjem 2010. "Kakšen bo, se še ne ve. A skladno z novim sistemom bo treba ustrezno dopolniti PRP, kar predvideva uredba o financiranju razvoja podeželja," je pojasnila vodja sektorja za strukturno politiko in podeželje Janja Kokolj Prošek. Namen tega je ravno možnost prenosa sredstev med osmi in ukrepi glede na zanimanje kmetov, je še dodala. Novi PRP, težak 1,16 milijarde evrov sredstev, poleg starih ukrepov, ki so se doslej že izvajali, predvideva še nekaj novih. Med drugim podporo drugi stopnji predelave kmetijskih proizvodov (pekarne, proizvodnja testenin in pijač), podporo lastnikom gozdov pri nakupu mehanizacije in predelavi lesa, več sredstev za namakanje in komasacije, za dodatne dejavnosti na kmetiji, če nastanejo nova delovna mesta (predelava biomase, manjši turistični objekti), podpora mikro podjetjem in obnova ter razvoj vasi, je izpostavila Tometova. Sta (pripravlja: SM) Foto: SM Za OMD (območja z omejenimi dejavniki kmetovanja) so kmetje letos oddali okoli 49.000 zahtevkov, za KOP pa okoli 27.000. Ker je bilo vlog več, kot pa predvidenih sredstev po uredbi, bi naj sredstva za ta dva ukrepa povečali, o čemer pa seveda odloča finančno ministrstvo. Velika Nedelja • Temeljita obnova grajske zunanjosti Grad bo služil kulturi in duhovnosti Grad pri Veliki Nedelji je bil Križniškemu redu vrnjen med prvimi v Sloveniji leta 1994, tudi po zaslugi prejšnjega župana Vilija Trofenika, ki je imel idejo, da se v velikonedeljskem gradu ustanovi etnološki muzej, je povedal pater Tonček Košar, ki vodi obnovo križniškega gradu. Že takrat se je začelo razmišljati o obnovi gradu. Najbolj potrebno obnove je bilo ostrešje in takratni pater Drago Avsenak se je lotil obnove zahodnega ostrešja. Po njegovem odhodu je delo malo zastalo in se je ponovno začelo z dogovori o ohranitvi kleti ob gradu, da zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom in starosti ne bi propadla. Klet je bila zgrajena v 18. stoletju in je dolga 37 metrov. V njej so betonske cisterne, ki so znotraj obložene s steklom in vse do 70. let so vanje iz ormoške kleti še vozili mošt. Potem so jo opustili, lesene sode s čudovito križniško ornamentiko pa so odpeljali v ormoško klet in v Malek. Obnova kleti je bila dokončana lani. Od zadnje obnove 140 let V letu 2005 so začeli z nujno obnovo z ostrešja in s severno fasado, ki je bila zaradi vlage najbolj uničena. Obnova fasade je potekala pod strokovnim vodstvom strokovnjakov iz podjetja Kema Puconci, ki so določili, do kod naj sega sanir-ni omet. Zaradi premalo soglasja v rodovni skupnosti je delo malo zastalo, saj niso imeli vizije za bodočnost gradu. Bili so različni predlogi, grad so ponudili za škofijsko gimnazijo, razmišljali so o domu starejših občanov. Tako so v Grad je že lep čas eno samo gradbišče, a to se bo kmalu končalo. razmišljanjih tavali in gradu niso obnavljali, saj sami niso vedeli, kaj z njim, predstojnik pa je celo razmišljal o prodaji. Z lanskim letom pa so nadzor in delo celotne obnove zaupali patru Tonetu Košarju, ki po želji predstojnika tudi biva v gradu. Pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS so se dogovorili za celotno obnovo še neobnovljenega ostrešja in pločevine. Letos so nadaljevali z obnovo stolpov, Obnova gradu je dolga, zahtevna in tudi draga. Doslej je bilo vloženo okrog 65 milijonov tolarjev. Sredstva črpajo od kupnine stadiona za Bežigradom, ki ga je država kupila od Križniškega reda. Načrtovali so, da bodo lahko obnovo gradu financirali iz najemnine za zemljo z Otoka, ki še vedno ni vrnjena Križniškemu redu. Pred nekaj tedni so končno prejeli odločbo o vrnitvi gozdov, še vedno pa niso rešeni denacionalizacijski zahtevki za kmetijska zemljišča, vinograde, nekdanjiMarof in ormoško bolnico. Pričakujejo, da jim bo vrnjenih okrog 250 hektarjev zemljišč. Zatika se predvsem pri identifikaciji zemljišč, ki so bila zaradi kanala, melioracij in vodnega zajetja razpar-celirana. Križniki nameravajo po denacionalizaciji vsa zemljišča oddati v najem Kmetijskemu kombinatu. saj je bila pločevina dotrajana, napokana in je na številnih mestih zamakalo. Pri obnovi jugovzhodnega stolpa so pod vrtljivim križem v velikosti 1,80 metra, ki je pritrjen na stolp, našli skrit zgodovinski tul. V njem je zgodovinska listina, ki ji že v naslovu stoji »za spomin« z letnico zadnje obnove, imeni mojstrov, ki so obnovo izvršili iz kovine cinkulit ter trije kovanci iz leta 1867. Letos mineva torej 140 let, od zadnje obnove stolpov. Delo na stolpih se nadaljuje. Čeprav je grad že nekaj let nenehno gradbišče, vendar le počasi dobiva svojo končno obliko. Obnovljena je skoraj vsa fasada in tudi notranja dvorišča. Pri zidarskih delih sodelujejo s strokovnjakom prof. Jožetom Sovičem iz laboratorija za obnove graščinskih temeljev. Ta pomoč je zelo dragocena, saj je pri tako starih objektih najpomembnejša prav strokovnost posegov. Fasada gradu je bila namreč obnovljena pred Pod pločevino na takšnem stolpu so delavci našli zgodovinski tul s 140 let staro listino. Nemški vitezi so na velikonočno nedeljo leta 1199 pri današnji Veliki Nedelji premagali vojsko ogrskega kralja Emerika, tako naj bi kraj dobil ime, vitezi pa v zahvalo zemljiško posest. Gospoščino Velika Nedelja je Friderik Ptujski v prvi polovici 13. stoletja podaril križnikom, ki so v zgodnji gotski dobi pozidali prvotno komendo, pomembno postojanko v obrambni črti proti Ogrom. Križniški grad ni imel nikoli vsebine samostana, ampak je bil ekonomskega značaja. Tu so se sestajali gospodje iz Križank, hodili sem na počitnice, nudil je zavetje zdravnikom iz bolnice. Življenje v gradu so vodile in urejale redovne sestre križniškega reda. Grad je bil po pripovedovanju sestre Štefanije zelo lepo urejen in opremljen. Prvi so ga med 2. svetovno vojno oropali Nemci. Potem pa še domači. V gradu je bila pred vojno velika kuhinja. Sestre so iz Marofa prinašale mleko, ga predelale in izdelke vozile v ptujsko bolnico. Skupaj s kmeti so delale tudi na poljih. kakšnimi 20 leti po stanovanjski občinski liniji, vendar se ni delalo s pravimi materiali in ne načrtno. Problem so sanitarije »Graščino poznam od leta 1968, ko sem kot maturant hodil k nekdanjemu patru Bogo-mirju Kocjanu, tu je bil noviciat. Mladi smo doživljali grad kot nekaj veličastnega, saj nismo imeli vstopa v ta prostor. V graščini so stanovali učitelji in drugi. Bilo je nad 20 gospodinjstev. Dvorane in sedanji muzejski prostori so bili zasedeni z najemniki in prostori so bili preurejeni, oskrunjeni. Grad je že od nekdaj v slabi luči, kar se tiče sanitarij, ker se za to nihče nikdar ni zavzel. In tako je še danes. Gradu ne moremo sanirati v tej smeri, ker se ne sme in ker ni namenjen stanovanju,« je povedal p. Listina iz leta 1867 Pater Tonček Košar je duhovni pomočnik pri Veliki Nedelji. Ko se ne ukvarja z delom okrog obnove Foto: vki gradu, se posveča krašenju cerkva in izdelovanjem plakatov simbolov. Za teden družine je izdelal serijo 60 različnih plakatov, pripravlja pa 100 plakatov o življenju prejšnjega papeža Janeza Pavla II. Tonček Košar. Ko je bil pri Veliki Nedelji postavljen blok, so prosvetni delavci odšli v bolj kulturna stanovanja, število stanovalcev pa se je zmanjšalo. Sedaj v gradu v 13 gospodinjstvih živi 33 oseb, tudi družine z otroki. Po pripovedovanju patra Košarja želijo v prihodnosti vsaj drugi del gradu izprazniti. Zato so stanovalcem ponujali stanovanja v Ormožu, vendar bi se ti preselili le, če bi plačevali takšno najemnino, kot v gradu. Ta pa znaša od 2400 do 7200 tolarjev ... Muzeju v tretjem nadstropju so letos dodatno namenili še dva prostora, da bo možno krožno gibanje po razstavi. Prostore so tudi prepleskali in obnovili parket. Pater Košar si prizadeva, da bi drugi del gradu z lepim dvoriščem dobil novo vsebino. Namenil bi ga rad za kulturno duhovno življenje. V prenovljeni predavalnici so lani začeli z delavnicami za otroke ob misijonih, letos so srečanja ob Svetem pismu, ker je leto Svetega pisma. »Osebno imam željo, da bi namenili prostor za versko izpopolnjevanje. Sedaj poteka verouk v šoli, vendar učilnice, opremljene za pouk in šolsko izobrazbo, niso prijeten prostor za poučevanje verouka. Danes ni več take kateheze kot nekoč, vse je opremljeno z glasbo, diasi in drugo elektroniko.« Obnova se počasi preveša v drugi del, v obnovo notranjosti gradu. Načrtujejo montažo okrog 40 zunanjih okenskih okvirov, dobili pa so tudi dovoljenje za postavitev enokapni-ce, pod katero bodo razstavili večje kmetijske rekvizite - stiskalnico, kočijo, vse skupaj pa bodo okrasili še z rožami. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Foto: vki Foto: vki Preveza • Ptujčanom srebrna medalja Komorni moški zbor Ptuj ponovno dokazal svoje kvalitete Komorni moški zbor Ptuj je domačemu občinstvu dobro poznan zbor. Od njegove ustanovitve v letu 1953 do danes je zbor prejel številna priznanja in nagrade na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Od letošnjega poletja dalje je zbor bogatejši za prejeto srebrno medaljo na 13. mednarodnem tekmovanju sakralne glasbe, ki se je odvijalo v grškem mestu Preveza. Pevci Komornega moškega zbora Ptuj so se v začetku meseca julija udeležili mednarodnega pevskega tekmovanja v Grčiji. Tekmovanje, ki je bilo letos organizirano tri-najstič, v času od 6.-8. julija, je številnim zborom v Evropi in svetu dobro poznano. Osrednji namen in cilj tekmovanja je ohranjanje cerkvene vokalne pesmi iz vseh pevski obdobij. Iz tega razloga zbori v tekmovalnem sporedu pojejo štiri sakralne skladbe in eno narodno ali priredbo narodne pesmi iz svoje domovine. Glasbena obdobja tekmovalnih pesmi so točno določena. Eno od sakralnih pesmi določi organizator, le-ta se šteje kot obvezna pesem posamezne kategorije. Tekmovanje je potekalo v šestih različnih kategorijah. Na tekmovanje so se lahko prijavili samo amaterski pevski zbori, ki pa jih lahko vodi profesionalni dirigent. Letos je organizator prejel prijavo 70 zborov s celega sveta. Ob prijavi so morali zbori predložiti program tekmovalnih pesmi s priloženim notnim gradivom, kratko predstavitev zbora in njegovih dosedanjih dosežkov, predstavitev dirigenta ter priložiti krajši zvočni posnetek nastopa zbora. Posebna komisija je nato na podlagi prispelih prijav in priloženega gradiva opravila izbor sprejetih na tekmovanje. V tekmovalni spored je bilo sprejeto 29 zborov. Koncert v Ohridu Foto: Arhiv KMZ Ptuj Komorni moški zbor je tekmoval v kategoriji komornih zborov. Za to kategorijo je bilo značilno, da so jo sestavljali mešani pevski zbori, ženski pevski zbori in moški pevski zbori, v katerih nastopa do 22 pevcev. Zbor se je predstavil s skladbami skladateljev Gallusa, Mokranjca, Lassa, Močnika in Švare. Mednarodna komisija, ki so jo sestavljali John Fitzpatrick (Irska), Eva Kollar (Madžarska) in dr. Theodora Pavlovitch (Bolgarija), je Komornemu Foto: Arhiv KMZ Ptuj Podelitev srebrne medalje na 13. mednarodnem tekmovanje sakralne glasbe v Grčiji. moškemu zboru iz Ptuja za predstavljeni program dodelila 84,33 točke in srebrno medaljo. Zbor je tako ponovno dokazal, da bo tudi pod vodstvom mladega dirigenta prof. Ernesta Kokota, ki je vodenje zbora prevzel pred dvema letoma, nadaljeval v svoji kvalitetni rasti in uveljavljanju v mednarodnem merilu. V času svojega gostovanja v Grčiji so pevci imeli tudi večerni nastop na promenadi mesta Preveza. V sklopu nastopa, s katerim so se pevci predstavili prebivalcem mesta in številnim turistom, ki so v tistem času gostovali pri njih, so pevci zapeli predvsem slovenske narodne pesmi. Po končanem tekmovanju so si pevci z dirigentom privoščili tudi nekaj dni za sprostitev in kopanje ter ogled nekaterih izjemnih spomenikov Grčije. Komorni moški zbor je tako letošnjo sezono kronal s še enim izjemnim uspehom, ki zboru prinaša za delo v prihodnje nove izzive in cilje, saj so v času svojega gostovanja prejeli kar nekaj resnih povabil na mednarodna tekmovanja v naslednjem letu. Za konec je potrebno povedati še, da so se pevci na dolgi poti do Grčije ustavili tudi v mestu Ohrid, ki je pobrateno z mestom Ptuj. V času svojega bivanja v Ohridu so imeli pevci celovečerni koncert v prečudovitem okolju starokr-ščanske katedrale sv. Sofije. Gianfranco Zelenko Lenart • Otroško igranje Poletni utrinki v vrtcu Na OŠ Lenart v enoti Vrtec preživljamo vroče poletne dni. Otrokom poskušamo zagotoviti občutek sprejetosti in družinskega okolja, saj se zavedamo, da si vsak otrok želi mirno okolje, ki mu daje oporo in občutek varnosti. Omogočamo jim pestre dejavnosti, delovno in ustvarjalno klimo, v kateri se dobro počutijo in kjer lahko razvijajo in odkrivajo svoje sposobnosti in interese ter izražajo svoje želje in potrebe. Zavedamo se, da je igranje na prostem že od nekdaj sestavni del odraščanja: otroška domišljija se razmahne, zaradi tekanja na prostem pa so otroci čili in zdravi. Otroci potrebujejo izkušnje, zato ni nič narobe, če se kdaj umažejo, zmočijo, padejo, ... Julijski kolektiv vrtca Tednikova knjigarnica Počitniško v mladinskem oddelku Počitnice so pravi čas za prepoznavanje bralnih navad, saj je to čas»prostega, svobodnega branja«. Knjižnične police so natrpane s knjigami, kijih je le poredko-ma videti med šolskim letom, saj romajo iz roke v roko, ne da bi nekoliko počakale na nove bralske roke. Zdaj se drenjajo izvodi Desetih bratov, Solzic, Mojih in Tujih življenj ter ostalega šolskega čtiva, vmes pa so opustoše-ne police s komaj kakšnim izvodom tako imenovanega počitniškega branja. Med temi - počitniškimi knjigami - so najbolj zaželene pustolovske in ljubezenske zgodbe, detektivke, fantastične pripovedi praviloma tujih avtorjev. Seveda pa so knjige, ki nekako obstojijo na policah in neuspešno pričakujejo bralske oči. Pa ne gre za zgodbe, ki bi ne bile vredne branja. Samevajo starejše knjižne izdaje, ki se ne morejo kititi z bleščečimi platnicami in podporo, ki so je deležne knjižne novitete. Bralci obiskujejo knjižnico v enakem tempu kot med šolskim letom, le njihovo postajanje med knjigami je daljše, bolj umirjeno in brezskrbno. V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča je bila prav iz omenjenih razlogov pripravljena akcija četrtkova počitniška malha. Sestavljajo jo izbrani kompleti knjig, ki pričakujejo bralce na čitalniških mizicah. Vsak paket sestavlja šest knjig, med njimi so tri leposlovne in dve poučni ter knjiga poezije na izbrano temo, vendar so naslovi skrivnost. Paketi so namreč označeni po tematiki (npr.: morje, starši, duhovi, potovanje, gore, sosedje, prijateljstvo,...), bralci tako izposojajo»mačka v žaklju«, kakor je akcijo poimenovala avtorica Neda Isakovič iz Bežigrajske knjižnice, ptujski knjižničarji pa smo jo povzeli in nekoliko prilagodili, podrugačili. Paketi so označeni s starostno stopnjo C (cicibani), P (pionirji) in M (mladina), prvi so vsak četrtek v Potrčevem kotu (čitalnica s priročno knjižnico v pritličju mladinskega oddelka), drugi in tretji pa v kletni etaži mladinskega oddelka, kjer je tudi tovrstno leposlovje. Akcija, ki jo vodi in izvaja bibliotekarka Katja Kraljič s sodelavci, bo trajala do 30. avgusta in že žanje navdušenje mladih bralcev, saj večina»skrivnostnega branja« odhaja z bralci (Lepaketa z oznako zima C si ni hotel nihče izposoditi - niti na prigovarjanje knjižničarjev.) Do 10. avgusta še trajajo počitniške urice, tradicionalno druženje v pravljični sobici vsak torek in četrtek ob 10. uri. Urice zapolnjujejo morebitni počitniški dolgčas s kvalitetnimi vsebinami, ki so povezane z literaturo in branjem. Obiskovalcem zraven socialnih in besednih iger knjižničarji pripravljamo likovne delavnice, vaje sproščanja in komuniciranja, literarne uganke, predstavitve novih knjig, papirno delavnico, nagradne in gibalne igre, kvize in ugankarije, vaje joge,... Seveda pa tudi med počitnicami prihajajo knjižne novosti za mlade bralce. Za tiste radovedneže, ki že v rosni mladosti želijo vedeti več denarju in vsem, kar je povezano z njim, bo dobrodošla novost Mohorjeve založbe Maks služi jurje (Denarni svetovalec za otroke). Resne plezalne navdušence bo privabil vodnik založbe Sidarta Slovenija - športno-plezalni vodnik. 200 zamisli za kratek čas pa je novost založbe Mladinska knjiga. Isti založnik je te dni postregel še z odličnima leposlovnima deloma za mlade bralce in ju zelo priporočam tudi odraslim. Roman Jane Frey (slovenski bralci jo poznajo po odličnih romanih Velike zelene oči in Prividi sreče tudi iz zbirke Odisej) Na smrt prestrašena (Prevedla Alenka Veler. Spremna beseda dr. med. Draženka Miličevič. Zbirka Odisej. 179.str.) je odlično upovedana zgodba šestnajstletne Nore, ki si skuša vzeti življenje. Ali je kaj trden most je naslov zbirke najlepših iger ljudske zakladnice za otroke (Zbrali in priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek. Ilustriral Zvonko Čoh. 131 str.) Prijetno branje in vabljeni v knjižnico! Liljana Klemenčič Ptuj, Ormož • Razpis štipendij za novo šolsko leto Vloge oddati čimprej Konec junija je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2007-2008. V Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju tudi letos pozivajo dijake in študente, ki želijo uveljaviti pravico do štipendije, da vlogo, ki jo dobijo v papirnicah in knjigarnah, izpolnijo in oddajo čimprej, zadnji rok za oddajo za vajence in dijake je 5. september, za študente pa 3. oktober. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, če bruto dohodek na družinskega člana v družini v letu 2006 ne presega 3666,20 evra. Za deset odstotkov (4032,82 evra) pa lahko ta znesek presegajo štipendisti, ki so že lani prejemali republiško štipendijo. Vloge za štipendije prejemajo za območje Upravne enote Ptuj na Uradu za delo na Osojnikovi cesti 1 na Ptuju, za območje Upravne enote Ormož pa v Uradu za delo v Ormožu, Ptujska cesta 25, v času uradnih ur ter v soboto, 4. avgusta in 1. septembra, od 8. do 12. ure na Uradu za delo Ptuj. Vlogo za štipendijo lahko oddajo redno vpisani dijaki, vajenci, redno in izredno vpisani študenti, podrobnosti so navedene v razpisu. Kandidati lahko vloge oddajo, četudi so nepopolne, po dogovoru z referentom pri sprejemu vloge jo bodo dopolnili po preteku roke za oddajo vlog. Manjkajoče priloge, gre predvsem za potrdila o vpisu, je mogoče poslati tudi po pošti ali pa oddati v nabiralnik Urada za delo na Ptuju. Enaki roki kot veljajo za republiške štipendije veljajo tudi za Zoisove štipendije. V letu 2006 skoraj tri tisoč štipendij Po podatkih Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Ptuj je v letu 2006 štipendije (republiške in Zoisove) v UE Ptuj in Ormož prejemalo 2983 dijakov in študentov, od tega je bilo republiških 2481, Zoisovih pa 502. V UE Ormož je republiško štipendijo prejemalo 385 dijakov in 185 študentov, Zoisovo pa 32 dijakov in 34 študentov. V UE Ptuj pa je republiško štipendijo v letu 2006 prejemalo 1263 dijakov in 648 študentov, Zoisovo pa 165 dijakov in 271 študentov. Kandidate zanje predlagajo izobraževalni zavodi. Ob uspehu, za učence, dijake in vajence je pogoj najmanj prav dober uspeh, študenti morajo imeti najmanj povprečno oce- no osem, se morajo kandidati za Zoisovo štipendijo izkazati še z javno priznanim uspehom oziroma izjemnim dosežkom v zadnjih dveh šolskih letih. MG Ptuj • Sofinancirani programi in projekti s strani MO Ptuj Za kulturo s strani občine več kot 43 tisoč evrov Komisija za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih v letu 2007 sofinancira MO Ptuj, je letos razdelila 43.711 evrov. Za sofinanciranje kulturnih programov se je na razpis prijavilo 18 društev, 27 društev pa se je prijavilo s kulturnimi projekti. O tem, kolikšen del kolača bo dobilo katero društvo, je odločala komisija za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jo je imenoval župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. To so sestavljali predsednica Lidija Majnik ter člani Nataša Petrovič, Štefan Petek in Ivan Vidovič. Letos so sredstva razdeljevali v dveh sklopih, na sklop A - kulturni programi se je prijavilo 18 društev, na sklop B - kulturni projekti pa 27 društev s 45 prijavljenimi projekti. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem vestniku dne 26. marca, društva pa so za prijavo na razpis imela nekaj več kot mesec dni časa, rok prijave je bil 28. april. „V skladu z zakonom zamudnikov ne more biti, ker se jih ob odpiranju prispelih ponudb zavrže zaradi prepozne dospelosti," je pojasnil vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj in član komisije Ivan Vidovič. Sicer pa so v sklopu A za kulturne programe sredstva dobila vsa društva, ki so se prijavila na razpis, v sklopu B za kulturne projekte pa tista, ki so izpolnjevala razpisane kriterije za ocenjevanje vlog. MO Ptuj bo letos tako za kulturne programe sofinancirala 30.597 evrov, za kulturne projekte pa 13.114 evrov. Sredstva so bila razdeljena po kriterijih, ki so bili objavljenih v razpisni dokumentaciji. MO Ptuj je sicer že v preteklih letih objavljala razpise za sofinanciranje kulturnih projektov, redna dejavnost kulturnih društev pa je bila financirana preko Zveze kulturnih društev Ptuj. V letošnjem letu pa je bil razpis objavljen iz dveh delov, saj so zaradi obrazložitev računskega sodišča bili dolž- ni razpisati tudi sredstva, ki jih kulturna društva dobivajo iz proračuna za redno dejavnost. „Zato je bil letošnjih razpis razdeljen na 2 sklopa - sklop A, kamor so se prijavljala društva s svojo redno dejavnostjo, in sklop B - na katerem so lahko kandidirali vsi izvajalci kulturnih programov v Mestni občini Ptuj, v skladu z razpisnimi pogoji, za posamične kulturne projekte, ki so jih oz. jih bodo izvedli na območju Mestne občine Ptuj v letu 2007," je še pojasnil Vidovič. Dženana Bečirovič Svet je majhen Potovanja z vlakom Nekaj tednov nazaj, natančno 28. julija, smo v Sloveniji praznovali 150. obletnico otvoritve železniške proge med Ljubljano in Trstom. Tega dne je avstro-ogrsko cesarstvo oziroma naša pokrajina pridobilo pomembno infrastrukturo, ki je revolucionarno in počasi začela preoblikovati socialno-gospodarsko podobo celotne države. Na žalost od tistega dne nismo znali nadaljevati revolucionarne poti, ki nam jo je tako jasno opredelil Franc Jožef. Še danes, leta 2007, naše železnice temeljijo na cesarskih infrastrukturah. Nekaj mescev nazaj sem se na nekem sestanku v Ljubljani srečal z menedžerko Slovenskih železnic. Trdila je, da premalo izkoriščamo možnosti naših železnih cest. Ko sem ji poudaril - sprijaznim nasmehom - da me tisti dan sploh ne bi bilo na sestanku, če bi uporabil vlak, ker sem iz Ptuja, ni imela drugega izbora kot se (sprijaznim nasmehom) strinjati z menoj, da mogoče ni vse ravno tako preprosto. Čeprav ne predstavlja vrhunca sodobnosti, imam rad našo železnico. Na vlakih sem preživel veliko časa. Še danes se spomnim moje prve vožnje! Z vrtcem smo sli v Moškanjce in vlakovodju peli pesmi. Od tistega dne je moje življenje označeno z vlaki. Imam prekrasne spomine: prijetna potovanja, branje knjig, razmišljanja, medtem ko ob oknu sledim s pogledom pokrajini, ki se kot v filmu odvija pred menoj, spoznavanje različnih ljudi, navezovanje stikov, ure in ure preproste dobre volje in debate s prijatelji itd. Vse to je možno na vlaku, ki te pripelje brez dodatnih skrbi z enega centra mesta na drugega. Vse to pa kljub vsemu ne oproščapozabe železnic »na stranskem tiru«. Ko je zgoraj omenjena gospa poudarila, da nikoli ne bomo nudili storitev, ki jih imajo na razpolago Nemci ali Italijani, sem jo, še vedno v šali, skušal prepričati, da bi potemtakem morali marketinško začeti prodajati nekaj drugega. Ne moremo imeti na razpolago vlakov, ki vozjo 250 km/h? Še dolgo ne bomo v Ljubljani v manj kot eni uri in tako imeli razlog, da avto pustimo doma. Še dolgo se ne bomo pripeljali v najskritejše kotičke naše lepe dežele z neosnaževalnim vlakom. Potem pa začnimo oglaševati po svetu to, kar imamo! Naj živčni poslovneži, naveličani imetniki ali snobi ari-stokrati začnejo uživati v enkratnih vlakih, ki vozijo 30 km/h, po starih tračnicah in sredi prekrasne dežele, ki je svet ne pozna! SŽ naj poskrbijo za kvalitetno strežbo, crkljanje gostov in veliko nasmehov ... pa bomo tržili to, kar nihče drug nima več. Šala seje hitro preobrnila v resnejšo razpravo in gospa me je povabila na kavo v pisarno, a mislim, da se bodo vsaj za nekaj časa SŽ ukvarjale z bolj preprostimi predlogi oziroma resnejšimi problemi. Vendar želim poudariti, da so bile pred leti Italjanske zeleznice v enakih težavah in globokih finančnih zgu-bah. Danes so uspešno podjetje, ki te prepelje popolnoma spočitega iz središča Milana v središče Rima v manj kot štirih urah in za četrtino cene najugodnejše letalske karte. Vlaki s prijetnim ambientom brzijo z več kot 200 km/h po posodobljeni infrastrukturi skozi novo zgrajene predore in zagotavljajo vrnitev stroškov vozovnice za zamude nad 30 minut. Prepričan sem, kot je izjavila, da bomo tudi mi čez nekaj mescev končno imeli dvojno električno progo in da bodo ostali deli slovenskih železnic dokončno posodobljeni. Ostaja pa še eno odprto vprašanje. Kaj pa potem? Potem ko bo država vložila dober del BDP-ja v SŽ in ki bodo postale konkurenčne? Čeprav se bomo morali še nekaj let voziti do prestolnice preko Zidanega Mosta, preden bo ta postala le postaja za turistični spominski vlak, moramo začeti gledati na SŽ kot sestavni, temeljni del večjega logističnega sistema, ki se mora povezovati z avtotransportom, pristanišči, letališči in mednarodnimi logističnimi centri, ker samo tako lahko postane resno dobičkonosno. Slovenska država predstavlja križ med 5. in 10. evropskim koridorjem. Ne more si privoščiti niti ene sekunde zamude. Za večjo učinkovitost bi se morale čimprej SŽ razdeliti vsaj v dve samostojni podjetji, Slovenski vlaki in Železniška Infrastruktura, ter odpreti možnosti za storitve in tako imenovane »slote« - urnike - tujim storitvam. Sistem mora postati in privabiti konkurenčnost - samo tako ne bomo ostali še dlje časa v XIX stoletju. Avstro-ogrskega cesarstva že dolgo ni več. Dr. Laris Gaiser Cirkulane • 60 let Lovske družine Cirkulane Praznovali visok jubilej Cirkulanski lovci so konec minulega tedna praznovali visok jubilej - 60 let uradnega obstoja svoje lovske družine. Razvojno pot, uspeh in dosežke družine je zbranim gostom in občanom predstavil starešina LD Franc Mi-lošič, ki je med drugim poudaril zlasti dejstvo, da lov in lovstvo dandanes nikakor ne pomenita ubijanja živali, ampak predvsem skrb zanje in ohranitev biološkega ravnotežja v nekem okolju. LD Cirkulane danes šteje 41 aktivnih članov, ob ustanovitvi leta 1947 pa jih je bilo 14. Žal nihče od ustanoviteljev dandanes ni več živ, je pa v družini veliko lovcev, ki so v delovanje društva vložili ogromno časa in energije. Tem so bile podeljene posebne zahvale; in sicer za 30 let delovanja je pohvalo prejelo osem članov, za 40 let aktivnega lovskega dela je dobil pohvalo Andrej Kokol, za 50 let aktivnega dela pa Anton Hercog in Alojz Jurgec. Sicer pa se je Milošič v ime- nu LD zahvalil tudi številnim drugim posameznikom, ki so na različne načine pomagali domači lovski družini pri razvoju in napredku. Za dolgoletno sodelovanje z LD Cirkulane so tako prejeli priznanja: LD Leskovec, LD Zavrč, LD Markovci, LD SV. Marjeta, Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož. Plaketa pa je bila podeljena občinama Go-rišnica in Cirkulane ter LD Kranjska gora, s katero je LD Cirkulane pobratena. Častni pokrovitelj praznovanja lovcev je bila občina Cirkulane, v imenu katere je lovce pozdravil in jim čestital župan Janez Jurgec. Da je bilo vzdušje na slovesni prireditvi tudi veselo in glasbeno obarvano, so poskrbeli rogisti LZ Ptuj, Mladi veseljaki in člana KD Cirkulane, Miro Lesjak in Ana Černivec. In da znajo "ta pravi" lovci organizirati še pravo vese-ljačenje z obilo dobre pijače in slastne pečenke (brez golaža), ni kaj dvomiti. Slavje v Cirkulanah se je tako končalo šele pozno zvečer. SM Zbrane na uradni slovesnosti ob 60-letnici LD Cirkulane je nagovoril starešina Franc Milošič. Borl • Aninski tek Najstarejši tekač šteje 76 let V novo nastali občini Cirkulane se v prvem letu svojega obstoja sicer niso odločili za praznovanje občinskega praznika, so pa kljub temu izvedli nekaj prireditev, ki, glede na tradicijo, obeležujejo tovrstno slavje. stveno varnost je bilo odlično poskrbljeno. Upamo, da se bo drugo leto teka udeležilo še več rekreativcev, za pomoč in sodelovanje pa se letos zahvaljujemo občini Cirkulane kot generalnemu sponzorju ter društvu za aktivno preživljanje prostega časa za pomoč," je še povedal Ivan Hemetek iz Športnega društva Cirkulane. SM Med temi je gotovo že tradicionalni Anin tek, ki je prejšnja leta, pod okriljem občine Gorišnica, potekal iz centra Cirkulan z zadnjim vzponom na grad Borl, letos pa so ga "obrnili" - tekači so namreč tekli z Borla proti centru nove občine. Na petkovo pozno popoldne se je tako na dvorišču gradu zbralo 68 tekačev in tekačic najrazličnejših starosti, ki so se odločili preteči 5-kilo-metrsko progo do Cirkulane. Kot je v imenu ŠD Cirkulane kot organizatorja teka povedal Ivan Hemetek, so prav vsi do zadnjega uspešno pritekli na cilj, kjer jih je čakalo okrepčilo. Udeleženci tradicionalnega teka so bili nerazdeljeni v več kategorij, glede na starost in spol, najbolje pa so se odrezali naslednji: absolutni zmagovalec teka je postal Jože Čeh (AK Lenart), drugo mesto v absolutni konkurenci si je pritekel Igor Šalamun iz Maribora, tretje pa Bojan Brus iz Radencev. Med tekačicami je bila letos najhitrejša Danijela Gran-dovec iz Maribora, kot druga je ciljno črto pretekla Natalija Sbuell (AK Keor), tretja pa je bila Bernarda Ivančič (AK Ormož). Med domačimi tekači (v občinski kategoriji) pa sta bila najhitrejša David Hamer-šak in Manuela Horvat. Najboljši tekači v posameznih kategorijah so bili nagrajeni s pokali in medaljami, prav vsi udeleženci pa so dobili spominsko majico. Za tiste, ki morda razmišljate, da ste ali prestari ali premladi za Anin tek, pa še tole: najstarejši tekač, ki je brez težav opravil s progo, je bil 76-letni Polde Dolenc, najmlajši tekač - Aljaž Belšak iz Drenovca - pa letos šteje 13 poletij. "Letošnji tek je potekal brezhibno, nihče se ni poškodoval, za prometno in zdrav- Na startu tradicionalnega Aninskega teka se je letos zbralo 86 tekačic in tekačev. Sto let skavtstva Skavti na Ptuju pred 2. svetovno vojno - 2. del Poverjenik in starešina je bil Ludvik Gabrovšek (prof. matematike in fizike, po vojni univerzitetni profesor v Ljubljani). Na Ptuju je imel steg leta 193536 30 članov. Planinke in izvidniki so se pozimi pridno pripravljali na skavtske izpite. Planinke so na sestankih delale ročna dela in zbirale obleke za revne otroke. Tabora v Topčideru pri Beogradu so se udeležili nekateri člani, planinke pa so taborile pri Splitu. Udeležili so se tudi taborov ljubljanskih in mariborskih skavtov na morju. Odborniki so bili: stegovodja Albert Rusjan, VII. r., pozneje znani letalec, tajnik Vitko Musek, VII. r., znani filmski pisec, blagajničarka Palmira Smrekar, VI. r., ki je umrla že v gimnaziji in voditeljica planink Tatjana Čuček, VI. r. Tudi naslednje leto je bil Ludvik Gabrovšek poverjenik ali odgovorni. Skavti so v letu 1936-37 marljivo delali in število članov je naraslo (s 30 na 53). Na rednih sestankih so se seznanjali z najpotrebnejšimi stvarmi za skavte in planinke ter s pripravami na počitnice in tabore. Planin-ke so se udeležile župnega tabora v Žirovnici pri Bledu. Priredili so lastni tabor in več enodnevnih izletov v naravo. Leta 1937-38 je bil pokrovitelj Stanislav Novak (prof. prirodopisa). Dravski steg skavtov in planink je štel 55 članov. Vodi izvidnikov in volčičev so se večkrat udeležili izletov v naravo s šotori. Ob binkoštnih praznikih so se odpravili na dvodnevni izlet na Pohorje. Planinke so se sestajale poleti na prostem, pozimi pa v gimnaziji. Pridno so se pripravljale na tabor in skavtske izpite. Zraven tega so zbirale obleko za revne otroke in izdelovale ročna dela. Tabora ob Bohinjskem jezeru so se udeležile tudi nekatere planinke. Odborniki so bili: stegovodja Aleksander Poznik, povojni zdravnik, VI. r., tajnica Majda Keržar, VI. r., blagajničarka Slavica Mari-nič, VI. r., ki še živi v Ljubljani in smo se z njo pogovarjali po telefonu (podatki so iz leta 1997) ter voditeljica planink T. Čuček, VIII. r. V letu 1938-39 je bil poverjenik skavtov prof. Stanislav Novak. Tega leta so izvedli ločitev skavtov in planink gimnazije od izvenšolskih skavtov, ki jih je bilo sorazmerno veliko, zato se je število članov zmanjšalo in padlo na 33. Sestaviti so morali nova pravila in jih spraviti v sklad z novimi zahtevami posvetnega ministrstva. Planinke so pozimi zbirale sredstva in skupaj s prof. Antonom Ingoličem (danes znanih pisateljem) pomagale učiteljicam pri sv. Duhu v Halozah prirediti decembra lepo božičnico, na kateri so bili obdarjeni vsi šolarji. Članice so tudi med odrasle razdelile najvažnejše življenjske potrebščine. Zadnje podatke o gimnazijskih skavtih imamo iz leta 1939-1940. Poverjenik je bil Leopold Gorjanc (prof. zoologije in botanike). Odbor so sestavljali kot predsednica Majda Keržar, VIII. r., tajnica S. Ma-rinič, VIII. r., blagajničarka Anica Rogina, VI. r. ter vodnik Leopold Bregant, III. b. Udeleževali so se sestankov in prepevali skavtske pesmi. Novinci so se pripravljali na izpite. Med tem časom so članice pletle in šivale, da bi za božič lahko obdarovale 150 ubogih šolskih otrok pri sv. Andražu v Halozah (današnji Leskovec). Foto: SM Foto: SM Rokomet Ptujčanke pričele s pripravami Stran 16 Aikido Krajnc postal mojster realnega aikida 3. dan Stran 16 Vlado Sitar »Reflektorji, montažna dvorana ob Mladiki ...« Stran 17 Jan Karič »Želim si priti na vrh« Stran 17 NK Slovenja vas Člani spet v ligi MNZ Ptuj Stran 18 Nogomet Zavrč dostojen nasprotnik Mariboru Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Na Ptuju Rakovic & co. Nogometaši Drave se bodo v nedeljo ob 18. uri pomerili z ljubljanskim Interblockom. Slednji je pred sezono privabil v svoje vrste kar nekaj zvenečih imen slovenske nogometne scene: najboljšega igralca lanske sezone Ermina Rakoviča, vratarja Janeza Strajnarja (lani oba Domžale), Martina Preglja (Maribor) in Zorana Pavloviča (Nafta). Morda bo na tekmi z Dravo v moštvu tudi Aleksander Rodič, nekdanji slovenski reprezentant, ki se iz tujine vrača v Slovenijo. V prvih dveh krogih je Interblock doma osvojil 4 točke (zmaga z Nafto in remi z MIK CM Celjem), tako da na Ptuj prihajajo neobremenjeni. Precej drugače je pri Dravi, ki ji kljub dobremu delu v pripravah start ni uspel. Nekaj poškodb na pripravah in na začetku prvenstva, slabša igra v fazi obrambe in slaba realizacija ustvarjenih priložnosti so glavni vzroki za to. V klubu kljub temu ni čutiti malodušja, ampak si želijo čim prej vknjižiti prve točke. Trener Dražen Besek je na treningih še naprej neizprosen in zahteva od igralcev maksimalno angažiranost, kar je predpogoj za boljše predstave na prvenstvenih tekmah. Vendar na igrišču ne igra Besek, ampak igralci, ki so trenutno psihološko v precej težkem položaju. Prav zato je glavna trenerjeva naloga pred nedeljsko tekmo dobra psihološka priprava, ki bi igralce razbremenila pritiska. Na sami tekmi lahko k temu veliko pripomorejo tudi gledalci, ki se jih je na prvi tekmi z Mariborom zbralo več kot 3000. Seveda jih tokrat ne bo toliko, vendar je podpora s tribun vsekakor dobrodošla. Tekma 3. kroga med Livarjem in Domžalami je zaradi nastopa slednjih v kvalifikacijah za Ligo prvakov prestavljena na kasnejši termin, zato bodo tokrat na sporedu samo 4 tekme. Maribor bo poskušal v Kopru doseči še tretjo zaporedno zmago, pri tem pa mu bo pomagal povratnik v ekipo Dragan Jelič, ki se po neuspešni turški avanturi vrača v Slovenijo. V soboto bodo v Celju domačini poskušali »zajeziti« Nafto, v ponedeljek pa bo na sporedu še primorski obračun med Gorico in Pri-morjem (Gorica igra v četrtek v Makedoniji tekmo predkroga pokala UEFA). Jože Mohorič Liga prvakov, 2. krog kvalifikacij: Rezultati prvih tekem: Domžale - Dlnamo Zagreb 1:2 (0:1); strelci: Žeželj 87.; Šokota 7., Modric 51./11-m, Astana - Rosenborg 1:3 (1:1), Ventspils - Red Bull Salzburg 0:3 (0:2), Bešlktaš - Šeriff Tiraspol 1:0 (0:0), Žilina - Slavia Praga 0:0, Crvena Zvezda - Levadia Tallinn 1:0 (1:0), Hafnarfjördur - BATE Borisov 1:3 (1:1), Pjunik Erevan - Šahtjor Donjeck 0:2 (0:1), Tampere United - Levski Sofija 1:0 (1:0), Köbenhavn - Beitar Jeruzalem 1:0 (0:0), Genk - Sarajevo 1:2 (1:1), Debrecen - Elfsborg 0:1 (0:0), Zaglebie - Steaua Bukarešta 0:1 (0:0), Glasgow Rangers - Zeta (ČG) 2:0 (0:0). PrvaLiga Telekom Slovenije 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 3. KROGA: SOBOTA ob 20.00: MIK CM Celje - Nafta, NEDELJA ob 18.00: Drava - Interblock, Koper - Maribor; PONEDELJEK ob 20.00: HIT Gorica - Primorje. Tekma Livar - Domžale je zaradi nastopanja Domžal v kvalifikacijah za Ligo prvakov prestavljena na kasnejši termin. 1. MARIBOR 2. MIK CM CELJE 3. INTERBLOCK 4. KOPER 5. NAFTA 6. PRIMORJE 7. DOMŽALE 8. HIT GORICA 9. DRAVA 10. LIVAR G G G 2 5:2 S:2 2:i 2:G S:2 S:S i:i 2:S 2:5 i:5 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 3 zadetki: Dmitar Ivanov Makriev (Maribor), Viktor Trenevski (Nafta); 2 zadetka: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Ermin Rakovič (Interblock), Emanuel Galun (Koper). Strelca za Dravo: Mitja Emeršič in Marko Kmetec - oba 1 zadetek. Nogomet • NK Drava Napočil je čas za prvo zmago Nogometaši ptujske Drave so v prvih dveh krogih doživeli dva poraza. Ker je to začetek novega prvenstva, bi lahko dejali, da to ni nič hudega, saj je na voljo še 34 krogov. Vendar ob porazih nikoli ne ostaneš ravnodušen, če pa se to zgodi dvakrat zapored, je še težje, saj se stopnjuje pritisk navijačev. Drava je minulo sezono zaključila s serijo zmag (le v zadnjem krogu je doživela poraz proti prvakom v Domžalah), zato smo dobre igre pričakovali tudi v tej sezoni. To je še vedno možno, saj dve tekmi ne dajeta realne slike moštva, vendar slab začetek vnaša v ekipo rahli nemir. »Seveda ne moremo biti zadovoljni z dvema porazoma. Z Mariborom smo izgubili zaradi svojih napak, v Ajdovščini pa smo bili blizu točke, vendar nam ni uspelo zdržati končnega pritiska Ajdovcev. Ne bi se želel opravičevati za to, vendar je dejstvo, da imamo poškodovane Krona-vetra, Filipoviča in Murka, še prej pa je bil poškodovan kapetan Šterbal, pa tudi Zilič ni v najboljši formi. Vse to je vplivalo na našo igro in na uvodna dva poraza,« je dejal trener Drave Dražen Besek V nedeljo bodo nogometaši Drave gostili ljubljanski Interblock, ki je praktično pokupil vse, kar se je v Sloveniji dalo kupiti. Ker nimajo denarnih težav, že sedaj sestavljajo ekipo za prihodnost in višje cilje. Javno so sicer bolj skromni, potihoma pa si že letos želijo biti na samem vrhu ali tik pod njim in si priigrati eno od evropskih Foto: Črtomir Goznik Tudi Andrej Prejac (Drava, modri dres) bo moral v nedeljo pokazati več, da bi Ptujčani lahko računali na prvo letošnjo zmago. vstopnic. Torej še en kandidat več za Ptujčane, ki so pred pričetkom napovedovali, da želijo vsaj isto mesto kot lani ali celo stopničko višje, ko so bili četrti. Nedvomno je, da sta bila prva dva poraza veliki opomin in opozorilo, da nasprotnika ne moreš premagati v slačilnici, ampak na igrišču. Dravaši so v pripravah trdo delali, igrali dobro, vendar so očitno pripravljalna srečanja eno, prvenstvena pa povsem nekaj drugega. »Dobro vemo, kdo nam pride v goste v nedeljo. Od nas samih je odvisno kakšen bo rezultat. Zaigrati moramo bolje, bolj disciplinirano in predvsem z manj napakami. Tu velike filozofije ni,« je trener Drave dejal pred srečanjem z Ljubljančani. Nedelja je torej priložnost za popravni izpit in zmaga bi veliko pomenila predvsem na psihološkem področju. Kdorkoli bo v nedeljo nastopil, bo moral dati vse od sebe, igrati pa se bo moralo bolj kolektivno. Danilo Klajnšek Sebastjan Berko je prost igralec Mariborčan Sebastjan Berko od tega tedna ni več član Drave. Berko na začetku prvenstva ni dobil mesta med 18 nogometaši Drave, zato je s klubom sporazumno prekinil pogodbo, tako da lahko brez odškodnine prestopi v drugi klub. Prestopni rok traja do konca avgusta in do takrat bo znano, kje bo nadaljeval nogometno pot. Malec, Kovačevič in Plantič na preizkušnji niso pokazali dovolj Trije nogometaši, ki so bili pretekli teden na preizkušnji pri Dravi in so igrali tudi na prijateljski tekmi z Veržejem, so že zapustili Ptuj, saj je strokovni štab Drave ocenil, da za ptujskega prvoligaša ne bi predstavljali okrepitve. JM Foto: Črtomir Goznik Prizor s tekme Drava - SAK, kjer sta se merila Sebastjan Berko (levo) in Senad Tiganj. Slednji je iz Drave odšel lani, prvi pa ima od tega tedna proste roke pri izbiri novega delodajalca. i G i G i G G i G i 2 G i i G 2 Plavanje • Državno prvenstvo v Ljubljani Gregor Šerbec se je izkazal Državno prvenstvo v plavanju je za nekatere slovenske plavalce vrhunec sezone, za nekatere najboljše plavalce pa priložnost, da se predstavijo domačim gledalcem. Ti so od 28. do 31. julija na kopališču Kodeljevo v Ljubljani videli kvalitetno plavalno tekmovanje, na katerem je skočilo v bazen 191 plavalcev in plavalk. Ker je šlo za odprto prvenstvo Slovenije, so na njem plavali plavalci in plavalke iz šestih držav in iz 27 klubov, ki so v tem obdobju dosegli dobre čase. Zraven odprtega članskega prvenstva pa so organizatorji organizirali tudi državno prvenstvo za mladince in kadete. Iz Plavalnega kluba Terme Ptuj je med mladinci tekmoval Gregor Šerbec (rojen leta 1990). Plaval je 50, 100, 200 in 400 m prosto ter 50, 100 in 200 m prsno. Kot prvemu Ptujčanu se mu je uspelo uvrstiti v finale v disciplini 400 m prosto ter nastopiti kar v treh finalnih nastopih. V večini disciplin je postavil svoje osebne rekorde, ki so plod načrtnega dela v klubu, kjer mladega plavalce trenirata Mijo Zorko in Jure Rozman. Ptujski plavalec je bil na 400 metrov prosto med mladinci Gregor Serbec (PK Terme Ptuj) v bazenu kopališča Kodeljevo v Ljubljani osmi in je popravil osebni rekord na 4,27:44 minute, na 200 metrov prosto je bil celo šesti z rezultatom 2,04:52 minute. Tudi v prsnem slogu je bil na 200 metrov osmi, kjer je plaval 2,54:11 minute. Zelo dobro se je odrezal tudi v najpopularnejši plavalni disciplini 100 metrov prosto, kjer je z novim osebnim rekordom 57,53 zasedel deseto mesto med mladinci. Pomembno je tudi dejstvo, da je bil med letniki 1990 na 200 metrov prosto tretji in četrti na 400 metrov prosto. Če bo Gregor tudi v nadaljevanju treniral tako kot sedaj, bo kmalu dosegal še boljše rezultate in bo naslednje leto zanesljivo med kandidati za medalje na državnem prvenstvu. Tokrat pa je Gregor Šerbec dokazal, da v Plavalnem klubu Terme Ptuj dobro delajo in da se na Ptuju počasi ponovno razvija tekmovalno plavanje. David Breznik JK Drava Ptuj • Aikido sekcija Krajnc postal mojster realnega aikida 3. DAN V mesecu juniju je član in trener realne aikido sekcije Judo kluba Drava Ptuj Bruno Krajnc postal mojster realnega aikida 3. DAN. Aikido je relativno mlada defenzivna borilna veščina in predstavlja najbolj dovršeno obliko samoobrambe. Njen izumitelj leta 1925 je Morihei Ueshiba (1883-1968). Tako kot vsak borilni šport se je tudi aikido skozi leta spreminjal in iz tega je leta 1993 nastal realni aikido, ki je poznan in registriran kot srbska borilna veščina. Ta borilni šport je prisoten tudi na Ptuju, in sicer v Aikido sekciji Judo kluba Drava Ptuj, vse od leta 1999. Stil, ki ga gojijo se imenuje realni aikido, razvil pa ga je mojster Ljubomir Ljuba Vračare-vic, mojster realnega aikida 10. DAN iz Beograda. Realni aikido predstavlja izjemno fleksibilen sistem obrambnih tehnik, ki ga odlikujejo hitrost, pravočasnost reagiranja, vklop v nasprotnikov napad, kontinuiteta izvedbe tehnike in popolna končna kontrola napadalca, s pomočjo specifičnih parternih končnic, vzvodov, fiksacij. Tehnike omogočajo obrambo pred različnimi napadi z roko (udarci, prijemi, davljenja, ...), nogo (razni nožni udarci) pa tudi pred oboroženimi napadi (palica, nož, pištola, .) ter napadi več napadalcev. Ravno fleksibilnost tehnik omogoča, da se doseže maksimalna učinkovitost z ozirom na specifično situacijo in konsti- tucijo posameznika. Značilen je tudi enostaven prehod iz tehnike v tehniko, od znanja in sposobnosti posameznika pa je odvisno, katere elemente bo uporabil. Realni aikido lahko trenirajo vsi, ne glede na starost in spol. Bruno Krajnc je pričel trenirati aikido leta 1995 na Ptuju, nato je za 3 leta prestopil v mariborski aikido klub, v letu 1999 pa je bil med ustanovitelji sekcije realnega aiki-da pri Judo klubu Drava Ptuj, kjer je od začetka pa vse do sedaj član in glavni trener. V vseh teh letih se je izpopolnjeval na številnih seminarjih širom Evrope pri mojstrih različnih stilov aikida. Skupaj se je udeležil 27 seminarjev pri naslednjih mojstrih: Reiner Brauhardt 6. DAN Nemčija, Klaus Kruger 5. DAN Nemčija, Tojoda 6. DAN Japonska, Nakajima 7. DAN Japonska, Kenji Shimizu 9. DAN Japonska, sedaj pa trenira pod vodstvom Ljuba Vračareviča 10. DAN SOKE Srbija, nosilca stila realnega aikida, njegov mentor v Sloveniji pa je Pavel Forjan 5. DAN. Realni aikido klub Ptuj deluje 8 let pod vodstvom Bruno Krajnca, sedaj tudi nosilca črnega pasu 3. DAN realnega aikida. V klubu redno vadi okrog 20 članov, od tega 4 mojstrov (črni pas), skupaj pa je včlanjenih skoraj 40 članov. Klub je včlanjen v svetovno zvezo Realnega aiki- Mojster Ljubo Vračarevič in Bruno Krajnc da - WCRA, kjer člani zelo aktivno sodelujejo na raznih demonstracijah in seminarjih. V bližnji prihodnosti bodo v klubu pričeli tudi z vadbo otrok v projektu - skozi igro do mojstrstva. Bruno Krajnc se redno izobražuje in sodeluje z največjimi svetovnimi mojstri na svetu. Med mojstre je stopil leta 2001, ko je pri srbskem mojstru Vračarevicu položil 1. DAN. Leta 2005 je postal mojster realnega aikida 2. DAN, v juniju letošnjega leta pa je uspešno prestal polaganje za črni pas 3. DAN. »Za vsak uspeh in napredovanje je potrebno veliko priprav in odrekanja, tako sem tudi jaz sledil svojemu cilji in vesel sem, da sem uspešno opravil višjo stopnjo mojstrstva realnega aikida. Polaganje je potekalo pred tri člansko komisijo s predsednikom Pavel Forjanom. Prikazati je bilo potrebno veliko obrambnih tehnik stoje s kombinacijami, sledila je borba stoje z enim napadalcem ter različni prikazi obrambe zoper napad s palico in obrambe zoper napad z dvema napadalcema. Vsi udarci in napadi nasprotnikov so pravi in vedno moraš biti pripravljen na obrambo, od tod tudi realni aikido. Gledam naprej in realno je pričakovati višjo stopnjo mojstrstva čez 3. leta, seveda v kolikor to predlaga mojster Vračarevic,« je povedal Bruno Krajnc. Sebi Kolednik Rokomet Ptujčanke pričele s pripravami V sredo popoldne so s pripravami na novo prvenstvo v 1. slovenski ženski rokometni ligi pričele rokometašice Mercator Tenzor Ptuja. Novemu trenerju Nikoli Bistrovi-ču se je na prvem zboru javilo petnajst igralk. Med njimi ni bilo Vesne Puš (dogovori potekajo) in Vanje Raškovič, ki ima zdravstvene težave. Nove okrepitve lanskoletnih podprvakinj iz Ptuja pa so Jelena Kikanovič, ki je prišla iz Celjskih mesnin, Cita Oberžin iz mariborskega Branika, delu članske ekipe pa je priključena Karin Hržič iz domačega kluba. Dekleta bodo vadila na Ptuju in to vsak dan, vsaki drugi dan pa bodo imela trening dvakrat dnevno. Danilo Klajnšek ■ v- Atletika • Veterani Načrtne priprave na evropsko prvenstvo V zadnjih letih smo priča razmahu veteranske atletike v Sloveniji, v svetovnih okvirih pa je množična športna aktivnost že nekaj desetletij. To dokazujejo številna mednarodna prvenstva in mitingi, ki se ponašajo z množično udeležbo. Del svetovne veteranske karavane se bo zbral prihodnje leto v Ljubljani, ko bo na sporedu Evropsko veteransko prvenstvo (EVACS), na katerem pričakujejo 5000 in več udeležencev. Tekmovanja se bodo udeležili tudi člani veteranske sekcije Atletskega kluba Keor Ptuj, ki se na tekmovanje že vneto pripravljajo. Gre za bralcem Štajerskega tednika znana atletska imena - Mirko Vin-diš, Miki Prstec, Dušan Koren in Branimir Komel. O nastopu na državnem prvenstvu za veterane letos junija v Ljubljani, kjer sta medalje osvajala Koren in Komel, smo že poročali, zato bomo v nadaljevanju pozornost posvetili še ostalim tekmovanjem, ki so se zvrstila v letošnji sezoni. Večina tekmovanj, ki so se jih udeležili Ptujčani je bila v sosednji Hrvaški in Avstriji. Največ sta tekmovala Prstec in Koren, Vindiš pa letos ni tekmovalno aktiven. Začetek sezone je bil v znamenju metalnih disciplin - v Zagrebu je Prstec suval kroglo, ki tehta 6 kilogramov, in metal disk (29,34 metra) ter v obeh primerih zmagal v svoji starostni kategoriji M50 (od 50 do 55 let). Maja je sledilo državno prvenstvo v metalnem peteroboju (krogla, disk, kopje, kladivo in gira), v svoji kategoriji pa je v skupnem seštevku zmagal Prstec pred Korenom. V Zadru je Koren zmagal tako v skoku v višino (150 centimetrov), kot tudi v skoku v daljino. Julija sta bili dve tekmovanji pri naših severnih sosedih. V Judenburgu je Prstec zmagal na 60 metrov (8,31 sekunde) in v skoku v višino, Koren pa je bil drugi v metu kopja (40,75 metra). Nazadnje je Prstec tekmoval v Innsbruc-ku, zmagal je v skoku v višino (157 centimetrov), drugi je bil v daljino in tretji v suvanju krogle (11,27 metra). Glavni cilj za ptujske veterane v letošnji sezoni je balkansko prvenstvo, ki ga bo letos v začetku oktobra gostil bolgarski Plovdiv. Zanesljiv udeleženec prvenstva je zaenkrat Prstec, ki si je za motivacijo postavil cilj, da preskoči 160 centimetrov v višino in 520 centimetrov v daljino. Kot smo omenili, sledi naslednje leto Evropsko veteransko prvenstvo v Ljubljani, leta 2009 pa Svetovne veteranske igre v Avstraliji. Pred dvema letoma v Kanadi se jih je nadvse uspešno udeležil Mirko Vindiš - vrnil se je s tremi kolajnami. UE Ptujska atletska veterana - Dušan Koren in Miki Prstec č) Foto: UE Vlado Sitar, direktor Zavoda za šport Ptuj Reflektorji, 3. faza obnove Mestnega stadiona, montažna dvorana ob OŠ Mladika ... Približuje se čas, ko se razna športna društva in klubi prijavljajo na razpis za koriščenje terminov v telovadnicah v zimskem obdobju, kar je v MO Ptuj vedno pereč problem, saj primanjkuje primernih zaprtih prostorov za vadbo. O tem in raznih drugih perečih temah smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za šport Ptuj Vladom Sitarjem. Kakšne so trenutne glavne aktivnosti Zavoda za šport Ptuj? Vlado Sitar: »V tem mesecu ima večina klubov premore, samo delo na Zavodu za šport pa teče nemoteno naprej. Ta premor smo izkoristili za generalna čiščenja na objektih, ki jih imamo v upravljanju: športni dvorani Mladika, Mestnem stadionu in na vseh pripadajočih objektih ter na objektu v Dravski ulici. Že smo začeli tudi z zbiranjem ponudb za koriščenje zimskih terminov v dvoranah: dvorani Center, Gimnaziji Ptuj, dvorani Mladika, kakor tudi na ptujskih osnovnih šolah. Imel sem že nekaj sestankov z ravnatelji OŠ, Gimnazije Ptuj in SŠC, glavni namen pa je bil pridobitev čim večjega števila terminov. S tem želimo zadovoljiti vse osnovne dejavnosti klubov, saj vemo, da je teh terminov v zimskem času res premalo na voljo. S pogovori skušamo najti potreben kompromis za koriščenje šolskih telovadnic, tako da bi bili zainteresirani klubi res čim manj prikrajšani.« Kakšna pa je osnova za delitev terminov v telovadnicah ptujskih osnovnih šol: upravljajo v času izven rednega pouka z njimi šole ali Zavod za šport? Vlado Sitar: »Osnova je Sklep o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v MO Ptuj v uporabo, ki je bil sprejet na mestnem svetu. Ta sklep govori o tem, da Zavod za šport, seveda skupaj s posamezno OŠ, po 15.30 razporeja termine klubom in društvom. Na tem področju do sedaj stvari niso bile natančno določene, saj so OŠ dajale v uporabo tudi drugim zainteresiranim uporabnikom. V tem seveda ni nič spornega, saj so v telovadnice dobrodošli vsi, ki imajo za to interes in se želijo rekreirati, vendar bi nekakšno prednost vseeno morali imeti organizirani klubi. Prav iz tega razloga se sedaj sestajam z ravnatelji, kjer poskušamo optimizirati razdelitev terminov.« Kakšna so merila za dodelitev terminov posameznim klubom in društvom? Vlado Sitar: »Osnova je jasna: vsi klubi, ki se prijavijo na javni razpis za sofinanciranje športnih programov, imajo prednost, seveda pa gledamo tudi prioritetno listo, na kateri so klubi z večjimi uspehi, z daljšim stažem delovanja v tem prostoru in tradicijo. Najlažje bi bilo, da bi lahko ustregli željam vseh klubov, a to žal ne gre: tako v dvorani Center trenirajo predvsem rokometaši in rokometaši-ce, ker je to edina dvorana s primernimi dimenzijami svojo vizijo ter izredne motorične sposobnosti. S tem tempom, kot ga ima, lahko cilja na mednarodno raven,« je Janu vzpodbudno napovedal njegov trener Ivan Pučko. Janova želja pa je iti po stopinjah Dejana Zavca, želi pa si tudi, da bi se kdaj boril v ok-tagonu ufc (borba v kletki), za igranje rokometa. Letos bomo naredili tako, da bomo takrat, ko bomo imeli na mizi vse možne termine poklicali predstavnike vseh rokometnih klubov in poskušali z njimi uskladiti zadeve. Isto bomo na Mestnem stadionu naredili z nogometnim in atletskim klubom.« Upravljate tudi ptujski Mestni stadion. Kako sodelujete z NK Drava in AK Ptuj, ki sta največja uporabnika le-tega? Vlado Sitar: »Moje mnenje je, da je to sodelovanje odlično, seveda pa bi morali povprašati tudi omenjena kluba. Lahko samo rečem, da nogometaši, na čelu s predsednikom Robertom Furjanom, zaenkrat nimajo pripomb, zelo zadovoljni pa so bili npr. tudi Foto: MT tako kot njegov idol Mirko Fi-lipovič »CROCOP«. Jan je junija končal tretji letnik Ekonomske šole, smer Ekonomski tehnik, na Ptuju. V prostem času pa se s psom rad odpravi na sprehod v naravo ali pogleda kakšen dober film. mat atleti po DP za mlajše člane in članice, ki je julija potekalo na Ptuju, kjer smo sodelovali in se trudili pri pripravi tekmovališč.« Načrti v bližnji prihodnosti Se obeta še kakšna posodobitev ali novogradnja športnih objektov na Ptuju? Vlado Sitar: »Že letos je v načrtu postavitev reflektorjev ob igrišču z umetno travo, predvidoma bi se naj dela začela že jeseni. V načrtu je tudi 3. faza obnove Mestnega stadiona, kjer bi naj podaljšali tribune v smeri Mlekarne, podeljena je že bila stavbna pravica. Trenutno je zelo aktualna tudi gradnja montažne dvorane poleg OŠ Mladika, kjer se kot glavni investitor omenja znani ptujski nogometaš Nastja Čeh. V letih 2008-09 bi naj pod streho spravili tudi telovadnico ob OŠ Ljudski vrt, ki bi lahko rešila precej težav ptujskih športnikov. Zavzemamo se za to, da bi tukaj zgradili podobno telovadnico, kot jo imajo na Hardeku v Ormožu, ki ima primerne mere za igranje rokometnih tekem. Na MO se s tem strinjajo in so pozitivno odgovorili na našo pobudo. Moram se dotakniti tudi prepotrebne večnamenske dvorane: pojavljajo se razna ugibanja o lokaciji (od stare vojašnice do pomožnega igrišča na Mestnem stadionu) in javno-zasebnem partnerstvu, vendar zaenkrat ni še nič dokončnega.« Kakšno je vaše sodelovanje z MŠS in z MO Ptuj? Vlado Sitar: »Po uradnih poteh, torej skupaj z MO Ptuj, se prijavljamo na razne razpi- se MŠŠ in na nekaterih tudi dobivamo določena sredstva: zadnja primera sta pridobljena sredstva za opremo na Ptujskem jezeru in telovadnico Mladika. Pogovarjamo se tudi o tem, da bi se športna sfera na Ptuju (Zavod za šport, športna zveza) in MO Ptuj uskladili o tem, kaj bi bilo glede infrastrukture najpomembnejše za razvoj športa. Dali smo že pobudo na Športno zvezo za prve predloge, tudi na svetu Zavoda za šport je bilo določeno, da v tem mesecu uskladimo naše želje in cilje glede tega. Ko bomo to storili, bomo imeli sestanek na Direktoratu za šport, ki ga vodi Simon Starček in bomo skušali skupaj najti pot do najbolj optimalne rešitve tega problema.« Kako potekajo stvari na relaciji Zavod za šport Ptuj - Športna zveza MO Ptuj? Govorilo se je tudi o določenih zapletih pri izpeljavi skupščine? Vlado Sitar: »Relacije so takšne kot so bile do sedaj, korektne in takšne kot morajo biti. Mi smo tudi njihov servis: pošiljamo in sprejemamo pošto, urejamo jim dopise ... Glede zapletov s skupščine pa bi se kot direktor Zavoda za šport distanciral. Zaposleni na MO Ptuj in mi na Zavodu za šport se ne smemo vmešavati v civilno sfero, kajti to so klubski interesi. Tam delajo nekateri polprofesio-nalno, večina pa amatersko in vsi klubi imajo določene želje in potrebe. Povsem normalno je, da včasih pride do konflikta interesov, vendar se mora na koncu vse urejati po legalni poti in tako je tudi tukaj.« Jože Mohorič Boks • Jan Karle, letošnji državni mladinski prvak v boksu »Želim si priti na vrh « Osemnajstletni Ptujčan Jan Klarič je na 16. državnem prvenstvu v boksu, ki je bilo aprila v Ljubljani, osvojil naslov državni mladinski prvak v kategoriji do 75 kilogramov. Trenutno trenira za Boks klub Ring pri trenerju Ivanu Pučko in kondicijskemu vaditelju Robertu Hergi. Še preden se je Jan pri štirinajstih letih začel ukvarjati z borilnimi veščinami, je treniral nogomet za ptujsko Dravo. Pa je ugotovil, da to ni za njega in se posvetil borilnim športom. Najprej je treniral kung-fu pri Milanu Proseni-ci, kasneje pa se je odločil za boks. V začetku njegove kariere ga je treniral Dejan Zavec. Čeprav takrat še ni razmišljal o tekmovanjih, se jih je na prigovarjanje trenerja, takrat že Ivana Pučka, kljub temu udeležil in kmalu dosegel dobre rezultate. Med drugim je v preteklem letu postal prvak Ptuja v kategoriji mladinci do 75 kg. Na letošnje državno prvenstvo se je aktivno začel pripravljati dva meseca pred tekmovanjem. »Treningi so bili zelo intenzivni. Zjutraj, preden sem šel v šolo, sem imel kondicijski trening uro in pol, popoldanske treninge pa je vodil moj trener. Zajemal je vse, od tehnike boksa do internih tekmovanj s člani našega kluba. Tako je bilo vsak dan, razen ponedeljka. Treningi pri boksu so nasploh naporni, saj zahtevajo veliko mero zbranosti,« je o pripravah povedal Jan Klarič. Državno prvenstvo se je odvijalo v zabaviščnem centru Arena Vodafone live, kjer se je pomerilo okoli 70 boksarjev iz 14 klubov. Mladinski prvak dodaja, da je bila najvišja stopnička nagrada za vse stvari, ki sem jih je v času priprav moral odreči. »Jan je eden izmed najbolj perspektivnih, nadarjenih boksarjev na območju Slovenije. Je zelo discipliniran, ima Jan se na treningih večkrat pomeri z očetom Damirjem. Odbojka • Pokal SK Company Fair-play na pohodu To poletje poteka v Ptuju in okolici več turnirjev v odbojki na mivki pod imenom Serija za pokal SK Company. Pet vikendov se odvijajo kvalifikacijski turnirji, na katerih poskušajo ekipe priti med tiste štiri najboljše ekipe, ki bodo imele pravico nastopa na finalnem turnirju, na katerem je nagrada za najboljšo ekipo dva shiatzu masažna stola. To lepo nagrado bo prejela tako moška kot tudi ženska ekipa. Minuli vikend je tako bil na sporedu tretji izmed petih kvalifikacijskih turnirjev. V soboto so igrali moški, v nedeljo pa ženske. Čeprav je manjkalo nekaj domačih ekip, katerih tekmovalci so na morju, je organizatorje iz OK Kurent presenetila zelo lepa udeležba - 10 ekip, ki so prišle iz Ptuja in okolice; v Serijo za pokal SK Company so se tokrat vključile tudi ekipe iz Maribora, Šmarja pri Jelšah, Poljčan, Rogaške in Ljutomera. To kaže, da so ti turnirji že prerasli začrtani okvir, rezultati pa dokazujejo, da Ptujčani znamo igrati odlično odbojko, saj sta prvi dve mesti zasedli domači ekipi. Zelo pohvalno je tudi, da si ekipe sodijo same. Čeprav si seveda vsi želijo osvojiti glavno lovoriko, si igralci sodijo izjemno korektno in fair. Očitno bo največji zmagovalec prav fair-play. Vsekakor ste vabljeni k udeležbi in ogledu tega atraktivnega tekmovanja. Naslednja dva turnirja bosta v soboto in nedeljo, 11. in 12. avgusta, v Športnem parku Zabovci. Lestvica in vse ostale informacije so vam na voljo na www. kurent.org. Nogomet • Prijateljske tekme Zavre dostojen nasprotnik Mariboru Zavrč - Maribor 2:3 (0:2) Strelci: 0:1 Vračko (6), 0:2 Panikvar (24), 1:2 Murat (65), 1:3 Makriev (85. z 11 m), 2:3 Rampre (90) Zavrč: D. Golob, Kokot, Lenart, Gabrovec, Šnajder, Bajlec, Petek, Korez, Letonja, M. Golob, Železnik. Igrali so še: Sraga, Čeh, Murko, Zdelar, Rampre, Rozman, Murat, S. Golob in Buzeti. Trener: Ivan Zajc. Maribor: Ranilovič, Brulc, Dinič, Celcer, Panikvar, Ba-činovič, Medved, Zajc, Bu-zeti, Diara, Vračko. Igrali so še: Pridigar, Popovič, Bajlec, Fondja, Pečnik, Lungu, Mezga, Mihelič, Makriev in Jelič. Trener: Marjan Pušnik. Nogometaši Maribora so v torek odigrali pripravljalno srečanje v Zavrču pri novem drugoligašu. Kljub temu da bi naj bila tekma zaradi nerazumljivega nasprotovanja in predvsem nepoznavanju športa zaprtega tipa oziroma brez gledalcev, se jih je vseeno zbralo lepo število, več kot 500. Nogometa in navijačev Zavrča pač ne more nihče zaustaviti. V prvem polčasu je mariborski trener Marijan Pušnik na igrišče poslal igralce, ki v prvenstvu igrajo manj ali pa čakajo na priložnost na klopi za rezerve. Z dobro igro so mariborski rezervisti dosegli dva zadetka. V drugem delu pa so se razigrali domačini. Prvi je zapretil Matej Murat v 60. minuti, ko se je sam znašel pred gostujočim vratarjem, vendar ni bil dovolj zbran. Pet minut kasneje pa je zadel v polno in po podaji Robija Rampreta znižal izid. Do konca srečanja sta padla še dva zadetka. Najprej je v polno zadel Makriev z 11 metrov, v zadnji minuti pa je rezultat znižal Robi Rampre. S prikazanim nogometom so lahko bolj zadovoljni v domačem taboru, saj so v drugem polčasu proti udarni vijoličasti enajsterici bili celo bolj podjetni. V ekipo Maribora se je po turški »avanturi« vrnil Dragan Jelič, ki bo že v kratkem kandidiral tudi za nastop v prvenstvu. Foto: Črtomir Goznik Robi Rampre (Zavrč, rumeno-zeleni dres) je bil med najboljšimi ugralci na tekmi z Mariborom. Na sliki je prizor s tekme Zavrč - Varteks. Nogomet • NK Slovenja vas Člani spet v ligi MNZ Ptuj Minulo sezono v tekmovanju MNZ Ptuj ni nastopila članska ekipa NK Slovenja vas, ki je bila dolga leta stalnica v 1. ligi MNZ Ptuj. »Nekateri nogometaši so odšli in po premisleku smo sprejeli odločitev, da v sezoni 2006-07 članska ekipa ne bo nastopila v ligi MNZ Ptuj. Nekatere nogometaše smo nato posodili v druge klube, tako da so obdržali tekmovalni ritem,« je dejal predsednik NK Slovenja vas Ivan Pulko. Pred letošnjo sezono pa so se fantje znova zbrali oziroma vrnili nazaj v Slovenjo vas. »Na željo nogometašev, ki so se vrnili iz drugih klubov, kjer so uvideli, da je drugod težko uspeti, smo začeli s sestavo članske ekipe. Priključili smo ostale, predvsem pa naše nekdanje mladince, in tako je padla odločitev, da se ponov- no vključimo v tekmovalni sistem; igrali bomo v 2. ligi MNZ Ptuj. Naš cilj je, da korektno odigramo prvenstvo in da realno vidimo, kje smo. Naša velika želja pa je, da bi se v nekaj letih vrnili nazaj v 1. ligo MNZ Ptuj, kjer smo dolga leta uspešno nastopali,« je kratki pogovor zaključil predsednik NK Slovenja vas Ivan Pulko. Danilo Klajnšek Visoka zmaga Kidri-čanov v Slovenskih Konjicah Dravinja - Aluminij 1:7 (1:5) Strelci za Aluminij: 0:1 Veselič (7), 0:2 Veselič (17), 0:3 Dakovič (23), 0:4 Veselič (27), 1:5 Dakovič (27), 1:6 Vračko (70) in 1:7 Dugolin (76). Aluminij: Bratušek, Gašpa-rič, Topolovec, Bingo, Kraj-cer, Stojnič, Težački, Purišič, Dakovič, Marinič, Veselič. Igrali so še: Sagadin, Vračko, K. Medved, A. Medved, Dugolin, Mlinarič, Osaj, Brus in Breg. Trener: Bojan Špehonja. Nogometaši Aluminija so v Slovenskih Konjicah odigrali prijateljsko nogometno srečanje z domačo Dravinjo, ki je v minuli sezoni še nastopala v 2. slovenski nogometni ligi. Gostje iz Kidričevega so bili veliko boljši nasprotnik, predvsem pa izjemno strelsko razpoloženi. Izkazala sta se predvsem Uroš Veselič s tremi in Nenad Dakovič z dvema doseženima zadetko- ma. Danilo Klajnšek Članska ekipa NK Slovenja vas Nam. tenis Nov trener v NTK Ptuj V minulem prvenstvu 1. slovenske namizno-teniške lige so igralci Ptuja na koncu zasedli osmo mesto ter brez večjih težav ohranili prvoli-gaški status. Največje breme so nosili igralci Bojan Pavič, Danilo Piljak in Urban Ovčar. Po zasluženem odmoru bodo kmalu spet pričeli z vadbo. V njihovem delu se ne bo nič bistvenega spremenilo, zato pa se bodo nekatere stvari v samem klubu drugače razporedile. O tem nam je vodja strokovnega sveta pri NTK Ptuj Damjan Samoljen-ko dejal: »Zadovoljni smo z uvrstitvijo v minuli sezoni. Na njo smo v bistvu že pozabili, saj v ponedeljek pričnemo s pripravami na novo sezono. Pri fantih bo igralska zasedba enaka, kjer računamo na 'večno mladega' Bojana Paviča in vedno boljša Danila Piljaka in Urbana Ovčara. Naš cilj je, da v tej sezoni osvojimo kakšno mesto višje na prvenstveni razpredelnici. Okrepili pa smo se v delu stroke. V klubu smo dobili novega trenerja Petra Viteza. To smo že zelo potrebovali, saj je na sporedu veliko treningov in številnih tekmovanj v vseh starostnih kategorijah, ki se jih udeležujejo naši tekmovalci. V preteklih letih smo včasih odšli na nekajdnevne priprave izven Ptuja, katerih pa letos ne bo, saj nam to ne dopušča finančno stanje. Na Ptuju bomo vadili dvakrat dnevno.« Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet 1. slovenska nogometna liga Pari 3. kroga: SOBOTA ob 20.00 MIK CM Celje - Nafta, NEDELJA ob 18.00: Drava - Interblock, Koper - Maribor; PONEDELJEK ob 20.00 HIT Gorica - Primorje. Tekma Livar - Domžale je zaradi nastopanja Domžal v kvalifikacijah za Ligo prvakov prestavljena na kasnejši termin. 1. slovenska mladinska nogometna liga 1. krog: MIK CM Celje - Aluminij (petek). 1. slovenska kadetska nogometna liga 1. krog: MIK CM Celje - Aluminij (petek). Prijateljske nogometne tekme SOBOTA ob 17.00 Paloma - Aluminij. SOBOTA ob 17.30: Zavrč - Mons Claudius. Turnir v Rogoznici Nogometni klub Rogoznica bo v soboto organizator tradicionalnega nogometnega turnirja, na katerem bodo ob domači ekipi nastopili še Dornava, Podvinci in Grajena. Ljubitelji nogometa bodo tako prišli na svoj račun, saj se bo predstavila domača ekipa, ki se je okrepila pred novo prihajajočo sezono v 1. ligi MNZ Ptuj (v minuli sezoni je bila ekipa Rogoznice šesta). Ob tej priložnosti bodo svojemu namenu predane tudi obnovljene slačilnice in klubski prostori. DK Turnir NK Središče ob Dravi ob 30-letnici kluba NK Središče ob Dravi, član 1. lige MNZ Ptuj, in pred leti še slovenski tretjeligaš, v soboto, 4. avgusta, ob 30-letnici delovanja kluba pripravlja zanimiv nogometni turnir. Program turnirja: ob 14.30: Bukovci - Malečnik ob 15.30: Središče - Holermuos Ormož ob 16.30: tekma za tretje mesto ob 17.30: tekma za prvo mesto ob 18.30: tekma veteranov: Središče - Holermuos Ormož Odbojka na mivki Turnir v Cvetkovcih V Cvetkovcih bo v soboto, 11. avgusta 2007, na igrišču Ledna s pri-četkom ob 11. uri potekal turnir v odbojki na mivki. Prijave ekip bodo organizatorji zbirali do 10.30. Igra se 2:2 po pravilih FIVB. Prijavnina znaša 12,50 EUR (3.000 tolarjev). Dodatne informacije in prijave: Stanko Bezjak (041 316 410). UK Kolesarstvo Maratona po Prlekiji in Treh src Kolesarska sekcija ŠD Radenci bo v mesecu avgustu pripravila dve osrednji rekreativni kolesarski prireditvi pri nas. V nedeljo, 12. avgusta, bo 12. maraton Po Prlekiji, 26. avgusta pa še maraton Treh src. Maraton po Prlekiji se iz Banovcev seli v Moravce v Slovenskih goricah zaradi lanskega zapleta, ko vodstvo Term Banovci ni želelo zagotoviti brezplačnega vstopa v njihovo kopališče udeležencem maratona. Start in cilj 12. rekreativnega kolesarskega maratona bo ob 10. uri pred kopališčem Bioterme v Moravcih, organizatorji pa bodo pripravili tri težavnostne preizkušnje - na proge v dolžini 20, 45 ali 65 kilometrov, vse speljane po cestah občine Ljutomer. V nedeljo, 26. avgusta, se bodo rekreativni kolesarji zbrani pred lovskim domom Radenci, kjer se bo ob 10. uri pričel že 27. maraton Treh src. Tudi letos se pričakuje več kot tisoč rekreativcev, proge pa bodo speljane po cestah občin Radenci in Gornja Radgona. Udeležencem maratona Po Prlekiji bo zagotovljen brezplačen vstop na kopališče Bioterme, kolesarji maratona Treh src pa si bodo lahko brezplačno ogledali kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Kasaške dirke v Ljutomeru Ljutomerski kasaški klub bo ob 51. občinskem prazniku pripravil velike kasaške dirke, že pete v letošnji sezoni, ki bodo to nedeljo na ljutomerskem hipodromu. Osrednji točki prireditve bosta kvalifikacijski tek triletnih kasačev in spominska dirka generala Rudolfa Maistra z nastopom najboljših 4-letnih kasačev. Triletniki se bodo za najvišji naslov pomerili na državnem prvenstvu 9. septembra v Ljutomeru, pravico nastopa pa bodo imeli štirje najuspešnejši iz nedeljskih kvalifikacij ter še štirje po doseženem kilometrskem času. Niko Šoštarič Planinski kotiček Uradne ure v pisarni PD Ptuj PD Ptuj obvešča člane in ostale ljubitelje planinstva, da velja od 1. avgusta do 31. decembra 2007 spremenjeni čas uradnih ur v društveni pisarni. Novi delovni čas je v torek od 14. do 16. ure in v petek od 17. do 20. ure. Uroš Vidovič Izlet na Triglavska jezera in v Avstrijo PD Hajdina organizira v soboto in nedeljo, 11. in 12. avgusta, dvodnevni izlet na Triglavska jezera. Prijave sprejemajo do srede, 8. avgusta. Drugi izlet, ki ga organizira PD Hajdina, bo ljubitelje gora vodil na petdnevni izlet v Avstrijo, kjer si bodo ogledali izvir Mure in pogorje Schladminga. Izlet bo potekal od sobote, 18. 8. do srede, 22. 8. 2007. Prijave in informacije sprejemajo do 15. 8. 2007. Kontaktne osebe: Jože Majerhofer (041 326 915), Jakob Kokol (031 806 678) in Ivan Ladinek (031 528 104). Foto: DK Kolesarstvo • KK Bike Ek Uspešni na DP v XC maratonu V nedeljo je na Veliki planini potekalo državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu - XC maraton. Proga je bila dolga 75 km in je imela 3200 m višinske razlike, od tega je bilo 45 km vzpona. Zaradi teh karakteristik je bila proga razglašena za najtežjo v Evropi. Potekala je od Term Snovik po brezpotjih in planinskih poteh na Černivec in Menino planino do cilja na Matic Robič pred prihodom v cilj Veliki planini. Najhitrejši so progo prevozili približno v štirih urah. Kolesarji kolesarskega kluba Bike Ek - Haloze 2002 so se odlično odrezali. V najtežji kategoriji amaterjev je Matic Robič zasedel 6. mesto, Igor Kopše med mlajšimi moškimi 5. mesto, Iztok Robič je med Mastersi osvojil 3. mesto. Med ženskami elite je Andreja Bezjak osvojila 3. mesto, naslov državne prvakinje pa je osvojila Tanja Ža-kelj, sicer svetovna mladinska prvakinja. Med člani je naslov državnega prvaka osvojil Anže Bizjak. Za vsakogar, ki je prevozil progo, je to dosežek, vreden vsega spoštovanja. Ptujčani so imeli še dva predstavnika na krajši progi, in sicer na 25 km dolgem vzponu, kjer je Tine Kukolj osvojil 2. mesto in Žiga Knez 3. mesto, s čimer sta dopolnila izvrsten dosežek kluba. To je bilo prvo državno prvenstvo v tej disciplini, čeprav se svetovna in evropska prvenstva odvijajo že vrsto let. Danilo Klajnšek Kickboxing • Full kontakt Denis Jug osvojil 1. mesto V Mega centru v Kranju je konec junija potekal kvalifikacijski turnir državnega prvenstva v »trših stilih« kikboxinga: full kontaktu in low kicku. Na prvenstvu je sodelovalo 30 tekmovalcev iz 8 slovenskih klubov, kar je glede na disciplino kar razveseljiva številka, saj se v teh disciplinah do sedaj ni pojavljalo dosti tekmovalcev. Klub borilnih veščin Ptuj je na prvenstvu sodeloval s štirimi predstavniki: to so bili Denis Jug, Matej Jese-ničnik, Matej Jeromel in Nejc Camlek. Velik uspeh je dosegel Denis Jug, ki ga poznamo tudi kot uspešnega boksarja (tudi že dobitnika Zlate rokavice na Ptuju). Denis je v polfina-lu po točkah prepričljivo pre- magal Gorana Novakoviča iz Maribora, v finalu pa je z K. O. v 2. rundi še Aleksandra Stankova, prav tako iz Maribora, in tako osvojil 1. mesto v full kontaktu v kategoriji do 71 kg. Matej Jeseničnik in Matej Jeromel sta bila manj uspešna, saj sta izgubila svoje dvoboje, vendar pa sta se dobro upirala svojim nasprotnikom. Nejc Camlek v svoji kategoriji ni imel nasprotnika. Glavni trener v klubu KBV Ptuj Vladimir Sitar in trener Denisa Juga Branko Fidler sta bila po tekmovanju zelo zadovoljna, saj upata, da bo ta uspeh še vzpodbudil razvoj in napredek discipline full kontakt v Klubu borilnih veščin Ptuj. Franc Slodnjak Foto: Franc Slodnjak Denis Jug (levo) pri razglasitvi zmagovalca po finalni borbi. 11. balonarski praznik Balonarji brez Ptuja ne morejo Na Ptuju je od 26. do 29. julija potekal 11. mednarodni balonarski praznik. Organizirala sta ga Balonar-ski klub Ptuj in Terme Ptuj. Udeležilo se ga je 16 balonar-skih ekip iz Slovenije, Avstrije in Madžarske, zunaj konkurence pa je nastopilo še šest ekip. To je še dokaz več, da se je praznik dodobra zasidral na Ptuju, v Sloveniji in zunaj njenih meja. Čeprav zaradi vremena niso uspeli izvesti vseh načrtovanih poletov, od predvidenih šestih so izpeljali štiri, je letošnji praznik Fit na kolesu uspel. Izvedli so tudi tradicionalno balonarsko noč. Prvič so podelili tudi nagrado lani ustanovljene Balonarske akademije Slovenije. Prvi prvak Balonarske akademije S5 je postal Miro Lasbaher iz Aero-kluba Prlek iz Ljutomera. Za enajsto mesto pa so glede na to, da je bil letošnji praznik enajsti po vrsti, letos podelili nagrado Dejanu Buzetiju iz BK Bakovci. Že v letu 2008 bo balonar-ski praznik znova zaživel v vsej svoji veličini, s 30 in več baloni. MG Prvi Slovenec in eden redkih zemljanov, ki bo prepotoval svet s kolesom »Kolesarjenje je moje življenje!« pravi Celjan Dejan Glavnik, ki se je pred dobrim letom podal na kolesarjenje okoli sveta. Mlad fant, ki si je upal uresničiti svoje dolgoletne sanje - prepotovati svet s kolesom! Moderni tehnologiji gre zahvala, da smo lahko Dejana kar na daljavo povprašali o njegovem velikem kolesarskem podvigu. Zmotili smo ga v Južni Ameriki, kjer je ravno odkrival lepote Kolumbije. Prepotovati svet s kolesom je velik in zanimiv izziv. Kako je padla ideja za takšno kolesarsko pot in kako dolgo ste jo premle-vali, preden ste jo dejansko realizirali? Ideja ... pravzaprav sploh ni bila ideja, bile so sanje. O tem sem razmišljal, odkar kolesarim - to je celih 20 let. Večkrat sem prijateljem in svoji družini dejal, da bom nekega Foto: Arhiv Term Ptuj Branko Ambrožič, predsednik BK Ptuj, Miro Lasbaher, prvi prvak Balonarske akademije S5, in Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, so bili z letošnjo balonarsko prireditvijo zadovoljni, kljub temu, da je potekala v okrnjeni sestavi. dne kolesaril okoli sveta, a me nihče ni resno jemal. Vsi so dejali - ti kar sanjaj! Navsezadnje sem si dejal - če se odpravim sedaj, ko nimam družinskih obveznosti, ne bo problema; drugače ne bom šel na pot nikoli. V službi sem dal odpoved, poiskal nekaj sponzorjev in ... hop na kolo. Vaša pot se je začela na dan zemlje, 22. aprila 2006, in bo trajala približno pet let. Zakaj ste izbrali prav ta datum? Dan zemlje je nedvomno najprimernejši datum, ki sovpada s kolesarjenjem okoli sveta - okoli Zemlje. Je tudi čas, ko se prične lepo in toplo vreme, kar je bilo zame še posebej ugodno ob začetnem kolesarjenju čez severno Evropo in Aljasko, kasneje pa še Argentino. Kaj je pri odločitvi za takšen kolesarski podvig najtežje? Kaj je pri takšni odločitvi težko in kaj lahko, je odvisno od tega, kako stojijo stvari v tvoji glavi. Sprijazniti se je treba z dejstvom, da se za nekaj let poslavljaš od družine in prijateljev, toplega doma in stvari, ki so ti blizu. Sprejeti je treba nova spoznanja, ki te bodo spremljala na poti, in postati nomad za nekaj let, ki so pred tabo. Kako dolgo ste se kolesarsko pripravljali na odpravo? Kako ste trenirali, kje in kako pogosto? Za ta podvig se nisem posebej fizično pripravljal, saj kolesarim že 20 let. Treniral sem triatlon in duatlon v slovenski državni reprezentanci, tako da mi vzdržljivost ni tuja. Kolesarjenje je moje življenje. Vaši blogi, ki jih redno objavljate na spletni strani http://www.tourthe-world.si/blog/, človeka kar posrkajo vase, saj so polni zanimivih dogodivščin. Kaj od vaših dogodivščin vam je najbolj ostalo v spominu? Težko bi opisal eno samo zanimivost na mojem potovanju, saj je vsak dan poln novih spoznanj in zanimivosti. Mogoče sta bili najbolj drugačni prostrana in hladna Aljaska, kjer na stotine kilometrov razen medvedov in volkov ne Predlog za kolesarski izlet: Ob reki Savinji Pot pričnemo v Mozirju. Peljemo se proti Nazarjam, kjer zavijemo levo proti Rečici ob Savinji. Nato peljemo proti Gornjemu Gradu, kjer zavijemo desno v smeri proti Ljub-nemu ob Savinji. Sledi vožnja skozi Luče in Solčavo, vse do Logarske doline. Tam si lahko ogledamo slap Rinka, ki je izvir reke Savinje. Nazaj se vračamo po isti poti skozi Solčavo, Luče, Ljubno ob Savinji, direktno do Mozirja, ki je tudi naš končni cilj. V Mozirju si lahko nato ogledamo še Mozirski gaj. Dejan Glavnik na poti po Gvatemali srečaš nikogar, ter vroča in mrtva puščava Death Valley, kjer podnevi pri 45 stopinjah Celzija sanjaš o senci in po-žirku hladne vode, ponoči pa ob tuljenju in zavijanju kojo-tov uživaš ob pogledu na najlepše zvezdno nebo. Že od svojih najstniških let ste zaprisežen športnik. Kdaj ste se začeli resneje ukvarjati s kolesarstvom? Kolesariti sem pričel pri enajstih letih, ko sem dobil prvo športno kolo. Resno pa sem pričel trenirati pri trinajstih. Rad sem tekel in kolesaril, zato sem se preizkusil v triatlonu in že na prvih tekmah pobral nekaj prvih mest. Ta šport me privlači predvsem zaradi dejstva, da si za vse rezultate zaslužen sam, pri ekipnih športih pa temu ni tako. Kljub temu da ste na čisto drugem koncu sveta, bi vas prosila, da se z mislimi za nekaj minut prestavite na slovenska tla in našim bralcem predlagate kolesarski izlet po Sloveniji, ki ga je enostavno treba prekolesariti. Kam se zapeljati? Ker sem svoje življenje preživel in tudi treniral v Savinjski dolini, bi predlagal najlepšo turo proti Logarski dolini, ki poteka ob reki Savinji. Pot se začne v Mozirju in je manj zahtevna. Dolga je približno 90 kilometrov, prevozimo pa jo v treh urah. Janja Šuler Di@log Company Piše: Ljubica Šuligoj • Narodno poslanstvo učiteljstva na Ptujskem v preteklosti Stanovsko povezovanje sega v 19. stoletje S pridobitvijo avtonomnih pravic mesta Ptuja leta 1887 so Nemci suvereno odločali tudi o šolskih vprašanjih. Tako je mestni šolski svet odločil, da se iz Mestne deške ljudske osnovne šole odstranijo slovenski učitelji in da pouk v njej poteka le v nemškem jeziku. Za učenke Dekliške meščanske šole, ki so prihajale iz okoliških krajev, je bil na voljo dekliški dijaški dom, kjer pa je bilo sramotno govoriti slovensko. V Okoliško ljudsko šolo, kamor so slovenski starši pošiljali svoje otroke, pa so ptujski Nemci hoteli nastaviti nekaj svojih učiteljev. (ZAP, zbirka razglednic 219/873.) Slovenski starši so lahko pošiljali svoje otroke le v ptujsko Okoliško ljudsko šolo. Razmere so narekovale potrebo po trdnejši povezavi vseslovenskega učiteljstva. Tako so od konca osemdesetih let 19. stoletja okrajna učiteljska društva na območju slovenske Štajerske med prvimi pristopila k Zvezi slovenskih učiteljev s sedežem v Ljubljani. Oblasti so nenaklonjeno spremljale njihovo povezovanje. Učiteljsko društvo za ptujski okraj je kot tretje društvo k Zvezi pristopilo l6.februarja 1888. Zveza, ki naj bi enotno nastopala v boju za stanovske pravice in se upirala političnim pritiskom, tega ni zmogla. Trdnejšo oporo pri delu je zato učiteljstvo na slovenskem Štajerskem poiskalo v liberalni Zvezi slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem, ustanovljeni v Celju leta 1903. Programsko za-snovanost Zveze, ki je postala usmerjevalka slovenizacije osnovnih šol na Spodnjem Štajerskem, je ob svojem pristopu 2. aprila 1903 podprlo ptujsko Učiteljsko društvo. V procesu intenzivne ger-manizacije na prelomu v 20. stoletje je ptujsko učiteljstvo v matičnem združenju videlo oporo pri svojem delu. Ptuj se je tedaj pod vodstvom župana Josefa Orniga, ponem-čenega Slovenca, spreminjal v »nemško trdnjavo«, obdano od večinskega slovenskega prebivalstva. V mestu sta zagospodovala nemška uprava in denarni zavod Sparkasse. Ob podpori Sümarke je tekla germanizacija. K ponemče-nju so ogromen delež prispevale šulferajnske šole. O breški šoli je Štajerc, glasilo ptujskega nemštva, še leta 1918 zapisal: «Ker vemo, kateri narod in jezik ima boljšo bodočnost, zato pa se ima naša deca nemško učiti, da ne bode moralično propadla.« Pred prvo svetovno vojno, ko je Ptuj doživljal ostra narodnostna nasprotja, izpriča- na ob septembrskih dogodkih leta 1908, so dejavnost Učiteljskega društva usmerjali nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju Franc Šorn, nadučitelj ptujske okoliške šole in čitalničar Ivan Kaukler, učitelj na Okoliški ljudski šoli Franc Kopič, nad-učitelj vurberške šole Franc Žiher, nadučitelj osnovne šole Naraplje Anton Pesek, učitelj na ptujskogorski šoli Ivan Klemenčič ter Anton Ogorelec, nadučitelj pri Sv. Barbari v Halozah, ustanovitelj pletarske šole v Strnišču po prvi svetovni vojni. Društveno delo so pretrgali vojni dogodki. Ptujsko učiteljstvo se znova organizira po prvi svetovni vojni Z učiteljskim zborovanjem 9. januarja 1919 na Ptuju je društveno življenje zaživelo. Učiteljsko društvo se je organizacijsko povezalo v slovensko sekcijo Združenja jugoslovanskih učiteljev (Ujedinjenje jugoslovanskih učitelja, v nadaljevanju UJU), ki je bilo ustanovljeno istega leta. Vodenje društva je prevzel Josip Gorup, nadučitelj na Polenšaku. Temeljno vodilo učiteljstva na Ptujskem je bilo utrjevanje narodne zavesti, saj je preteklo raznarodovanje pustilo globoke posledice. O problemu sloveni-zacije šolstva je okrajni glavar dr. Otmar Pirkmaier leta 1919 pisal deželni vladi za Slovenijo in opozoril na posledice premeščanja narodnozaved-nega učiteljstva v preteklosti. V pismu izpostavlja Ptuj, za katerega meni, da bo »le z dosledno koncentracijo zavedne inteligence mogoče izbrisati nemški značaj mesta«. Novi pogledi na vzgojo in delo učitelja v primežu strankarskih nesoglasij V pogojih politične nestabilnosti jugoslovanske države se je učiteljstvo znašlo pred vprašanjem, ali bo morebiti izgubilo stanovsko avtohtonost in politično svobodo. Strankarska nasprotja so v učiteljske vrste vnesla razcepljenost - UJU in Slomškova zveza sta si stali nasproti. Sočasno je idejni spopad med učiteljstvom 1923. leta sprožila knjižica Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda dr. Franja Žgeča iz Dornave, v kateri avtor razglablja o pomenu vzgoje in poslanstvu šole ter se zavzema za reformo vzgoj-no-izobraževalnega sistema; vzgojno-izobraževalni proces naj izhaja iz analize razmer, v katerih živijo starši in otroci . Hkrati se je dr. Franjo Žgeč v omenjeni razpravi (disertaciji) zavzel za napredek naroda in za vsestranski razvoj podeželja. Po mnenju dr. Žgeča je zato učiteljeva naloga, da se ob svojem pedagoškem delu poglablja tudi v socialna vprašanja. Pod Žgečevim vplivom je med učitelje prodirala zavest o njihovi vzgojni neodvisnosti. Žgečeva stališča so zadela ob tedanji režim. Ker je »slabo vplival na mladino«, je bil večkrat prestavljen. Nasprotja med režimsko naravnanimi in demokratič-no-levičarskimi učitelji so se pokazala na 3. pokrajinski skupščini UJU poverjeništva na Ptuju 14. in 15.julija 1923 v Društvenem domu, ko je prisotne pozdravil župan Tomaž Lozinšek (očitek nemškutar-stva spremljal njegovo župa-novanje). Zborovalci naj bi obsodili »ostre ukrepe proti nacionalni organizaciji Orju-ni, ki se je ravno na ptujskih ogroženih tleh preganja«. O tem je poročala Nova doba in dodala, da je učiteljstvo »v eni fronti z nacijonalno organizacijo«. Tako poročanje je ovrgla socialistična Enakost, češ da Orjuna ni »ljudska organi- zacija«in da mora »nacijonal-ni šovinizem« zamenjati »socialna in gospodarska vzgoja širokih ljudskih mas«. Omenjeni glasili sta poročali tudi o predavanju dr. Franja Žge-ča, ki je na ptujski skupščini razmišljal o »sodobni zahtevi vzgoje in narodne prosvete«. Žgečeva razprava je pritegnila zborovalce, saj je sprejeta resolucija kljub razhajanju izhajala iz njegovih nazorov. Boj za reformo šole je stekel. Omenjeno zborovanje je pomenilo prelom z režimskimi malomeščanskimi nazori. Zaostrene razmere po Obznani in Zakonu o zaščiti države so narekovale, da je del učiteljstva pod Žgečevim vplivom ubral legalne oblike dela. Odslej so učiteljska predavanja tematsko zajemala tudi socialna, ženska in druga vprašanja. Učiteljsko društvo za ptujski okraj je v letih 19231925, ko so se kresala mnenja o vlogi učitelja v družbi, vodil Mirko Majcen, ki je konec tridesetih let prejšnjega stoletja razvil živahno kultur- no-prosvetno dejavnost pri Sv.Urbanu (Destrniku) ter bil zaradi sokolstva in dejavnosti v Prosvetnem društvu ob prizadevnih učiteljicah Ženki Kovač in Emi Mačus Potrč prestavljen izven ptujskega okraja. Odločilni strankarski boj za uveljavitev naprednejših pogledov na vzgojo in delo učitelja je tekel v letih 1925-1926 in dosegel prepričljivo zmago s sprejetjem celjske deklaracije na skupščini osrednje učiteljske organizacije UJU leta 1926. Izjava izpostavlja potrebo po poenotenju in neodvisnosti stanovske organizacije, kar pomeni, da so se sestavljalci želeli ograditi od vodstva UJU in osvoboditi učiteljsko organizacijo od monopola meščanskih strank. S tem bi se učitelji laže lotevali socialnih vprašanj s svojih šolskih okoliših. Zagovorniki celjske deklaracije, med katerimi je bil tudi komunizma osumljen učitelj Jože Jurančič iz Drbetincev v Slovenskih goricah, so se v bistvu zavzeli za večje udej-stvovanje učiteljev med ljudstvom ter za vzgojo najširših ljudskih množic. Leta 1930 je pri Slovenski šolski matici (v nadaljevanju SŠM) izšla Jurančičeva knjižica Iz šole za narod, v kateri avtor meni, da morajo »učitelji prodreti v življenjske probleme naroda«, ki je bilo tedaj večinoma kmečko-delavsko. Jurančiča so iz političnih razlogov premestili k Sv. Marku niže Ptuja (Markovci), kjer je v letih 1930-1936 povezal šolo z življenjem tamkajšnjih ljudi. Ob tedanji svetovni gospodarski krizi je osveščal ljudi, se zavzel za povezavo dravskih obrežij z brodom in za gradnjo nasipov. Organiziral je poljedelske in gospodarske tečaje in neposredno veliko delal z mladimi. Družbeno aktivnega v ptujskem DPD Svoboda je Sresko načelstvo imelo za levičarja, ki se »kreta v družbi znanih komunistov« in se udeležuje neprijavljenih sestankov. Ljubica Šuligoj (se nadaljuje) (ZAP, Zbirka razglednic, 219/698.) Šola v Narapljah (Sv. Bolfenk v Halozah) je bila ustanovljena leta 1898; nadzidana (na posnetku levo zgoraj) leta 1929. (ZAP, Zbirka razglednic, 219/552.) Šola ob cerkvi pri Sv. Urbanu (Destrniku) leta 1935. Živahno kulturno-prosvetno življenje v kraju je slonelo na učiteljih. Ptuj • Na koncu Prešernove se zaključuje obnova objekta kulturne dediščine Prvi stirizvezdicni ptujski družinski hotel Na koncu PreSernove ulice na Ptuju, natančneje na Številki 38, se zaključuje obnova objekta kulturne dediSčine, častitljive stavbe, ki je zrasla na rimskih temeljih in kamnitem zidu srednjeveškega ptujskega obzidja. Prvič se omenja že v ptujskem mestnem statutu iz leta 1513, današnja podoba pa je iz prve polovice 19. stoletja. Investitorja in lastnika Park hotela Ptuj sta Stanka in doc. dr. Aleš Gačnik, ki sta zgodbo edinstvenega in romantičnega hotela, povezanega z umetnostjo in dediščino, vsaka izmed 15 sob bo pripovedovala svojo zgodbo, dolgo snovala. Za vsakim najmanjšim detajlom se skriva projekt. Z njim Ptuj in staro mestno jedro pridobivata svoj prvi štirizvezdični hotel, slavnostno rezanje vrvice je predvideno za 30. avgust. Stanka in Aleš prihajata v hotelirstvo iz dediščinskega območja, kar je njuna primerjalna prednost. Investicijo izvaja podjetje Tovarna tradicij, Park hotel Ptuj pa je njegova poslovna enota. Odločila sta se za butično hotelsko zgodbo, zgodbo z nekaj več, saj bo tudi notranja oprema eno samo sozvočje dediščine in umetnosti, v katero se umetelno vpleta sodobna hotelska tehnologija. Skozi objekt se v bistvu prepleta več programskih sklopov, od 15 hotelskih sob, ki bodo individualno opremljene, nekoliko starinsko opremljene sobe bo dopolnjevala sodobna likovna umetnost, objekti dediščine, tudi kopalnice odstopajo od univerzalnosti, do kavarne in kavarniškega vrta v toskanskem stilu, do kletnih prostorov, kjer bo zajtrkovalnica oziroma center Kronos, ki bo služil promociji in popularizaciji lokalnih tradicij, umetnosti in gospodarstva. Kletni prostori so namenjeni najrazličnejšim oblikam druženja, tu se bodo pripovedovale vinske zgodbe, likovni, glasbeni in scenski dogodki, odvijali kongresi, protokolarni dogodki. Najboljše, kar premore regija Spodnje Podravje, naj bi sestavljalo rizvezdičnim hotelom se postavlja tudi mednarodna hotelska mreža Art & Heritage Hotels, ki je tudi zaščitena in ima za cilj v nekem obdobju odpreti 30 do 50 hotelov, ki ne samo, da bodo v objektih kulturne dediščine, ampak bodo sočasno tudi producenti programov s področja dediščine in umetnosti. V tem trenutku nastajajo pogoji, pod katerimi bodo zainteresirani vstopali v to hotelsko verigo. Novi Park hotel Ptuj pa še pred odprtjem postaja vabljiv za nekatere mednarodne hotelske povezave. Na nekaterih področjih naj bi celo utiral pionirske korake v slovenskem merilu kot romantičen in nadvse senzibilen hotel. MG Foto: Črtomir Goznik Park hotel Ptuj ima sedež na Prešernovi 38, odprli ga bodo predvidoma konec avgusta letos. tudi zgodbo Park hotela Ptuj. Za razvajanje gostov bo skrbelo osem oziroma devet zaposlenih, bodočo osebje so skrbno izbirali, Stanka in Aleš v hotelu ne bosta zaposlena, sta le njegova investitorja in lastnika. Že od samega začetka pa si prizadevata, da bi ga prežemala domačnost družinskega okolja. Tudi zato zelo poudarjajo detajle, drugačnost v ponudbi. O zahtevnosti projekta prvega štirizvezdičnega hotela na Ptuju je več kot zgovoren tudi podatek, da je objekt zaščiten štirikrat, kot objekt kulturne dediščine, z vidika neposredne vplivnosti ptujskega gradu, kot arheološko najdišče in z vidika urbanizma oziroma ptujske vedute. V bistvu gre za modelski pristop obnove objekta kulturne dediščine, kjer je bilo potrebno marsikaj ohraniti, pa tudi za inženiring na področju konzervatorskih projektov, arhitekturnih, oblikovalskih in drugih. Vzporedno s prvim ptujskim šti- Foto: Črtomir Goznik Stanka in doc. dr. Aleš Gačnik sta svojo hotelsko zgodbo dolgo snovala. Poletje • Potep po Pohorju Na sprehod po svežem zraku Kot smo v Štajerskem tedniku že pisali, se Ptujčani v poletnih mesecih hladijo ob morju ali v termah, doma ali v tujini. Vsaj tako dobra ohladitev za vroče poletne dni kot je morje, pa je lahko tudi sprehod po Pohorju. Nekateri ljudje, predvsem starejši ali bolniki (srčni, pljučni), se odločajo za dopustovanje v višje ležečih krajih, saj predvsem tisti, ki imajo težave z dihanjem, ob morju (oziroma na tej vročini) ne zdržijo. Pri takšni vročini, kot jo imamo zadnji čas, to sploh ni čudno, saj vsi iščemo hladnejše prostore ali terase, da se vsaj malo osvežimo. Na Pohorju pa je vse drugače, zrak je hladnejši, čistejši, ... pa vsa tista drevesa, ki dajejo prav posebno vonjavo . .. Marsikdo besedo Pohorje povezuje z zimskimi počitnicami, zimsko smuko, a je tudi poleti v najhujši vročini lahko oddih na Pohorju pravi užitek. Res se ne da osvežiti z morsko vodo, je pa se možno okopati kako drugače, v jezeru ali pa tudi v kakšnem bazenčku. Temperature so kar nekaj stopinj nižje od nižinskih, pa še ogledate si lahko marsikatero zanimivost ali znamenitost, saj Slovenci v povprečju zelo malo vemo o naši domovini, čeprav je tako majhna. Že od nekdaj je Pohorje imelo svoj čar. Ljudje, tako starejši kot mlajši, so se tja odpravili na kakšen pohod, saj okolica ponuja veliko zanimivega. Ena izmed turističnih točk so tudi Trije kralji. Dobra dva kilometra od penziona je partizanska bolnišnica Jesen, do katere je kakšne pol ure hoje čez gozd. Vročina med tistim drevjem ti ne pride do živega. Lahko pa se odpravite na Osankarico, ki je približno uro (zmerne hoje po ravni cesti) oddaljena od penziona. Tam se lahko okrepčate, si pogledate zanimivosti Pohorskega bataljona in se čez gozd po označeni poti odpravite še do Črnega jezera, ki je bilo umetno narejeno že pred več kot 150 leti, ali do spomenika padlim borcem Pohorskega bataljona. S počitkom si naberete novih moči za vrnitev. Pot sploh ni naporna, ker ves čas vdihavate sveži gorski zrak in hodite v zavetju dreves, res pa je, da se vedno več ljudi odloča, da se namesto sprehoda odpelje kar z avtomobili. Tega smo se navadili v modernem svetu. Toliko lepega se da ob poti videti, razgled je prelep, pa še za svoje zdravje lahko poskrbite, saj veste, kako je danes tempo življenja vse hitrejši in prav nič ne pomislimo nase, ali pa redkokdaj. Tak sprehod vam lahko pomaga, da v miru premislite in marsikatera ideja za nadaljnje delo se vam lahko porodi v glavi. Skratka, da vam ogromno energije in moči za nov zagon v domačem in delovnem okolju. Tudi spanec bo bolj sladek, ker vas pot tako utrudi, da sploh ne veste, kdaj vas zmanjka, seveda to velja za nespečneže in vse druge. Tudi otroke bo lažje spraviti v posteljo, kar niti ni mačji, sploh med počitnicami, ko nimajo obveznosti, so vse druge stvari važnejše od spanja. Po sprehodu na Pohorju ne bo nobeden pomislil, da bi bil zvečer dolgo pokonci. Na žalost vsak oddih, ob morju ali na Pohorju, zelo hitro oziroma prehitro mine. Spet nas pričakajo vsakodnevne obveznosti, tolaži nas le misel, da bo leto hitro naokrog in si bomo spet privoščili počitnice. Eni tako, drugi drugače, vsak po svojih zmožnostih. Idealno bi bilo, da bi si vsi privoščili kratek dopust ob morju in na Pohorju, tako bi lahko uživali lepote enega in drugega. Glavno, da se vsaj malo odklopimo in pozabimo na vse obveznosti, ki jih imamo čez leto. Pa še otroci so na boljšem, saj smo starši kot prerojeni, bolj umirjeni in prijaznejši. Če se v kratkem odpravljate na dopust, ga izkoristite kar se le da, tisti, ki pa ste si ga že privoščili, pa veselo na delo. Kjerkoli že boste (ob morju ali na Pohorju), ne pozabite, da je vaše zdravje in zdravje vaših otrok prvo, ne izpostavljajte se močnemu soncu. Kjerkoli že boste, uživajte tako ali drugače. Nevenka Anžel Kuharski nasveti Zar Pečenje na žaru je prastara kuharska umetnost, ki je ostala priljubljena vse do danes. Danes nam je na voljo cela vrsta pripomočkov, s katerimi si olajšamo delo in da pripravljene jedi ostanejo vabljivo zapečene in sočne, ko jih ponudimo. Preden se lotimo pečenja na žaru, mora biti žar močno razgret, tako da se pore na površini mesa takoj zaprejo in preprečujejo izcedek lastnega soka. Le tako bo ostalo meso sočno in mehko. Vseeno pa je, s katere strani prihaja vročina, saj jedi med pečenjem večkrat obračamo, da se enakomerno zapečejo. Preden damo živila na žar, jih pokapljamo ali premažemo z oljem, odvisno od samega živila. Najpogosteje uporabljamo rastlinsko olje, ki nima izrazitega okusa. Okus po olivnem olju je močnejši, kot na primer okus sončničnega olja, zato se poda le k določenim jedem. Slanina, s katero pogosto zavijamo pusto perutnino ali divjačino, naj ne bo slana, da sol ne potegne iz mesa vode in je zaradi tega po peki bolj suho in manj sočno. Ce uporabljamo pri peki rastlinsko ali svinjsko mast, potem jo pred uporabo sproti raztopimo in z njo premažemo jedi. Zelo redko jedi premažemo z maslom ali margarino, ker jedi zelo hitro potemnijo. Le izjemoma z maslom premažemo kako ribo ali perutnino, ki ne zahteva daljše toplotne obdelave in še takrat jih z maslom ali margarino premažemo tik pred koncem pečenja. Tik pred koncem pečenja uporabljamo tudi sladkorne in medene premaze, sojino omako in mešanice, v katerih je rdeča mleta paprika, saj jedi lahko dobijo zaradi omenjenih sestavin pretemno barvo ali postanejo celo grenke. Z oljem premažemo živila pred pečenjem, da se ne izsušijo in se ne prijemajo na žar. Olje lahko nanesemo na živilo pred pečenjem ali med samo peko. Puste kose mesa položimo pred peko vsaj za pol ure v olje in jih vmes nekajkrat obrnemo. Za mazanje mesa in drugih živil uporabljamo čopič, še boljše pa je, da uporabljamo vejico dovolj čvrstih dišav kot so rožmarin, pehtran, timijan in podobno. Jedi bomo z lahkoto premazali in še delno se odišavijo. Za pečenje na žaru so primerni boljši kosi posameznih vrst mesa, ki je prijetno mehko in tudi lažje prebavljivo, manjše in večje ribe, veliko zelenjave, kot so paprika, paradižnik, bučke, jajčevci, nekatere vrste sadja, razne klobasice in druge mesne mešanice in na ravnih ploščah žara tudi nekatere testne mešanice. Najsočnejši in najprimernejši za pečenje na žaru iz govedine so kosi mesa, ki jih narežemo iz govejega fileja in očiščenega govejega hrbta oziroma rostbifa. Okusni so tudi majhni zrezki iz stegna. Govedina, ki jo želimo peči na žaru, mora biti dobro uležana ali jo položimo v oljno ali drugo primerno kvašo. Tako jo pogosto pripravljamo s poprom, česnom, brinovimi jagodami, sojino in worchester omako. Večinoma govejih zrezkov, steikov ali biftekov pred peko pomočimo v mešanico strtih poprovih zrn, sojine omake, malo olja in soli, ali v mešanico strtih brinovih jagod, malo vinskega kisa in gina ali brinjevca in prav tako olja in soli. Pri peki teletine na žaru izbiramo meso nekoliko starejših telet. Od teletine pogosto na žaru pečemo zarebrnice, zrezke in fileje iz stegna in zvite pečenke iz prsnega dela. Zelo okusna so tudi na žaru pripravljena telečja jetra. V kolikor pa zavrtimo nad žarom tudi raženj, lahko na njem okusno spečemo telečje krače. Teletino, ki jo pečemo na žaru, ne smemo pretirano začiniti, ker začimbe prekrijejo nežni okus teletine, ki je komaj zaznaven po peki teletine na žaru. Uporabimo nežne dišave in začimbe kot so peteršilj, pehtran in nežne za-čimbne mešanice ter sol. Najpogosteje na žaru pečemo svinjino, ki je za pečenje na žaru tudi zelo primerna. Meso nežno prepredeno z maščobo in zaradi tega ostane tudi po peki sočno in okusno. Le puste dele svinjine kot sta file in riba, pred peko premažemo z oljem. Zrezke in fileje, ki jih režemo iz stegna, pred peko narahlo premažemo z začimbno omako, da se med peko ne izsušijo in postanejo še okusnejši. Svinjino moramo v primerjavi z govedino vedno dobro prepeči, svinjina ostane sočnejša, v kolikor je prepečena, govedina pa le, če je v sredini še rahlo rožnata. Manj kvalitetne kose damo prav tako pred peko v kvašo in s tem postane meso mehkejše in tudi bolj okusno. K svinjini se po okusu podajo tudi številne začimbe, tako lahko enostavno spreminjamo in izboljšujemo okus mesa. Na žaru lahko pečemo tudi jagnjetino. Najprimernejši kosi za pečenje na žaru so zarebr-nice, dvojni zrezki s hrbtnega dela, pleče, krača in prsni kos z rebrcami. Zelo okusne so tudi ledvice. Jagnjetino pred peko damo skoraj vedno v kvašo, ki jo pripravimo iz kisa, sesekljane čebule, rožmarina, timijana, strtega česna in pred peko še rahlo solimo. Jagnjetino lahko začinimo tudi z bolj močnimi začimbami in jo pri peki popolnoma pre-pečemo. Največ znanj in spretnosti pri peki na žaru zahtevajo cele ribe, ki ne zahtevajo daljše toplotne obdelave, vendar sta njihovo meso in koža zelo občutljiva in se rada strgata. To preprečimo le s pravilno segretim žarom in primerno količino olja, s katerim ribo naoljimo in še odvisno os ribe polivamo med samo peko. Ribe pred peko začinimo z nežnimi začimbami, sploh če pečemo kvalitetne ribe. Dobra in zaželena popestritev na žaru je tudi pečena zelenjava, ki jo le med peko rahlo začinimo s soljo, drugače pa pustimo, da pride do veljave lastna aroma posamezne zelenjave. Zelenjavi, ki vsebuje veliko vode, lahko pred peko tudi nekaj vode iztisnemo, da bo po peki čim bolj okusna. Posebej lep okus pri pečenju na žaru razvije paprika, paradižnik, bučke in jajčevci. Pečeno zelenjavo lahko takoj pojemo ali iz nje pripravimo okusne solate. Domači zajec na žaru 1 zajec, očiščeni in razkosan Marinada: 3 stroke česna, 1 žlica gorčice, lžlica ajvarja, 4 žlice belega olja, sesekljani peteršilj, poper, vegeta, sol. Po razkosanem zajcu damo vse naštete začimbe in dodatke, dobro premešamo in damo skozi noč v hladilnik. Naslednji dan zajca spečemo na žaru. Avtorica: Marija Štumberger Tačke in repki Higiena malih hišnih živali (2. del) V prejšnjem članku smo predelali higieno kužkov, danes pa se bomo posvetili hišnim mucam in malim prijateljem kot so papagaji, kanarčki, hrčki, morski prašički in ostali. V začetku moramo ponoviti, kaj sploh pomeni higiena malih hišnih živali. Higiena je nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje in o ukrepih za ohranitev zdravja. Tako kot pri človeku je tudi pri živalih higiena zelo pomembna, še posebej pa to velja v primerih sobivanja živali in ljudi. Muce kot naši mali hišni sostanovalci in prijatelji so v osnovi zelo nezahtevne živali. Glede nege nam vzamejo veliko manj časa kot kužki. Izjema so le per- zijske in njim sorodne muce. Njihova krasna svilena dolga dlaka potrebuje kar nekaj našega truda, da sije v vsej svoji lepoti. Pri teh mucah je potrebno redno česanje dlake, v nasprotnem primeru se zelo hitro naredijo voz-lički, ki prerastejo v velike vozle. V skrajnem primeru je lahko telo muce prekrito s kožuhom, ki je v enem samem vozlu, in v takem primeru do kože z roko sploh ne pridemo. Taka muce zelo trpi, saj se pod takim kožuhom razvijajo najrazličnejša bolezenska stanja na koži, zaredijo se bolhe in ostali paraziti, tudi gibanje živali je oteženo. Taki muci lastnik sam večinoma ne more pomagati, poiskati je potrebno izkušene- ga frizerja ali pripeljati muco v ambulanto za male živali, kjer jo uspavamo in obrijemo do kože. Po posegu je muca kot prerojena, saj njena koža ponovno zadiha. Muce kopamo zelo redko, saj ponavadi tega nimajo rade in se lahko intenzivno branijo. Za čistočo zelo uspešno skrbijo same in tudi zelo pazijo, da se ne gibajo po umazaniji. V primerjavi s kužki, ki se z veseljem pokotalijo po npr. smrdljivi umazaniji. Ker so muce resnično čiste živali, nimajo rade umazanih skodelic za hrano in vodo, tako da moramo redno skrbeti za higieno le-teh. Prav tako moramo redno čistiti pesek v njihovih straniščih. Za muce, ki živijo samo v stanovanjih, je pomembno, da imajo na voljo praskalnike za kremplje, kjer si jih obrusijo in nam ne delajo škode npr. na sedežni garnituri ali kje drugje. Zelo pomembna pri mucah je preventiva, vsaj 3- do 4-krat letno jim moramo dati sredstva proti zunanjim in notranji zajedavcem. Muce obožujejo razvajanje in božanje, intenzivno predejo, s tem pa ne uživajo samo one, saj predenje muce izredno pomirjajoče vpliva tudi na nas. Pri ostalih hišnih ljubljenčkih bi se omejil predvsem na čistočo njihovega bivalnega prostora, Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. kar zajema redno čiščenje kletk, posodic za hrano in vodo. Paziti moramo, da odstranimo ostanke hrane, semenk in ostalih ostankov v kletki, da ne splesnijo, kajti plesen je lahko življenjsko nevarna za njih. Pri ptičkih je potrebno krajšanje predolgih krempljev in včasih tudi krajšanje kljunčka, ki si ga ne zbrusi-jo dovolj same. Prav tako je pri glodavcih potrebno občasno od-ščipniti zobe, ki si jih ne zbrusi-jo, saj le-ti ovirajo jemanje hrane. Zobki pri glodavcih rastejo skozi celo življenjsko obdobje. Vsem našim malim prijateljem - kužkom, mucam in ostalim - je potrebno zagotoviti ugodne, prijetne bivalne pogoje in tako nas bodo razveseljevali in osrečevali iz dneva v dan. Ce se bodo dobro počutili, bodo ostali zdravi in vitalni do pozne starosti. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Vrt v zrelem poletju Poletje se je prevesilo iz malega vveliki srpan, mesec avgust, ko vrtna narava prične popuščati v rasti, njeni plodovi pa dozorevati. Avgusta meseca se iz domačega vrta ponuja že obilica tistih sadežev, ki smo jih spomladi sejali in sadili, poleti negovali, pričel se je čas žetve, ko se iz gredic ponuja obilica svežih vrtnin, s sadnega drevja žlahtno sadje iz okrasnih gredic in zelenic pa dehti poletno cvetje. Vrtnine in v avgustu dozorelo sadje sproti pobiramo in porabimo, ker je sveže porabljeno tudi najbolj zdravo, mnoge pa od tega že vlagamo, zamrznemo, posušimo ali predelamo za kasnejšo porabo kot najbolj vreden in zdrav pridelek iz domačega vrta. V SADNEM VRTU dozoreva vse več sadnih vrst in sort. Obiranje sadja je nestrpno pričakovano in najprijetnejše opravilo, ki se ga najbolj razveselimo ko si iz domačega drevesa ali grma oberemo plod in ga zaužijemo. Drevesna zrelost je dosežena, ko v plodu dozori seme, peška ali koščica, na peclju plodu pa nastaja delilno tkivo, ki bo ločilo plod od veje. To stanje je pomembno, da ne obiramo plodov preden dozore. Neločljivost plodov od veje in prisilno trganje povzroča poškodbe na rodnem lesu, plodovi pa tudi nimajo uporabne vrednosti. Užitno so sadni plodovi zreli, ko postanejo za sorto značilno obarvani dosežejo prijetno razmerje med kislino, sladkorjem in drugimi sestavinami v plodu ter značilen okus, sočnost in aromo. Med drevesno in užitno zrelostjo pa je pomembna še uporabna zrelost, ki se razlikuje glede na namen uporabe oziroma hrambe. Sadje, ki ga namenimo hraniti v hladilnici za uporabo v svežem stanju, naj bo obrano v drevesni zrelosti, za namene predelave v mezge in sokove v polni zrelosti, ki ga lahko tudi otresamo, za sušenje pa ga oberemo, ko doseže največjo stopnjo sladkorja in se že na drevesu prične grbančiti. Sadje vselej obiramo, spravljamo in prenašamo tako, da ga ne poškodujemo, pazimo pa tudi na veje, da jih pri obiranju in tresenju ne polomimo. Samoodpadlo, nezrelo poškodovano in neuporabno sadje sproti pobiramo in odstranimo, da se bolezni ne prenašajo na zdravo, prav tako pa z obranih dreves in grmov skrbno pospravimo vse ostanke plodov in poškodovane veje. V teh poletnih vročih dneh s precej zračne vlage so ugodni pogoji za razvoj jablanove plesni. Plesnive poganjke je priporočljivo porezati in sežgati, drevesa po poškropiti z žve-plenimi pripravki, da jih zavarujemo pred njeno širitvijo. V OKRASNEM VRTU okrasnemu rastlinju namenjamo potrebno skrb negi, da bi čim dalje zaljšalo bivalno zeleno okolje. Rastline redno plevemo, odstranjujemo odcvetelo cvetje, suho in poškodovano listje ter odmrle poganjke. Na njih se pojavljajo razne rastlinske bolezni, ki se ob vlažnem vremenu širijo na zdrave dele rastlin. Z izrezovanjem od-cvetelih poganjkov in odvečnih zalistnikov, pletvijo, zalivanjem, dodatnim prehranjevanjem in varstvom pri rastlinah pospešujemo obnavljanje, obraščanje in cvetenje do pozne jeseni oziroma jesenskih slan. Pri zalivanju se poslužujemo načinov, s katerimi rastlin ne onemočimo, marveč za dalj časa zemljo obilno natopimo. Oroševanje rastlin s hladno vodo pod tlakom z vodovoda je zanje stresno in v ničemer primerljivo z naravnim dežjem. Za razmnoževanje okrasnih cvetnic si lahko izberemo in pridelamo seme v domačem vrtu. Semenice zbiramo z najbolje razvitih cvetnih poganjkov, ko semena dozorijo, vendar pred tem, ko bi pričela zaradi prezrelosti sama izpadati. Že med pobiranjem semenic jih označujemo po vrstah, sorti, barvi in drugih značilnostih, sušimo jih na zračnem senčnem in suhem prostoru, seme omlatimo, očistimo plev ter hranimo v zračni embalaži na suhem prostoru. V ZELENJAVNEM VRTU na izpraznjene gredice še lahko zasajamo endivijo, sejemo kitajski kapus, špinačo in moto-vilec za zgodnjo jesensko rabo. Za setev korenovk pa se je čas iztekel že ob Aninem. Miran Glušič, ing. agr. Biokokdar: 1 avgusta - 9, avgusta 3-petek 4-sobota 5-nedelja * 6-ponedeljek 7- torek y 8-sreda y 9-četrtek 0 Zakaj delati tisto, kar imate radi, ni dovolj Zelo pogosto slišim ljudi praviti: »Delam to, kar imam rad.« Prav tako jih slišim govoriti: »Delaj to, kar imaš rad in denar ti bo sledil.« To je dober nasvet, toda ima tudi kar nekaj pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost se skriva v uporabi prve osebe ednine, 'delam'. Resnično poslanstvo se skriva v tem, koga imate radi. Ne gre za vas. Pri poslanstvu je pomembno, za koga opravljate svoje delo. Smisel ni v tem, da delate zase. Lance Armstrong v svoji knjigi pravi: »Življenje je dobilo čisto nov smisel, ki ni imel nič opraviti s priznanjem ali dosežki na kolesu. Nekateri tega morda ne boste razumeli, toda nisem več čutil, da je biti kolesar moja življenjska naloga. Morda je bila moja naloga preživeti raka. S čustvi in mislimi sem bil najbolj povezan z ljudmi, ki so se borili z rakom in se spraševali enako kot jaz 'Bom umrl?'« Ne gre za vas Nedavno me je prijatelj zaprosil, naj se pogovorim z njegovo sestro, direktorico ene podružnice, ki se je ravnokar pridružila podjetju mrežnega marketinga. Ker je bil moj prijatelj, sem pristal. Med odmorom za kosilo je prišla k meni. Vprašal sem jo, zakaj se je pridružila temu podjetju in se odločila začeti s svojim poslom?! Dejala mi je, da je že sita te dirke, da enostavno v službi nikamor ne pride in da se je zato odločila dati odpoved, saj bo čez mesec dni že na svojem. »To je zelo pogumno,« sem ji priznal. »Povej mi, kako si se odločila, v katerem podjetju mrežnega marketinga boš ustvarila svoj posel?« »Oh, resnično so mi všeč njihovi izdelki. Njihovo izobraževanje izgleda zelo obetavno. Še zlasti pa mi je všeč njihov sistem nagrajevanja. Ogromno lahko zaslužim v kratkem času.« »V redu,« sem rekel. Zadržal sem se s svojimi komentarji o tem, da prvenstveno delaš za denar. Pogovarjala sva se še približno pol ure. Ker še s poslom ni začela, ni bilo veliko za razglabljati. Želel sem ustreči prijatelju, zato sem mu predlagal, naj me sestra pokliče čez šest mesecev in mi javi, kako ji gre. Mislil sem si, da bo takrat imela več vprašanj iz resničnega sveta. Mitja Petrič Ob zori ljubezni Duševno zdravje Dvojčka (21. 5. - 20. 6.) Ob bistrem potoku ljubezni (1) O Dvojčkih smo že kar nekaj napisali, naj pa omenim, da spadajo med komunikativne, živahne in prilagodljive predstavnike zodiaka. V ljubezni so prilagodljivi in mnogo-stranski, imajo mnogo izkušenj, preden si najdejo sorodno dušo. Nakazano je, da zaradi nevseljive narave z lahkoto med ljudmi dosežejo priljubljenost. Dvojčka - Oven Vsak po svoje imate v sebi nekaj sorodne energije, kajti sta temperamentna in iščeta izzive. Mnenja sta, da je treba uživati in da je vsak svoje sreče kovač. Zdi se, da spadata med tisto kombinacijo, ko jima med intimnostmi ne bo dolgčas in vedno odkrijeta kaj novega. Oven zna Dvojčka dobro usmerjati in skozi pri-laganje voditi, kajti nesporno potrebuje trdo roko. Dočim Dvojček Ovna mnogokrat nasmeje do solz. Hitro se lahko Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. spreta, ampak sta kmalu spet dobra. Odlična kombinacija, ki se že po kratki avanturi, prevesi v ljubeči zakon. Dvojčka - Bik Zodiakalna soseda sta pravo nasprotje, kajti Bik je nekoliko bolj umirjeno znamenje in bo težko prenašal Dvojčkovo spogledljivost - še več, sploh je ne bo prenašal. Seveda se Dvojčku zdi Bik prepočasen in tako kmalu dobi občutek, da ga omejuje. Problem nastane pri dojemanju varnosti, kajti Biku je ni nikoli preveč in konec koncev pa Dvojček hrepeni po svobodi. Hitro lahko ugotovita, da tudi intimno življenje ni tisto, kar mora biti. Tako se zna zgoditi, da se po enkratni avanturi poslovita za vedno. Seveda Bik nekoliko težje pozablja, Dvojček pa se že kma- c7odej čin k horarni astrolog \ (04) 515 26 M cm. 041428 96 S J^oka Športni dodatki Hrana za uspeh Nadaljevanje iz 48. številke Regeneracija in preventiva Da se izognete poškodbam, lahko storite marsikaj. V pripravljalnem obdobju oziroma v času intenzivnih treningov je vsaj enkrat tedensko priporočljiva masaža in obisk savne. Kadar imate mišičnega mačka »musklfiber«, je priporočljivo savnanje in knajpanje. Knajpa-nje lahko izvajate pod tušom, kjer svoje mišice z vodo najprej segrejete in nato ohladite (1-2 minuti toplo, nato hladno, 3-6 x). Tako boste pospešili krvni pretok in omogočili izplavlja-nje presnovnih metabolitov, ki so vzrok mišičnih težav. Enkrat do dvakrat tedensko izvajajte preventivne stabilizacijske vaje, s katerimi si boste okrepili ligamente in sklepe. lu ozira naprej. Dvojčka - Dvojčka Menim, da je to najbolj zanimiva kombinacija vsega zodiaka. Ko se najdeta dva takšna človeka, se lahko zabavata do onemoglosti, pri njima bo znana najbolj nora zabava daleč naokoli. Seveda je vse lepo in prav, vendarle življenje ponuja preizkušnje in ko se z njimi soočita ugotovita - da je potrebno delati na trdnosti. Vsekakor ni dovolj navidezno zadovoljstvo, ampak tudi notranje, ko sta dva med štirimi stenami. Mnogi tako obupajo in igrajo iskat srečo drugam. Če pa zveza uspe je to par, ki je zelo zanimiv in poln presenečen - kot zvezde slave. Dvojčka - Rak Pri tej kombinaciji lahko pride do zelo zanimivih razsežnosti, kajti Rak je nekoliko preveč plah, da bi Dvojčku lahko razkril globino svojih čustev. Tako je mnenja, da je Dvojček površinski, kar je nedvomno del resnice. Ko se Dvojček kaj igra, Rak misli resno in mora najti način, kako ga spraviti v mrežo. V veliki meri je tu odvisna izkušenost Dvojčka. Če ugotovi, da je čas, da se nekoliko umiri, sprejme Rakovo ljubezen in zaživita srečno življenje. Zdi pa se, da je to prej izjema, kot pravilo - toda življenje gre dalje. Dvojčka - Lev Sorodniki pokojne žene Ivo je dolgo preboleval smrt svoje žene, ki jo je imel nadvse rad. Ker nista imela otrok, sta bila še posebej navezana drug na drugega. Njena bolezen in smrt sta prišli kot strela z jasnega. Pred kratkim je srečal sorodno dušo, žensko, ki jo je doletela podobna usoda. Zbližala sta se, to pa ni všeč sorodnikom pokojne žene, ki so mu nagajali tudi že pri razdelitvi premoženja. Razmišlja celo, da bi se preselil v drug kraj, da bi imel mir. Ivo ima smolo, da so sorodniki njegove pokojne žene takšni kot pač so. Morda so mu res zavistni zaradi premoženja, ki ga je podedoval, morda jezni in razočarani, ker je zbolela in umrla ona, ki jim je nekaj pomenila, ne pa on, ki jim očitno ne pomeni nič. Morda mu samo zavidajo, da bi bil lahko ponovno srečen. Ne vem. Vsekakor ima kot vdovec pravico živeti in biti srečen, če najde sorodno dušo, novo partnerko. Seveda lahko Ivo sorodnike pokojne žene toži, če mu škodujejo, lahko se z njimi prepira, lahko pa se seveda preseli v drugi kraj in zaživi z novo partnerko srečno in mirno življenje, do katerega ima vso pravico. Odloči se naj sam. Mag. Bojan Šinko Zanimiva kombinacija, kajti prefriganemu Dvojčku je kmalu jasno, kaj Lev potrebuje in kaj mu godi. Zaradi tega ga hitro ovije okoli prsta in tako zaživita ljubezen. Levu je pozornost všeč in če je zadeva kolikor toliko na mestu iskra ljubezni kmalu zaneti požar v duši in ne mine dolgo časa, da gresta pred oltar. Seveda si medsebojno zaupate in se skozi pogovor spoznata, čeprav se temu ne zdi vedno tako je resnica ravno ta, da Lev Dvojčka bere kot odprto knjigo. Avantura je zelo uspešna in kot je buli rečeno bo tudi zakon ljubeč. Dvojčka - Devica Devičina narava je resna, delavna in analitična in od časa do časa se ji Dvojček zdi nezrel, tako da se zna dogoditi, da ga mora večkrat opozoriti za neresnosti. Seveda, če Devica dela vse po predpisih, je ravno Dvojček popolno nasprotje in tako se le s težavo ujamete. Kajti kmalu je kristalno jasno, da sta prispela vsak na svoj breg reke življenja. Preden se dokončno razideta, traja nekaj časa, kajti Devica z njim obračuna besedno in Dvojček ji vrača. Ko Dvojček spozna drugo osebo, je zveze konec. Več od avanture ali kratkotrajne zvene ne gre obetati. Nadaljevanje prihodnjič Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog JANKO PUC Prvenci 5/F, 2281 Markovci Tel.: 040 856 469 E-mail: masaza.puc@gmail.com Zavedajte se, da je zdravje na prvem mestu, zato zanj storite vse, kar je v vaši moči. Katere preparate naj uporabljam oziroma s katerimi preparati naj začnem Mogoče se vam (nekaterim) razne škatle - jupol za pleskanje sten (športni preparati) zdijo nek tabu v športu - ker se hitro začne govoriti, da se »filate«. Seveda konkurenti raje zatirajo, kot da bi nekaj vložili vase, za svoj uspeh in bili boljši od vas. Vsi pa vemo, da se vsi vrhunski športniki »filajo« z dovoljenimi in nedovoljenimi preparati (odobravam samo dovoljene). Pravi športniki se ne požvižgajo na druge, kaj bodo rekli. Hočejo doseči svoj cilj - biti najboljši v svoji ekipi, biti v 1. ligi, biti totalno nabildan, biti najhitrejši, NHL,NBA, olimpijske igre, ... Kaj je vaš cilj? Danes je zelo veliko denarja in znanja vloženega v razvoj športnih preparatov in kvaliteta (nekaterih) športnih preparatov je na taki stopnji delovanja, da se lahko s svojim (samo pozitivnim delovanjem in brez negativnih) lahko kosa tudi z nekaterimi nedovoljenimi substancami. Seveda s pozitivnimi lastnostmi in brez dvomov na doping testu. Seveda nekateri raje posežejo po dopingu. Se pa ne zavedajo, da športna prehrana ni samo kreatin in pro-teini. Je veliko več. Resnično vam lahko pomaga, da se boste pomaknili korak naprej ali dva proti svojim ciljem in uspehu v vašem športu. Ste pripravljeni vložiti nekaj vase, v svoj šport in iti korak naprej? Če boste oziroma ko boste upoštevali ta osnovna pravila, ste pripravljeni, da začnete dodajati k vaši prehrani športne dodatke, saj bodo šele takrat imeli smisel, ker bodo mnogo bolje delovale kot bi sicer. Predstavljajte si te informacije oz. pravila, kot temelje hiše, brez katerih ne morete graditi pritličja. Pritličje pa naj bodo športni preparati. Vendar morate tudi pritličju zgraditi tla - osnovni preparati. Nato začnite z bolj jih strokovnjakov o športni prehrani, prehrani nasploh in bodybuildinga. Verjemite, da ima vse naštudirano v »nulo«!! Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc specialnimi preparati. To je resnično pomembno, Vedno začnite pri temeljih, osnovi! (kot na vseh drugih področjih v življenju .) P. S. Tako razvrstitev zagovarja Bill Philips eden največ- Krvodajalci 23. julij - Marko Horvat, Obrež 17; Karl Habjanič, Žerovinci 17; Stanko Zebec, Šalovci 15; Cvetka Horvat, Obrež 17; Slavko Perko, Juršinci 76; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Petra Pignar, Gajevci 35; Jože Rubin, Jastrebci 34; Avguštin Ros, Plajnsko 7; Jernej Plavčak, Tovarniška c. 20, Kidričevo; Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a; Franc Sluga, Stogovci 17; Franc Grlica, Pod-vinci 83/c; Štefan Ros, Kočice 36; Boris Železnik, Nadole 4; Leon Turk, Gerečja vas 32; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Janez Vertič, Ločič 1/b; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Zvonko Kolar, Apače 188; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/c; Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a, Ormož; Ivan Bedenik, Žetale 56. 26. julij - Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Natalija Bez-jak, Bratonečice 15/a; Mojca Gorjup, Pleterje 15/a; Katarina Petrovič, Dragovič 8; Ivan Šegula, Juršinci 48; Stanko Frčec, Apače 175; Rudi Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo; Robert Bez-jak, Slatina 50; Suzana Čuš, Žamenci 12; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Bernarda Draškovič, Dragonja vas 17; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Miran Ritonja, Arbaiterejva 2, Ptuj; Natalija Frajnkovič, Severova 4, Ptuj; Franc Kump, Senčak 11; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16; Sergej Zorko, Moškanjci 2/d; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Anton Mohorko, Trnovec 11; Milan Kelc, Gruškovec 101/a; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Suzana Hentak, Dornava 119; Dušan Jaušovec, Apače 275; Bojan Merc, Soviče 12; Genovefa Arnuš, Pacinej 32; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Stanislav Molnar, Krčevina 83; Darijan Lah, Orešje 72; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Janez Rajh, Gabrnik 34/a; Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj; Avgust Brlek, Pobrežje 8; Lovrenc Šeruga, Čučkova 1, Kidričevo; Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ptuj. Info - Glasbene novice V osmi mesec leta smo vstopili in avgust velja navadno še za vroč poletni mesec. Julij nam je že ponudil nekaj vroče poletne glasbe, medtem ko se bodo v avgustu prav gotovo dokončno oblikovali pravi poletni glasbeni hiti. Bivši britanski vojak JAMES BLUNT se je bolj kot v vojski našel v glasbi. Njegov super hit You're Beautiful gaje zapisal v glasbeno zgodovino in enako velja tudi za njegovo debitantsko zgoščenko Back To Bedlam. Mlad umetnik je ritmično presenetil, saj je prihajajoči skladbi 1973 (****) dodal nepričakovano malo več ritma in sami boste morali odkriti skrivnost, kaj se je pevcu zgodilo pred štiriintridesetimi leti. Poznate pevko KT TUNSTALL? Pisalo seje leto 2004, ko je pevka poskusila prebiti trdo lupino sveta popularne glasbe s pesmijo Throw Me A Rope, a je uspela leto kasneje s skladbo Black Horse And The Cherry Tree. Rockerica po duši se trdo drži svoje začrtane glasbene smernice tudi v novem preprostem rock komadu HOLD ON (****) in ta napoveduje album Drastic Fantastic. Med leti 1988 in 1990je kratek čas delovala super skupina TRAVELING WILBURYS. Zakaj gre za super skupino? V njej so namreč bili George Harrison, Jeff Lynne, Roy Orbison, Tom Petty in Bob Dylan. Pet zares hudih ime rocka je od začetka junija ponovno in, saj je izšla njihova dvojna kompilacijska plošča z dodanim DVD-jem z naslovom Collection. Ena izmed dodanih novih pesmi je mostrovina MAXINE (*****), ki stilsko bazira na izjemni izmenjavi roka in kantrija. Leta 2003 je z delovanje začela zasedba HARD FI, a je pravo eksplozijo doživela šele dve leti kasneje s hitom Cash Mashine. Kvintet ima tudi DJ-ja in „naži-ga" novovalovsko rok godbo v komadu SURBURBAN KNIGHTS (***), ki mu doda posebno energijo pevec Richard Archer. MAROON 5 so se pred kratkim zmagovalno vrnili s skladbo Makes Me Wonder. Njihov novi dober celotni projekt ali CD se imenuje It Won't Be Soon Before Long in z njega prihaja drugi potencialni hit ali dinamična pop, rocdk in r&b obarvan komad WAKE UP CALL (***). Britanska diva SHIRLEY BASSEY je že davnega leta 1957 izdala prvi single Banana Boat Song. Po petdesetih letih si je pred ime pevka nadela še dodatek Dame in se je predstavila z živahno in popačeno izvedbo hita GET THE PARTY STARTED (***), ki ga v originalu poje Pink. Šele dvajsetletna KATE NASH je trenutno eno najbolj vročih imen britanske glasbene scene in jo mnogi primerjajo s pevko Lily Allen. Njen prvi komad Caro-lyna's Victim je bil prezrt, medtem ko njen nov komad FOUNDATIONS (****) prinaša svež pristop k pop glasbi z dub reagge dodatki. 17. avgusta bo Disney objavil drugi del filma High School Musical 2. Glavni junaki filma Zac Efron, Ashley Tisdale, Vanessa Hudgens, Corbin Bleu so ponovno tudi zapeli in navdušili predvsem otroke do kakšnih petnajstih let. Nosilni komad drugega dela filma je igrivi in nagajivi pop komad WHAT TIME IT IS (***) in ga je zapela večina akterjev filma. Eden izmed filmskih hitov tega poletja v ZDA je mu-zikal Hairspray. V množici znanih v filmu vsekakor izstopata John Travolta in Michelle Pfeiffer, ki sta verjela ali ne tudi skupaj zapela in ta pesem se imenuje Big Blond & Beautiful. Radijske in televizijske postaje v ZDA pa „furajo" preprosto pop pesem YO CAN'T STOP THE BEAT (***) in so jo zapeli Nikki Blonsky, Zac Effron in Amanda Bynes. David Breznik Glasbeni kotiček VAYAMOS CQMPlNmOS- Marques; SyBIGjGIRUB DjNTpye\ie WHEN YOU'RE GONE 1 AvflLavigne 5. RELAX (TAKE IT EASY) - Mika CAN GET IT - Mark Medlock & Dieter 7. UMBRELLA - Rihanna & Jay Z 8. LOVESTONED - Justin Timberlake 9. HOT SUMMER - Monrose 4 IN THE MORNING n Stefa NING - Gwei Vsak^ sredi in neddjû mgd 19-10 in 20. urû Planet Earth - Prince (2007 - Columbia - Menart) Sedeminštirideseti album Rogerja Nelsona ali Princa z naslovom Planet Earth ima eno posebno kvaliteto, saj nikakor ni trendovski, kaj šele moderen. Umetnik nas vodi nazaj recimo v 80. leta prejšnjega stoletja in nam skozi deset neizenačenih pesmi ponudi veliko glasbenih nihanj ali sprememb atmosfer. Tako recimo od precej karakterističnih r&b in soul pesmih, majhen pevec kaj kmalu spremeni udarnost celotnega projekta z dinamičnejšimi pop-rock ali celo funk temami ali pesmimi. Prince pa še bolj kot glasbeno variira v besedilih, saj so ta na albumu Planet Earth tanka linija od genialnih besedil, pa do besedil, ki jih lahko spiše vsak povprečen osnovnošolec. Ameriški glasbenik je tudi vokalno na zavidljivi ravni in bo z novim albumom prepričal predvsem njegove starejše oboževalce in tiste, ki ne hre- penijo po glasbi na prvo žogo ali na prvi posluh. Naslovna pesem Planet Earth dramatično odpre album in pusti poslušalca v dvomih, saj gre za aranžersko vrhunsko obdelano pesem. Ta iz klavirskega baladnega uvoda ujame skozi pesem pravi tempo in za večjo pom-poznost poskrbi trša bobnar-ska in kitarska spremljava ter Prinčevo izjemno vokalno prilagajanje. Mainstreamov-ska komercialna pop-rock pesem Guitar je prava energična bomba in v njej je kar Filmski kotiček Simpsonovi Vsebina: Vsak od glavnih in skoraj vsak od stranskih likov ima v filmu svojo zgodbo, zato bi za opis vseh potrebovali nekaj številk časopisa, ki ga berete. A glavna zgodba gre nekako takole: Homer zaradi lastne šlamparije tako zastrupi lokalno jezero, da vlada ZDA nad celoten Springfield odvrže gigantsko stekleno posodo in mesto tako izolira. Nato se odločijo v to komoro odvreči bombo, ki bi mesto zradirala. Krivi Homer se odloči rešiti mesto, pa ne zaradi mesta, temveč zato, ker ga Marge ne ljubi več ... Risanka Simpsonovi je izjemno popularna že 18 let oz. 20, če upoštevamo, da so se ti liki prvič pojavili ravno leta 1987 kot stranski skeč v neki zabavni oddaji. Kot vemo, gre za risanko, ki je napha-na z brzostrelnimi gegi, ki se norčujejo iz stanja ameriške družbe. Kasneje je resda ta koncept risanka South Park pripeljala do ekstrema, a za nekakšnega začetnika še vedno The Simpsons Movie Glasovi: Dan Castellaneta, Julie Kavner, Nancy Cartwright Režija: David Silverman Scenarij: James L. Brooks, Matt Groening Žanr: Komična risanka Dolžina: 86 minut Leto: 2007 Država: ZDA V kakšno filmsko zvrst sodi film Simpsonovi? Odgovor:_ K in NAGRADNO VPRAŠANJE O Ime reševalca:_ Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenec prejšnjega tedna je Tomi Petek, Pragova 3,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo po 4. avgusta v ptujskem Mestnem kinu. Odgovore pošljite do srede 8. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info). nekaj cool kitarskih riffov. Manj dinamičen in kvalitetnejši pop-rok material pevec ponuja v skladbah Resolution, Lion Of Judah in All The Midnight In The World. Iz pop-rok kota me je Prince najbolj prepričal s skladbo The One U Wanna C, saj me je refren in melodika skladbe enostavno potegnila in mi napolnila baterije. Pravi bum ali pravo presenečenje je komad Chealse Rodgers. Gre za super pozitiven funk komad ali staro šolo funka. Prince in spremljevalna pevka Shelby, ki ima osrednjo vlogo v komadu, se odlično vokalno dopolnjujeta in komad ima tisti stari klasičen funk groove v stilu zasedbe Earth, Wind And Fire. In kaj bi Prince brez čistega r&b-ja? Prav smešen, vendar melodičen srednje hiter r&b ima prava erotično moč in kar malo sporen je tudi tekst pesmi Mr Goodnight, ampak višek bizarnosti ali zapeljevanja se slinasto pojavi skozi refren: "All Over The World They Call Me Prince, But You Can Call Me Mr Goodnight!" Od tod bi lahko sledil tisti znan pregovor, kdor veliko govori, ta malo stori, in Prince v pesmi Mr Goodnight uporablja sto načinov, kako bi zapeljal žensko in to le za eno noč. Pravi soul in r&b preplet nudi senzual-na balada Future Baby Mama, v kateri je Prince vokalno na vrhuncu. Ne čisto karakteristična je kar malo starinska, vendar zelo strastna pesem Somewhere Here On Earth. Gre za bolj zahtevno glasbeno strukturo, saj se stilsko med seboj mešata jazz in soul. Za pravi erotičen naboj te umirjene pesmi poskrbi s svojo pripovedjo sam pevec, ampak instrumentalno je v ospredju klavir in fenomenal-ni trobentarski vložki. Na albumu Planet Earth je precej improvizacije, kar je dobrodošlo za malo bolj zahtevno glasbeno gradivo Princa, ki se je iz glasbenega vidika vrnil v 70., 80. in 90. leta prejšnjega stoletja. Prince je, še enkrat poudarjam, vokalno na zelo visokem nivoju in njegov novi album prinaša širok glasbeni horizont ali spekter, ki bo zadovoljil skoraj vsakega pravega oboževalca genialnega ameriškega glasbenika. David Breznik veljajo Simpsonovi, ki so do danes postali ikona in klasika sodobne družbe. Njihova popularnost je zadnjih pet, šest ali sedem let sicer grozovito padla in nekoč najbolj gledana oddaja je danes nekje na 97. mestu gledanosti, a na srečo je kljub temu še niso ukinili. Ključno vprašanje, ki se pred ogledom filma postavlja, je vsekakor tole: če je risanka zadnjih pet, šest ali sedem let kvalitativno globoko izpod nivoja odličnih prvih desetih sezon, kaj bo šele z uro in pol dolgim filmom? Vsi smo videli ogromno filmov, ki so startali z ognjem iz vseh scenaristič-nih topov, nato pa so se v prvih 20 minutah tako izpraznili, da je sledeča ura predstavljala umor z dolgočasenjem gledalca. In drugič: če je TV risanka dobesedno naphana z vici skoraj vsako sekundo, jim bo uspelo v film stlačit milijardo inteligentih vicev? verjetno čaka še najmanj en dober del, če ne več. Kot pričakovano, gre za serijo kratkih smešnic, nad katerimi pa se presenetljivo dobro drži krovna zgodba, ki na srečo ni preveč kino-epska, ampak ostaja v zvestih in preverjenih okvirjih TV serije. To pomeni dovolj zdravega pretiravanja, ampak ničesar, kar bi bilo smrtno resno. Seveda brez obvezne moralke ne gre, ampak na srečo je ta dovolj kratka, da ni moteča. To je sicer edini konceptualni odmik od TV serije, saj je slednja znana ravno po tem, da se iz moralk norčuje in moralizira kvečjemu skozi satiro. Tudi sami gegi na srečo niso preveč vezani na trenutne aktualne dogodke v svetu politike in zabavljaštva, temveč so dovolj brezčasni, da bo film za ogled zanimiv tudi čez nekaj let. Skratka, prijetno presenečenje in odlična sprostitev v kinu - smeh zagotovljen. Matej Frece No, po ogledu si lahko oddahnemo, saj sta odgovora na oba zastavljena vprašanja pozitivna. Pisec tehle vrstic ne bi mogel oceniti, koliko vicev (če sploh katerega) so avtorji pokradli iz TV epizod, toda za nekoga, ki serije nima v malem prstu, je film pozitivno presenečenje. Gegi in šale se vrstijo hitreje kot podnapisi in so zopet zelo smešni, kot v najboljših letih serije. In to bombardiranje s smehom na srečo ne poneha po 15 minutah, temveč hrabro preživi celoten film in v ciljni areni niti ni videti zadihano. Pravzaprav je videti, kot da se je šele ogrel. To pomeni, da če bo film finančno uspešen, nas po vsej CID vabi! POVABILO Vabljeni na ogled grafita, ki ga je Izdelalo 13 mladih pod mentorstvom Saša Fe-nosa, pri čemer je z znanjem in izkušnjami pomagal tudi Dino Kolarič. Grafit je izdelan na betonski ograji ob Dravi med Miheličevo galerijo in mostom za pešce. Nosi okoljsko sporočilo in nadaljuje osveščanje javnosti na področju ohranjanja okolja. Prijazno vabljeni! Zbiranje prijav za programe v avgustu Mladi & mozaik - 27. do 29. avgust v dopoldanskem času. Izdelava stenskega mozaika na eni od sten v mestu pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca. Prijave sprejemamo do zasedenosti mest, kotizacija je 10 EUR. Tolkalske in žonglerske delavnice za začetnike: na pobudo mladih razpisujemo nov počitniški program, to je med 27 in 31. avgustom. Prijave bomo zbirali do zasedenosti mest, kotizacija je 10 EUR. Povabilo mladim: vabimo vse mlade, ki si želijo sodelovati v mladinskem dogajanju na Ptuju, naj do 20. avgusta po mailu na cid@cid.si , telefonsko na 780 55 40 ali 041 604 778 ali osebno sporočijo svoje predloge za novo sezono oz. novo šolsko leto! Sprememba obratovalnega časa Od 1. do 17. avgusta bo CID Ptuj odprt vsak delavnik od 9. do 12. ure. Štipendije za mlade strokovne delavce (25-45 let) s področja socialnega dela in pomoči mladini. Delovna skupnost za pomoč mladini organizira po naročilu nemškega Ministrstva za družino, starejše, ženske in mladino program štipendij za mlade strokovne delavce, stare med 25 in 45 let, ki so dejavni na področju pomoči otrokom in mladini, socialnega dela ter rehabilitacije. Rok za prijavo: 15. februar 2008. Program v slovenskem jeziku. Prijavnice se dobi in odda na Veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije, Prešernova 21, 1000 Ljubljana, 01 479 03 00. CID Ptuj je za obiskovalce odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave, ... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru. Avgust - glej spremembo zgoraj! Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: stas, kokta, Ortar, rtina, Krjavelj, VS, izposoja, atribut, proteza, fes, gromača, uni, ul, slut, Ničiren, ranglista, rajon, AN, avto, čivkanje, ambon, Noel, elastik, kurivo, osredkar, Anadir, Niš, LT, NR, KI, raissa, oča. Ugankarski slovarček: ANVAROV = ruski biatlonec (Sergej, 1970 - ); IMARI = okras na japonskem porcelanu; KARAL = avstrijski športni plezalec (Aaron, 1985 - ); MARKS = mesto v Rusiji; OMONOS = reka v Rusiji; RAGON = francoski likovni kritik (Michel, 1924 - ); TRAGANT = smolasta snov za lepilo, tudi tragakant; VIŽLIN = dubrovniški srebrni tolar, kovan 1743 - 79). Zanimivosti Japonci izumili revolucionarni vibrator Tokio (STA/AFP) - Na Japonskem so izumili vibrator, ki se avtomatično odzove na zvoke, ki jih zazna dodatna oprema, ki jo je moč povezati s telefonom, predvajalnikom glasbe ali televizijo. T. i. "gPod" stane 200 dolarjev, "uporabiti pa ga je možno na različne načine; priključiti je možno na primer s svojim mobilnim telefonom", je povedal izumitelj Ičiro Kameda in dodal, da "vibrator vibrira z isto frekvenco kot zvok, ki ga zaznava". Ideja je bila, da ga lahko uporabiš tu v Tokiu, če se pogovarjaš s fantom v New Yorku, je še povedal Kameda, ki je porabil štiri leta za realizacijo svoje ideje. Keith Richards piše svoje spomine o drogah, zabavah in glasbi London (STA/dpa) - Kitarist legendarne britanske skupine Rolling Stones Keith Richards se je odločil napisati avtobiografijo. V knjigi o svojem življenju, za katero je 63-letni glasbenik prejel predplačilo v višini približno 5,4 milijona evra, bo razkril vse svoje bolj ali manj znane prigode, povezane z drogami, zabavami in glasbo. Po mnenju strokovnjakov bo to knjiga, na katero je glasbeni svet dolgo časa čakal. Seveda bo Keith zagotovo omenil tudi svoj odnos s frontmanom skupine Mic-kom Jaggerjem, pa razmerja z ženskami, pri pisanju pa naj bi mu pomagal dolgoletniprijatelj James Fox. Kdaj naj bi knjiga izšla, zaenkrat mediji še ne poročajo. Brad in Angelina se z otroci selita v nemško prestolnico London/Berlin (STA/dpa) - Holly-wodski zvezdniški par, Brad Pitt in Angelina Jolie, se po poročanju britanskih medijev z družino želi preseliti v Berlin, kjer 43-letni Brad in 32-letna Angelina upata na mirno življenje s svojimi štirimi otroci, je povedal nek njun prijatelj. Zvezdnika naj bi si tudi že kupila stanovanje v eni od četrti nemške prestolnice. Po Paris za rešetke še Nicole Richie Los Angeles (STA/dpa) - Najprej je morala v zapor njena prijateljica, hotelska dedinja Paris Hilton, ker je kršila pogojno kazen, na katero je bila obsojena zaradi vožnje pod vplivom alkohola, sedaj pa podobna usoda čaka še hčerko pevca Lionela Richieja. 25-letna Nicole bo morala do konca septembra za zapahi preživeti štiri dni in plačati globo v višini 2000 ameriških dolarjev, ker je decembra lani vozila pod vplivom mamil in alkohola. Prav tako se bo morala udeležiti programa za odvajanje odvisnosti od omenjenih sub- stanc. Nicole je po prekršku policistom priznala, da je takrat uživala marihu-ano in analgetike. Arni si ob 60. rojstnem dnevu želi boljši ugled ZDA v svetu Dunaj (STA/AP) - Nekdanji filmski zvezdnik Arnold Schwarzenegger, ki danes svoje sposobnosti uresničuje kot guverner ameriške zvezne države Kalifornija, si je za 60. rojstni dan zaželel nekaj povsem preprostega. V Avstriji rojen kalifornijski guverner si je ob rojstnem dnevu, ki ga je praznoval v ponedeljek, zaželel, da bi ZDA, njegova druga domovina, izboljšale svoj ugled v svetu. Kot je dejal za avstrijski dnevnik Kronen Zeitung, upa, da bodo ZDA znova pridobile mednarodni prestiž. "Trenutno temu ni tako. Upam, da se bo kmalu veliko spremenilo," je pristavil in dodal, da se niti ne počuti kot 60-letnik. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 ° 104,3MHz SOBOTA, 4. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). NEDELJA, 5. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PONEDELJEK, 6. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz špor- ta. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). TOREK, 7. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slo- venski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 8. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkari-je (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 9. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 10. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Pred vami je teden, v katerem bodo govorile besede. Izrazite se lahko tako v ustni kot pisani besedi, si kaj lepega preberete in navežete prijateljstva. Čas bo, da postanete bolj kreativni in se zavedate, da smisel življenja ni samo snovni svet. S pomočjo savne se očistite strupov s telesa! BIK Doma boste končno naredili red in bili zelo užaljeni, če ne bo vse po vaše. Zdi se, da se bo okrepila trma in tako določenim stvarem pridete do dna. Odpravite se na kakšno veselico, da se razbremenite notranjih dvomov. Glasba, ples in pogovori bodo naravna terapija za dušo! DVOJČKA Na zvedav način pridete do določenih informacij. Energije se vam bo spreminjala Iz ure v uro. V primeru, da se odpravljate na počitnice, se vam obeta razburljiv in nenavaden čas. Čaka vas neko prijetno srečanje in klepet. Samski bodo z lahkoto navezovali kontakte in švigale bodo Amorjeve puščice. RAK Mnogi bodo uživali na počitnicah in vi boste kovali načrte. Naredite si lahko osebno sintezo in tako ugotovite, kaj potrebujete in česa ne. Ljubezenska pravljica se bo okrepila in ljubljenje ob mesečini ne bo več mit, ampak resnica. Finančno se vam bo obrestovalo delo iz preteklosti. LEV Nedvomno bo držalo, da boste poskrbeli zase in opozorili nase. Zdi se, da vas privlačijo tako spremembe kot novosti. Spodbudno bi bilo, da si svoje notranje občutke zapisujete in tako vam bo mnogo lažje. Energije ljubezni se okrepijo in če priznate ali ne, vam bo pomembna varnost. DEVICA Odzvali se boste klicu narave in tako se okopali v eliksirju mladosti. Zanimivo je, da korak za korakom stopate po poteh duhovne transformacije. Poglobite se v svet ezoteričnih zakonitosti in si najdite svoj način sproščanja. Na delovnem mesu vas čaka mnogo odgovornosti in studioznost. TEHTNICA Vleklo vas bo v družbo in med prijatelje. Najbolj dobro se počutite, ko se pogovarjate In ko Imate glavno besedo. Življenje gre svojo pot in tako se bo dogodilo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Prihaja čas zvezdnih utrinkov in če si nečesa močno želite, se vam bo želja kmalu izpolnila. ŠKORPIJON Planetne energije na nebu bodo zelo intenzivne in vam pomagale pri reševanju tistih stvari, kijih morate razrešiti do osebne sreče. Nesporno je, da je v vsakem človeku skrit zaklad in počasi bo že čas, da ga odkrijete. Za ljubezen bo veljalo prijetno s koristnim in za službo vztrajnost. STRELEC Čas je, da se odpravite na neke počitnice in da greste s šotorom po svetu. Seveda to za mnogo ne bo sprejemljivo, kajti delo in delavne obveznosti bodo zahtevale svoje. Nesporno pa je, naj bo vikend dinamičen in nekaj posebnega. Pred vami je teden, ko bo življenje postalo napet pustolovski roman. KOZOROG Odpravili se boste na nek izlet in se tako razbremenili vsakdanjih skrbi, kijih piše življenje. Zdi pa se, da je pred vami zelo dinamičen teden in da boste nalogam in obveznostim kos. Probleme boste pogledali iz drugega zornega kota in tako ozrli rešitev! Ljubezen bo pesem o sreči. VODNAR Globoko v sebi odkrijete, da skrivnost pogovora dela čudeže. Dogodilo se bo, da najdete pravi način in da poiščete ljudi in tako se vam bo zdel svet lepši. Neposredno in nadvse pomembno je, da izrazite mnenje in naj v ljubezni ne govorijo sebična čustva - čas je za brezpogojno ljubezen. RIBI Reka življenja bo drvela po svoji strugi. Ko najdete način, kako je nujno čas zaustaviti In tako uživati v določenih trenutkih harmonije. Čas bo, da se razvajate in da najdete motivacijo v delu. V tem tednu vas v ljubezni čaka mnogo romantike in osebne harmonije. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog S Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Vozili smo • Opel Antara 2.0 COTI cosmo Oplovo razumevanje sportno-terenskih vozil Pri Oplu so svoje terensko „znanje" v devetdesetih letih prejSnjega stoletja tržili s frontero, ki je kot eden prvih resnih in pravih terencev že nakazovala na Sportnost, s katero so se nato uveljavili tudi ostali avtomobili v nepogreSljivem razredu Športnih terencev. Tako kot Chevrolet pod okriljem velikega General Motorsa prodaja captivo, pri Oplu ponujajo športno-terensko antaro. Tem vozilom pravimo tudi »mehki« terenci in prav nobena velika avtomobilska hiša brez svojega predstavnika danes ne more več shajati. Opel torej ni neizkušen proizvajalec terenskih vozil, saj je bila frontera na nekaterih trgih najbolje prodajan avtomobil v svojem razredu, vendar je ta zvezda zaradi tako imenovanega segmenta SUV že zdavnaj ugasnila in postala za trg popolnoma nezanimiva. Ker nemški proizvajalec v okviru matičnega koncerna General Motors ni našel pravega nadomestila za frontero in ni pravočasno reagiral na spremembe trga ter želje kupcev, je po letu 2003 ostal brez cestnega terenca. Res je, da antara ni čisto Oplova, saj se tako kot chevrolet captiva (ki je tudi osnova za opel antaro) izdeluje v Koreji in jo zato uvažajo v Evropo. Od captive je dobila tudi štirikolesni pogon ter 2,0-litrski dizelski motor, ki ga je razvil italijanski VM motori. In zakaj so antaro začeli prodajati toliko pozneje? Morda so želeli odpraviti začetne težave, ki se pokažejo pri povsem novih modelih, kajti Opel je vseeno prestižnejši proizvajalec vozil kot (evropski) Chevrolet. To dokazuje tudi dejstvo, da je antara nekaj dražja in kot taka namenjena zahtevnejšim kupcem. Na uradni predstavitvi so nam zatrdili, da gre za dve različni vozili, ki naj bi si delili le sprednje vetrobransko steklo, vse ostalo naj bi bilo drugačno. Vsaj kar se tiče zunanjosti obeh terencev. Čeprav antara oblikovno ne izstopa preveč, je njena zunanjost ukrojena v skladu s sodobnimi avtomobilskimi trendi; morda manjka le tista pika na i, s katero bi se prerinila v ospredje in povzročala sive lase konkurenci. Posvetili so se tudi nekaterim podrobnostim, kot sta pregib na motornem pokrovu in kromiran drog z ogromnim Oplovim znakom na maski hladilnika. Po vzgledu »čistokrvnih« te-rencev najdemo v prednjih odbijačih stranski zračni šobi, ki imata izključno estetsko funkcijo. Prtljažnik zapirajo povsem običajna dvižna vrata, ki bi se lahko odpirala tudi nekaj višje, Oplovi inženirji pa se očitno niso ukvarjali s tem, ali se bo v antari vozilo pet ali sedem potnikov, saj dodatnih sedežev ni. Pri tem je zanimivo to, da tretjo vrsto sedežev, ki se pospravijo v dno vozila, pri cenejši captivi vendarle dobite. Voznikovo delovno okolje je zasnovano po preizkušenem Oplovem načrtu, armaturna plošča je namreč podobna ostalim Oplovim avtomobilom, merilniki so pregledni, večino stikal najdemo tam, kjer jih tudi največkrat iščemo, le nekaj privajanja zahteva upravljanje komunikacijskega sistema. Kvaliteta uporabljenih materialov in udobje se občutita tudi med vožnjo, saj je pri visokih hitrostih v notranjosti vozila malo hrupa. Prei-skusna antara je bila opremljena s sistemom za pomoč pri parkiranju, ki se je nekajkrat s piski oglasil kar med vožnjo in to brez nekega tehtnega razloga - „porodne" težave pač, ki jih bodo Oplovi inženirji sča- soma tudi odpravili. Za prostor, ki ta avtomobil postavlja v sam vrh svojega razreda, bodo hvaležni predvsem tisti na zadnjih sedežih, še posebej ob uvidevnem vozniku. Nekaj drugače je s prtljažnikom in 370 litri, če pa vendarle želite prepeljati kakšen televizor, lahko podrete naslon zadnje klopi in tako dobite 1420 litrov prostora. Tudi spredaj najdemo nekaj odlagalnih mest, kot na primer strešni predal za očala, predal pod sopotnikovem sedežem, odlagalna mesta so v naslonjalih za roko, skratka tam, kjer bi jih potrebovali, jih boste tudi našli. Preizkusili smo zmogljivejšo različico 2,0-litrskega dizelskega motorja s 150 konji največje moči in priznati je treba, da se avtomobilu tak motor zaradi 320 Nm navora, ki je na voljo že pri 2000 vrtljajih, tudi poda. Štirivaljnik s turbinskim polnilnikom je nekaj manj uglajen v nižjih vrtljajih, medtem ko je pri večji hitrosti praktično neslišen. Kot da bi vozili bencinsko različico. Na slednjo spominja tudi večja poraba goriva, ki naj bi po podatkih tovarne znašala 8,9 litra na 100 prevoženih kilometrov, na testu pa se je gibala okoli enajstih litrov. Gre za agregat, ki je opremljen s sodobno tehnologijo skupnega voda (tlak vbrizgavanja goriva znaša do 1600 barov), aluminijasto glavo valjev in turbo polnilnikom s spremenljivo turbinsko geometrijo. Oplov športni terenec ima opel antara 2.0 CDTI cosmo gibna prostornina v ccm / največja moč v KM 1991 I 150 največji navor v Nm pri v/min 320 pri 2000 največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s 1B0 I 10,3 poraba goriva v 1/100 km 8,9 I 6,8 I 7,5 splošno jamstvo / jamstvo zoper prerjavenje 2 I 12 vrednost modela opel antara 2.0 CDTI cosmo v € 32.BB0,00 dodatna oprema kovinska barva v € 450 portal za mobilni telefon z bluetooth in glasovnim upravljanjem v € 300 cosmo comfort paket v € 1.500 strešno okno z električnim pomikom v € 700 električno nastavljiv voznikov sedež v € 400 akcijski popust v € 2.000 vrednost preizkusnega modela opel antara 2.0 CDTI cosmo v € 34.230,00 v osnovi prednji pogon, ki lahko po potrebi postane štirikolesni. Ob slabšem oprijemu koles nadzorna enota prek senzorjev zazna zdrs in prerazporedi moč k zadnjemu paru koles prek elektro-hidravlič-nega diferenciala. Tako se med sprednjo in zadnjo osjo moč porazdeli v razmerju 50:50. Pogon na vsa štiri kolesa združuje tudi večino prednosti pogona na dve kolesi, kot sta na primer nizka poraba goriva in lahko upravljanje vozila, s to pomanjkljivostjo, da štirikolesnega pogona pri antari sami ne morete vključiti. Sodobni sistem uravnavanja stabilnosti vozila ESP vključuje tudi številne varnostne elemente, kot je sistem nadzora nad spustom vozila DCS, ki poskrbi za to, da vozilo ohranja enakomerno hitrost pri vožnji navzdol tudi na strmih pobočjih, ne da bi bilo vozniku potrebno zavirati. Varnostnih elementov ne manjka - antara skrbi za zaščito svojih potnikov z dvema zračnima blazinama spredaj, stranskimi zračnimi blazinami za voznika in sopotnika, ki ščitijo pred poškodbami prsnega koša in medenice, zračnimi zavesami spredaj in zadaj ter tritočkovnimi varnostnimi pasovi na vseh petih sedežih. To, da si antara in captiva delita le prednje vetrobransko steklo, ne drži povsem, saj so nekateri mehanski deli enaki, pa vendar je v voznih lastnostih določena razlika, ki se pri antari kaže v bolj športni legi na cesti in tršem podvozju, a tu in tam boste še zmeraj imeli občutek, da avto poskakuje po cesti. V primerjavi s frontero, ki je "sedela" na šasiji, je vendar opazen velik napredek v obliki moderne in varnejše sa-monosne karoserije, za povrh pa so poskrbeli še za visoko pasivno varnost pešcev ob morebitnem trku. Tržni delež športnih teren-cev se je v primerjavi z letom 1998 podvojil na dobrih šest odstotkov celotnega evropskega trga in se vztrajno povečuje, zaslužki tovarn pa rastejo. K temu so svoje prispevali tisti, ki želijo prosti čas izkoristiti nekoliko aktivneje, predvsem športneje in zato potrebujejo praktična ter zmogljiva vozila, ki tudi dobro izgledajo. Opel z antaro nedvomno želi med vodilne proizvajalce tega izredno dinamičnega segmenta, ob dejstvu, da za svoj denar dobite veliko avtomobila in opreme, slednje ne bo težko. Danilo Majcen Knjiga meseca Tatjana Lapuh: Preludij V žitu V zbirki Prvenke, ki jo izdaja revija Mentor kot vzporedno dejanje vseslovenskemu natečaju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, ki se zadnja leta imenuje Urška, je leta 2001 izšel prvenec, pesniška zbirka Tatjane Lapuh Preludij v žitu, ki pred nas postavlja sočne verze pesnice, ki že uvodoma zapiše: «ki prestopiš prag moje duše, / vstopaj po polju mojih sončnic lahno / in stopaj z ognjem, / da bo prijal sončnicam, / ko se priklonijo - / ki stopaš / tiho, tiho // ko se ozreš nazaj, / pa moje dame že spijo«. Pesnica, ki torej stavi na trenutek, ki ga je treba živeti, kajti ozirati se nazaj, je prepozno. Pesnica, ki nas opozarja na tako zelo resnično resnico, da vse teče, da se giblje, spreminja in da se tudi mi staramo, minevamo; in na tej poti so priložnosti, ki jih je treba sprejeti s široko odprtim naročjem. Pa kaj, ko je največkrat drugače. Ljudje prepogosto zapletemo tam, kjer sploh ni kaj zapletati, kjer so stvari sila enostavne in jasne, a kot bi bili slepi, da ne vidimo, da je priložnost pred vrati, da je življenje tu, da nas pozdravlja, da nam daje, a mi pogosto ne vzamemo. Pesnica vse odnose med ljudmi nabije s strastjo, ki kipi, a tudi zaide kot sonce in se - ta občutek nepovratnega je zanjo najbolj značilen - ne vrne več. kot Franckin tek za vozom, kot hrepenenje Lepe Vide, arhetipi, ki so močno vkopani v zemljo in kožo slovenskega človeka. A jih pesnica tudi prestopi. Možno seje tudi ozreti, potožiti o tistem, kar bi lahko bilo in zdaj ni, kajti tudi ta nedoživeta, neizpolnjena energija je lahko lepa. Menartovsko bolečino nedoživete-gapesnica spremeni v slast bivanja, v silnico, ki jo žene naprej. In dragocena je ta pesniška zbirka tudi z zgodovinskega in obče ustvarjalnega vidika. Pesnica si namreč upa pisati ne le o naravi, o življenju v najširšem pomenu besede, pač pa tudi o tistem delu življenja, erotiki, ki se je pesnice elegantno izognejo ali ga pogosto zavijejo v celofan. Veseli torej, da so tudi ženske ustvarjalke suverene, kadar gre za tovrstno tematiko, da si drznejo in se na ustavljajo, da gredo v prevladujočo tehniko odkrivanja in ne zakrivanja. Milan Vincetič, ki je zbirko pospremil v svet s spremno besedo, je lepo združil vse to, kar združuje njeno poezijo: «To je torej lirika trepetanja, drsenja in prestopanja čez nevidno črto telesnosti, rekel bi, senzibilni vrtinec strasti in podob, ki popeljejo in zapeljejo bralca, kot so tudi mene, na znova prebujen arhipelag brezštevilnih letnih časov ljubezni in čutnosti.« Vincetič je lepo združil v eno vse, kar ta zbirka zaobjema. Zaobjema namreč naravo, letne čase, ljubezen, erotiko... «Vrtinec«, ki se zares zabuči kot val v navdušenega bralca, kot tornado, ki zapiha v svojem burnem, a kratkem obstajanju. Pesmi v zbirki pa so zanimive tudi po svoji zunanji obliki. Če so nekatere urejene v štirivrstičnice in težijo k redu in logiki skladnosti, potem so mnoge zelo prosto zastavljene. Kitice se spreminjajo, kakor se spreminja tok in vsebina pesmi. Kitica je strnjena v eno in zgoščena, kadar besede rastejo in kipijo kot hudournik, potem spet nekoliko poniknejo in se povsem ustavijo, ko je to potrebno. Tam se začne nova kitica. Ali pa se pesem konča. Čeprav nikoli do konca. Ker je spet na delu Tanjina osrednja pesniška ideja, prvina, češ nič se ne ustavi docela, nič docela doživi. Tudi če si dovolj hiter, če takoj, ta trenutek, poprimeš in ujameš, kar se ti ponuja, zmeraj ostaja nekaj luknjic ali kar večjih lukenj, ki dajo občutek nedopolnjenosti. Luknja, ki je in ki bo. Praznina, ki je včasih majhna, drugič ogromna. To je tista bolečina, ki je hkrati tudi radost in ki pesnico vodi, da raziskuje besedo in piše, in ki bralce sili, da berejo naprej. Do konca, čeprav je ta tako odprt, da bi mu težko tako rekli. In za konec vam postrežem še z eno od pesmi iz te zbirke, ki naj bo klic na še več ali kar vse, saj so gotovo vredne vaše pozornosti in branja: »Srečati se s tabo / ko se zunaj poroča novo jutro. / Dišati po pretkani noči, / ko se pod toplo odejo / vabi k zvonjenju. / Obiskati katedralo ljubeznije / in priviti tančice telesij v eno, / je biti boginjsko lep.« Pa še to: besede v izbrani pesmi niso napačno zapisane, pač pa se pesnica v več pesmih poslužuje povsem novih besed. Obogatite si torej poletje s kako novo, svežo besedo! David Bedrač Top 10 Najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige julij 2007: 1. Harry Potter and the Deathly Hallows, J.K. Rowling, Bloomsbury 2. Tito brez maske, Miro Simčič, MKZ 3. Labirint, Kate Mosse, MKZ 4. Božji vohun, Juan Gómez-Jurado, MKZ 5. Kaj nam pa morete!, Matjaž Frangež, samozaložba M. Frangež 6. Julija, poletna vila, Daisy Meadows, MKZ 7. Vrnitev v Barsaloi, Corrine Hofmann, Učila 8. Zbogom, Afrika, Corrine Hofmann, Učila 9. Kapitan Gatnik in šmentani sok škrlatnih štrbunkežev, Dav Pilkey, MKZ 10. V pajkovi mreži, James Patterson, MKZ _Obiščite knjigarno Mladinske knjige na Ptuju! © Mladinska knjiga TRGOVINA Knjigarna in papirnica Mladinske knjige, Novi trg 4, Ptuj, tel.: 02 749 2134 Literarno kolo (51) • Janez Švajncer - 3 Na koncu dolge vrste Roman Prelom je bil prvi v vrsti trilogije. Izšel je leta 1983 pri ZO in je postavljen v čas pred narodno osvobodilni boj. Njegov brat v omenjeni trilogiji je roman Somrak, ki je od vseh treh pravzaprav najbolj zanimiv, saj je postavljen v vihrave in zelo burne čase med vojno. Tretji v nizu je Svitev. Kot že naslov na simbolični ravni pove, gre za prehod iz vojne v mir, iz teme v svetlobo. Čeprav je roman Somrak, ki je med vsemi tremi še najbolj buren, geografsko precej omejen na Maribor in širše na štajerske konce, gre le za navidezno omejitev. Kajti vojna je pošast, ki kosi in se giblje po celotnem prostoru, po vseh kotičkih zemlje, po vseh hišah in - kar je najpomembneje - po vseh človeških dušah, ki so in bodo ostale zaznamovane za vedno. Osrednja vloga v zgodbi romana pripada družini Franca Savnika, zavednega slovenskega domoljuba, ki obdrži pokončno držo in hrbtenico tudi v najtežjih trenutkih. Lahko bi rekli, da je to sploh ena tipičnih lastnosti njegovih književnih oseb, ki so načelne in trdne tudi, ko je situacija zelo težka. Pisatelja zanimivo ni toliko zanimalo dejansko zgodovinsko dogajanje, temveč bolj psihološka plat vojne. Tako lahko na platnicah preberemo: »Kakšnih konkretnih podatkov bomo v Švajncerje-vem romanu zaman iskali, saj to ni bil njegov namen. Namesto perspektive pisatelja, ki od zunaj, objektivno gleda na svojo snov oblikovanja in jo skuša podpirati z izpričanimi zgodovinskimi dejstvi, si je avtor izbral nasprotno pot: dogajanje spremlja sočasno, sinhrono, in to skozi individualne oči nastopajočih oseb. Zanimalo ga je, kako zgodovino doživljajo in v njej sodelujejo posamezniki.« Nekaj torej, kar je po svoji naravi nasprotno zgodovini kot velikemu časovnemu procesu, ki ga v prvi vrsti zanimajo velike usode, revolucije, premiki, ne pa drobne zgodbe, zgodbe navadnih, vsakdanjih, preprostih ljudi. Pisateljev namen, da se bralec identificira, se vključi v »narodno osvobodilni boj«, vsak na metaforični ravni, je boj bralca samega s seboj. Gledati v vojno. Gledati v njen grozovit, moreč obraz, gotovo ni naloga za mehkega človeka. Kot bi vsi ti romani računali prav na takega bralca - trdnega, načelnega, razgledanega. In široko čutečega. Če nam to slednje manjka, lahko vse skupaj postane sila naporno, branje nas vse bolj odvrača od sebe, napade nas občutek dolgčasa, nemir boja proti samemu sebi se preseli nekam drugam. V romanih te trilogije pa se lahko še podrobneje srečamo s pisateljevimi stilskimi prijemi. Ti gradijo na liričnosti jezika in trdnosti dialogov ljudi. Zanimivo je tudi njegovo poglobljeno ukvarjanje s književnimi osebami, kadar gre za razkorak med izrečeno besedo in tiho, vase zakopano mislijo. Pogledi v tla, beganje z očmi po prostoru in času. Številni medmeti stiske, razočaranja, besed, ki se nabirajo globoko v duši, tlijo, a le redko privrejo do vrha in preko. In ob vsem tem še zanimiva gradnja na očitnih nasprotjih. Tako je motiv svetlobe na nebu v resnici nekaj povsem drugega. Svetloba na nebu ni prinašalka luči, temveč teme, smrti, konca. Tako izrazit je v tem smislu prav roman Somrak, jedro, središčna točka celotne trilogije. Bombe, ki padajo, ki uničujejo vse pred in za seboj, a njihovi padci so kot trki na mehko zemljo. Pisatelj se rad poigrava v tej za- Literarni dvojčki 8 Samost in ne samota (Karlin-Makarovič) Čeprav je Svetlana Makaro-vič osebnost, ki je sodobni slovenski svet zaznamovala tudi širše in ji mnogi obešajo predpone, češ da je trmasta, svojeglava in podobno, je njena literatura gotovo med osrednjimi, kadar gre za vprašanje kvalitete in literarnega pomena za Slovence. Gotovo je nekaj; hodi ponosno, hodi po svoje, za svojimi mnenji, ki so prav pogosto drugačna in nasprotna od večine, suvereno stoji. Je nosilka novih idej, je revolucionarka, ki si upa zavrniti Prešernovo nagrado in se postaviti za svoje ustvarjanje. Iz njenih pesmi veje občutek zapostavljenosti in osamljenosti. Njeni junaki so pogosto takšni - drugačni, zato «štrlijo« iz povprečja, družba jih ne sprejema, pahnjeni so v nekakšno izolacijo, ki poraja številne neprijetne občutke. Pesnica je v enem od intervjujev pojasnila, da ji občutek osamljenosti (najbrž že zaradi narave ustvarjanja) ni tuj, a da ji je mnogo ljubši izraz sa-mostna. Da je torej samostna in ne osamljena. Ta izraz jo lepo opiše. Da ni kot veja, ki se hitro zašibipod težo in silo vetra, da ne kloni, da vztraja in da izrazi brez dlake na jeziku. Prvina drugačnosti je izražena tudi v njenih mladinskih pleteni igri življenja in smrti, konca in ponovnega začetka. Tovrstno nasprotje je lepo izraženo tudi v romanu Ptice v zraku - ljudje na zemlji. Spet nasprotje: spodaj-zgoraj, ujetost na zemlji-brezmejna svoboda v letu ptice. Roman je izšel leta 1993 pri Druma-cu, a vmes je izšla še dolga vrsta naslovov. Naštejmo le te, ki nosijo v sebi omenjeno literarno prvino nasprotovanja: Dokler sem živ, nisem mrtev (1991), veliko tega pa vsebujeta v zgodbi sami še romana Moja lepa županja (1992) in Gugalnica pri jezeru (1992). Roman Ptice v zraku - ljudje na zemlji je zanimiv tudi, ker pisatelj poseže po nekaterih novih plasteh ustvarjanja. Bolj se usmeri proti meščanski populaciji, zanima ga tudi motiv povzpetništva in bolestne ambicioznosti, ki prej ni bil tako zelo značilen. Zgodba je namreč prav ta: odnos med materjo in sinom, ki sta močno zavezana, a v ospredje sili sin, ki mu to pravzaprav ne uspeva najbolje. Izriniti se hoče v družbi, v javnosti, se prebiti v ospredje. A vsak poskus se izjalovi. Kot sin, ki je odlična študija, kaj ambicioznost človeka kot posameznika pravzaprav je in kako nezdrava je lahko, če je nepravilno usmerjena, če je je preveč. A kar je še dodatna odlika romana, je prav njegov humoristični obraz. Čeprav gre za sina, ki ga lahko dojemamo celo kot tragičnega junaka, je pisatelj vendarle znal vse skupaj predstaviti na zabavni in humorni ravni. Pisatelj Dušan Mevlja je o romanu zapisal: »Roman je začinjen z dobršno mero humorja in z elementi satire, kar mu štejem v dobro in za primeren sprejem pri bralcih. Vsebina je pomaknjena v sedanjost, toda takšni motivi so aktualni v vsakem času, saj je predstavljena mati s sinom, ki je njen edinec in zaradi tega si ga ona toliko bolj lasti in nave- že nase. Besedilo ima kvalitete dobre literature.« Pa sem bil spet tam. Na začetku dolge vrste in hkrati na koncu. Po tem romanu je pisatelj izdal še niz drugih. Med njimi morda le nekaj naslovov, ki bi se jih bilo prav tako vredno dotakniti: Iskanje sreče (1998), Groza v rumenem (2000), Upanje (2000) in Marija Magdalena (2000). In kaj zapisati zdaj, ko sem prispel na konec dolge, zajetne vrste? Gotovo je slabo poznavanje pisatelja, o katerem razen tega, da sem že slišal zanj, eden od vzrokov, zakaj tolikšna zabrisanost v dojemanju obsežnega pisateljevega opusa. Morda gre iskati vzrok v temah, ki so sodobnim, predvsem mlajšim bralcem zelo oddaljene. Morda za stil, ki pogosto presega sodobni čas in se često močno meša s starinskim, s pridihom romantičnih prvin in prvin slovenske moderne, ki jih avtor vendarle aktualizira. Prav gotovo v dolgi vrsti naslovov niso vsi, ki bi jih lahko šteli za kvalitetno literaturo, ki so prej trivialno branje, a je tehtnica na drugi strani prav tako zelo močna, če ne še močnejša. Pisatelj je napisal vrsto zanimivih del, ki jih ne smemo spregledati, saj so dokument časa, prostora in vojne, ki je bila in je kosila in je zaznamovala. In književne osebe, ki so v ospredju, so dvojne. Ali gre za verne posnetke današnjih ljudi, ki so kar nekako izgubljeni in zbegani, ali pa gre za ljudi, ki so nekoliko viteško in romantično uporniški, a zato nič manj poudarka vredni. Taki, po katerih današnji čas kar kliče, čas, ko je upognjenih hrbtenic vse preveč, ko na ljudeh poseda gospa Pasivnost, ko ljudje brez večje kritike in upora sprejmejo še tako težke in nemogoče situacije. Prav literatura, s katero imamo opraviti tukaj, nam pokaže pot, da moramo biti kritični in včasih, če je potrebno, tudi uporniški. To namreč omogoča pot, spremembo in seveda razvoj. In tudi v kake od njegovih del za otroke je vredno pokukati in se malo podružiti še s kakšno od povesti. »Hudo je biti človeku samemu, kadar ni sam ...« je pristavil pisatelj v romanu Svetloba. Njegovi romani kličejo po vaši družbi! David Bedrač delih, kjer avtorica na zelo eleganten način in nikakorpeda-goško vsiljivo prikaže, da smo posebni, drugačni in enkratni. Naučiti otroke in mlade prav to - da bodo znali soobstajati in se sprejemati, četudi v idejah in mnenjih neusklajeni. Svetlana pa je - podobno ko Karlinova - tudi osebnost, ki je za ljudi zanimiva ne samo kot pesnica in pisateljica, pač pa je tudi širše aktivna. Je medijska osebnost, ki se je in se še pojavlja na televiziji in radiu. Precej več kot večina drugih literatov, ki niso ravno ne vem kako pogosti obiskovalci tovrstnih medijev. Poznamo jo tudi kot gledališko ustvarjalko, avtorico in odlično izvajalko šansonov, ki so prav tako pogosto pikri in družbeno kritični, kot avtorico popevk, avtorico člankov in še je tega. A pomembna je predvsem zaradi svoje družbene angažiranosti in ostrine. Nič je ne otopi in njenega gibkega jezika, ki kar ne more molčati ob nekaterih dogodkih. Koliko zanimivega je izrekal zoper določenih političnih osebnosti, ljudi, ki ne spoštujejo in mučijo živali, zoper povzpetneže, ki jih zanimata le kapital in lastna, denarja polna usoda. Prav zato bi nam morala biti za zgled. Zaradi tega, ker ni kot večina Slovencev, ki se upirajo in ne strinjajo nekje za hrbtom, za zidom, veliko pregrado, ki raje trpijo, kot bi se dvignili in ponosno udarili po mizi. Izreči in stati za svojo besedo. In se nikoli zatajiti, to je bilo skupno obema - Almi in Svetlani, pa naj jima pripenjamo pridevnike osamljeni, samotni, samostni ali kar koli že David Bedrač Gorišnica • Koncert z legendarnim Makijem Za dušo in srce Junijsko soboto je v prepolni večnamenski dvorani v Gorišnici potekal koncert z naslovom Za dušo in srce, ki ga je organiziral veliki ljubitelj pesmi, ki jih je nekoč prepeval Džo Maračič - Maki, Branko Golob, sicer oče mlade pevke Melite Golob. Veliko truda je bilo potrebnega, da je uskladil vse z Makijem, ki že več kot tri desetletja živi v New Yorku. Ker je Maki že od mladih dni povezan z Duškom Lokinom, so se pogovori začeli najprej pri njem, nato se je nadaljevalo še vse pri uskladitvah Ma-kijevega dopusta, saj se vsako leto vrača v rojstno Hrvaško. Končno je prišel in zdaj ga tu- kaj čaka veliko nastopov, saj je veliko ljudi na Hrvaškem in v Sloveniji, ki mu še vedno radi prisluhnejo. Poleg Makija in Duška Lokina so v skoraj pol tretjo uro dolgem koncertu zapeli še Siniša, Emily, Mili in Me-lita. Koncert, ki je privabil ljubitelje takšne glasbe od blizu in daleč, bo zagotovo ostal vsem še dolgo v lepem spominu, saj je ob zimzelenih pesmih Makija in Duška, prepevala vsa dvorana, aplavzi, ki pa nikakor niso prenehali, pa so dokazali spoštovanje še vedno velikima zvezdama hrvaške zabavne glasbe. Za tiste, ki ste koncert zgrešili; CD s posnetki lahko naročite na GSM: 031 573 203 pri Branku Golobu. Marjan Nahberger Destrnik • Žetev na tradicionalen način Pukšič pomagal pri žetvi Društvo kmetic Destrnik je letos prvič organiziralo prireditev, ki so jo poimenovali žetev na tradicionalen način. Program so popestrili s pesmijo, pomagale pa so jim tudi članice Društva kmetic iz Juršincev. ■ V Društvo kmetic Destrnik, ki ga vodi predsednica Alenka Gregorec, šteje 50 članic, ki so zelo aktivne na mnogih področjih. Tokrat so poskrbele, da je na Destrniku žetev dejansko potekala na tradicionalen način in da je vse bilo kot nekoč. Na njivo so odšle ob spremljavi glasbe, tja so jih pospremile ljudske pevke Urbančan- ke ob spremljavi harmonikarja. Potem se je začelo pravo trdo delo. Ob pomoči soorga-nizatorjev so članice Društva kmetic Destrnik žele, delale rastave, na katere so obešale klobuke, nato pa te s konjsko vprego odpeljale v skedenj. Pri delu je, kot se spodobi, pomagal tudi prvi mož občine, destrniški župan Franc Pukšič, ki je pridno delal od začetka do konca žetve. Po trdem delu so si udeleženci privoščili domačo hrano, manjkal pa ni niti zabavni del, s katerim so zaključili žetev. Kljub temu, da se je žetev začela precej zgodaj, ob dveh popoldan, in končala v dobrih treh urah, se je veselica zavlekla pozno v noč. Orga-nizatorice upajo, da bo žetev tako uspela tudi prihodnje leto, saj je kot pravi Nada Zupanič, tajnica društva in lastnica njive, na kateri so delali, vse potekalo po načrtih. »Zelo smo zadovoljni s potekom. Letos je bilo prvič, nedvomno pa še bomo ponovili,« je dejala Zupaničeva. Dženana Bečirovič Foto: Dženana Bečirovič Po treh urah dela je sledila veselica. Vi sprašujete. PIP svetuje. Stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja Lep pozdrav! Moja hiša stoji na parceli, ki meji na zemljišče, na katerem za enkrat ne stoji še noben objekt. Pred kratkim so se lastniki odločili za gradnjo in so sprožili postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so predvideni komunalni priključki na mojem zemljišču. Zanima me, ali imam kakšno možnost sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in tako zavarovati svoje interese? Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja se loči glede na to, ali gre za območja, ki se urejajo z lokacijskim načrtom ali za območja urejena s prostorskim redom. Če omenjeno zemljišče leži na območju, ki se ureja s prostorskim redom, se imate pravico udeležiti postopka za izdajo gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženec. To pomeni, da se postopka udeležite za varstvo svojih pravnih koristih in lahko uveljavljate ugovore, ki jih imate nasproti izdaji gradbenega dovoljenja. Upravni organ, ki bo vodil postopek, vas bo povabil na obravnavo, na kateri boste imeli možnost, da se seznanite z nameravano gradnjo in da podate svoje mnenje, torej tudi morebitne ugovore. V primeru, da se obravnave iz kakšnega opravičljivega razloga ne morete udeležite, morate to sporočiti pristojnemu organu, saj se bo v nasprotnem primeru štelo, da se z nameravano gradnjo strinjate. Če opravičeno izostanete, lahko svojo izjavo podate tudi pisno, vendar najkasneje do konca obravnave. V kolikor se boste na obravnavi oziroma v pisni izjavi izrekli proti gradnji, morate za svoje trditve predložiti dokaze. Ko bo postopek končan, bo izdana odločba, ki se bo vročila tudi vam. V roku osmih dni po vročitvi se lahko zoper odločbo pritožite. Če tudi v postopku s pritožbo vašim ugovorom ne bo ugodeno oziroma s svojimi zahtevki ne boste uspeli, imate možnost sprožiti upravni spor, kar storite z vložitvijo tožbe. Pri sprožitvi upravnega spora pa morate biti previdni, saj se lahko zgodi da boste investitorju, to je osebi, ki je naročila gradnjo objekta oziroma jo sama izvaja, odškodninsko odgovorni, saj s sprožitvijo upravnega spora namreč preprečite, da bi odločba o izdaji gradbenega dovoljenja postala pravnomočna. Odškodninska odgovornost pa bo izkazana samo v primeru, ko ste s sprožitvijo upravnega spora namerno zlorabili svoje pravice. Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" alinasobiščitevKrempljeviulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159. Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. ©PIP pravo informacije pomoč PIP Center Ptuj Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj T 02 7711159 F 02 7711160 ptuj@zavodpip.si www.zavodpip.si P zaprto T 08.00-15.00 S 08.00 -17.00 Č 08.00 -15.00 P zaprto Mali oglasi STORITVE 35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si. PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj. SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. A, TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si. FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, montaža klimatskih naprav, šan-ki, ledomati, hlajenja kleti. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379. NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26. KMETIJSTVO j-S^ a^žzzž PO UGODNI cenah odkupujemo koruzo, pšenico, ječmen in oves. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj. Tel. 041 667 325. KLAVNICA PTUJ, d. o. o, Znida-ričevo nabrežje 4 ponovno obratuje. Naročila sprejemamo na tel. št. 02 749 0 4 54 v času od 7. do 13. ure. Za dodatne informacije pokličite na številko 031 836 640 . PRODAM vino mešano (muškatni sil-vanec, laški rizling, šipon) po 1,1 € za količine nad 20l. Tel.: 031 733 157 (popoldan). ELEKTRIČNI pastir prodam. Tel. 041 924 056. KUPIM betonske rešetke za govedo, dolžine 3,60. Tel. 766 43 11. PRODAM odojke in 150 kg prašiča domače reje. Tel. 753 00 35. PO ZELO ugodni ceni prodam sad-jarsko-vinogradniški pršilnik, vlečni 1500-l, ter 350-l škropilnico za herbicide. Tel. 031 557 445. PRODAMO dve breji telici, osem mesecev, črno-bele pasme, dobre mlečnosti, A-kontrole. Tel. 031 430 285. PRODAM MOLZNI stroj OMC, prevozni. Tel. 041 914 689. NESNICE rjave, 18 tedenske, tik pred nesnostjo po 5 € za žival, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM odojke. Inf. na tel. 031 593 030. PRODAM ječmen in prašiča. Tel. 040 571 404. DRVA in kozličke prodam, tudi menjam za balirano slamo. Tel. 041 783 224. PRODAM 30-kg pujske in 200-kg. svinji. Tel. 031 713 160. MLADO kravo, brejo deveti mesec, prodam ali menjam za nebrejo kravo ali telico z doplačilom. Tel. 041 941 878. V NAJEM vzamem njive. Telefon 041 561 893. NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnice. Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, telefon 582 14 01. NEPREMIČNINE PRODAM opremljen bivalni vikend v Brezovcu pri Cirkulanah, 50 m2 in 50 m2 klet, elektrika, asfalt, voda 2 x, s pridelkom sortnega grozdja 400 trsov in kompletno vinogradniško opremo. Tel. 772 91 81 ali 031 489 056. INSAi^ nepremičnine EUROPARK Maribor tel.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00 PRODAMO samost. hišo na Ptuju, v izmeri 133 m2, zemljišče obsega 220 m2, etažnost P+M, leta 2002 v celoti lepo obnovljena, vpisana v ZK, bremen prosto, £ENA: 100.000 EUR (23.964 mio SIT), ID: 1196 DELO ZAPOSLIMO voznika tovornega vozila z najmanj enim letom izkušenj v mednarodnem prometu in izpitom C- in E-kat. Prevozi se izvajajo v zahodno Evropo, zaslužek 1.400,00 - 2.000,00 EUR za 9.000 - 13.000 km mesečno. Prijave sprejemamo po tel: 041 613 864 ali S. ROJKO, d. o. o., Tržaška 85, Maribor. NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM TRAKTOR , od 55 do 80 konjev po možnosti dva pogona, lahko z priključki. Tel. 051 274 553. PRODAM traktor Zetor 6911, dobro ohranjen in cisterno za gnojevko 3200-l. Inf. na tel. 041 327 048. ZAPOSLIMO voznika C- ali C- in E-kategorije v mednarodnem cestnem prometu za nedoločen čas. Delovne izkušnje niso potrebne. Delo se opravlja na območju zahodne Evrope. Dober zaslužek! Za več informacij pokličite na tel.: 051 418 761. Avtoprevozništvo Dušan Emeršič, s. p., Formin 15/a, 2272 Gorišnica. FRIZERSKI STUDI Ekstrem zaposli frizerja/-ko z delovnimi izkušnjami. Slavica Marin, s. p., Polenšak 9, tel. 031 744 334. RAZNO Brezplačno oddam 5 valne rjave salonit plošče. Tel.: 031 733 157 (popoldan). KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. KLAVIRSKO harmoniko Hohner, 120-basno, Verdi 5 z alpskim zvokom in klavirsko harmoniko Hohner 96, basno, ugodno prodam. Tel. 041 733 973. ■ betonski pokrovi 0 30 - 0120 cm, po naročili do 0 200 cm -škarpniki, robniki, pohodne plošče,... Hliš Janez s.p. Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683108 Prireditvenik POSOJILA TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654 Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR Kranjska c. 4 Radovljica DOM STANOVANJE NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju, oddamo v najem neopremljeno garsonjero. Tel. 041 764 395. ODDAM trisobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 730 818. V NAJEM vzamemo manjšo hišo ali stanovanje s posebnim vhodom v hiši. Tel. 051 342 353. ODDAM v najem skladiščne prostore v Bukovcih. Inf. na tel.: 031 317 931. ČE ZELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam Slovenske novice in Delo nudita delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh, DELO, d. d. , Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor (naročnine). Preverite veljavnost svojih potovalnih dokumentov in vlogo za nov potni list ali osebno izkaznico vložite pravočasno Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije državljane poziva, da preverijo veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov otrok. V zadnjem času se je zaradi poteka veljavnosti večjega števila potnih listov in osebnih izkaznic ter zaradi koriščenja letnih dopustov in s tem povezanih potovanj v tujino znatno povečalo število vlog za izdajo novih dokumentov, s tem pa se je podaljšal tudi čakalni čas za njihovo izdelavo. Državljan lahko vlogo za izdelavo novega dokumenta vloži še pred potekom veljavnosti starega dokumenta. Ministrstvo za notranje zadeve državljanom zato svetuje, da vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice vložijo vsaj 3 tedne pred rokom, ko dokument potrebujejo. Smo podjetje na področju gostinstva in rekreacije na Ptuju. K sodelovanju vabimo izkušenega kandidata za delovno mesto: VODJA BOWLING CENTRA m/ž Od kandidata pričakujemo: - VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, - izkušnje na področju vodenja gostinskih lokalov, - komunikativnost, odločnost, samoiniciativnost, vztrajnost, organizacijske in vodstvene sposobnosti, - samostojnost in ciljno usmerjenost pri delu, - izpit B-kategorije, - aktivno znanje angleškega jezika ter - odgovornost, natančnost, razvit smisel za timsko delo. Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas, - razgibano in zanimivo delo, - stimulativno plačilo in druge ugodnosti, - možnost za osebni in poklicni razvoj in - delo v mladem kolektivu. Vloge z življenjepisom pošljite v štirinajstih dneh po objavi na naslov: BOVLING CENTER, d. o. o., Rogozniška cesta 14, 2250 Ptuj Telefon: 031 620 126, 041 728 937 Direktor: Robert Šegula, dipl. org. men. Na podlagi 5. odstavka 24. člena Pravilnika o dodeljevanju nepro-fitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06) objavlja Občina Ormož naslednji Seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena neprofitna stanovanja lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine Zap.št. Priimek in ime Naslov Pošta 1 Kirič Bojan Hum 16 2270 Ormož 2 Medved Danilo Podgorci 120 2273 Podgorci Tušek Mirjana Skolibrova ul. 8 2270 Ormož 4 Kuharič Simona Lešnica 31 2270 Ormož B Punčuh Albert Runeč 26 2259 Ivanjkovci e Savič Gabrijela Ritmerk 5 2273 Podgorci Bolčevič Anita Mihovci 33 2274 Velika Nedelja Lazar Robert Ljutomerska cesta 20 2270 Ormož Burgar Brigita Poštna 1a 2270 Ormož Stante Anton Vrazova ulica 4 2270 Ormož 11 Gostej Fanika Podgorci 87 2273 Podgorci Kolarič Marija Velika Nedelja 11 2274 Velika Nedelja 13 Medved Tadej Podgorci 87 2273 Podgorci Bezjak Danilo Podgorci 62 2273 Podgorci 15 Gregur Silvo Loperšice 22 2270 Ormož lista B za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino Zap.št. Priimek in ime Naslov Pošta 1 Horvat Simona Vinski vrh 22 2275 Miklavž pri Ormožu 2 Kovačec Rolanda Rakuševa ulica 16 2270 Ormož 3 Prosnik Darinka Frankovci B2 2270 Ormož Upravičencem bodo stanovanja zagotovljena glede na to, kdaj bodo le-ta sproščena. Ormož, dne 31.07.2007 Občina Ormož Petek, 3. avgust 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu v pedagoški sobi, Grajski vrtiček 12.00 Ptuj, Galerija Magistrat, mestni trg 1, otvoritev razstave 100 let Magistrata na Ptuju 14.00 do 18.00 Ptuj, na gradu v pedagoški sobi, Grajski vrtiček 16.30 Ptuj, Prešernova ulica 1, Odprtje Salona umetnosti in razstave Ptujski slikarji 20. stoletja iz fundusa Pokrajinskega muzeja Ptuj 20.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj 21.00 Ptuj, ulice in trgi mesta, Ptujska poletna noč 21.30 Spodnja Polskava, gasilska baklada z KUD gasilske godbe na pihala Sp. Polskava 24.00 Ptuj, iz gradu, Veliki ognjemet ob prazniku Mesne občine - Ptuj, betonska ograja ob Dravi med Miheličevo galerijo in mostom za pešce, ogledate si lahko grafit, ki ga je izdelalo 13 mladih pod mentorstvom Saša Fenosa in Dina Kolariča - Ptuj, žongliranje za začetnike, zadnji teden poletnih počitnic, prijave na CID-u, kotizacija 10 evrov - Ptuj, Mestni trg, Ptujska noč, nastopajo Miran Rudan in Pop Design - Ptuj, dvorišče ptujskega gradu, Muzejska noč - Kog, Turistična kmetija Hlebec, Spremljevalni program Dnevov turizma na Kogu, literarni večer - Ptuj, igrišča v Ljudskem vrtu, Mestni stadion, Hura prosti čas - poletne počitnice 2007, (počitniški program za otroke in mladino) - Ptuj, pred hotelom Poetovio - Super Li, nastop skupine Turbo Angels Sobota, 4. avgust 8.00 Ptuj, ribnik Rogoznica, 6. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem 9.00 Ptuj, pohod na najvišji vrh mestne občine Ptuj, Dolgi kamen na Grajenščaku, organizira PD Ptuj ob prazniku mestne občine Ptuj 15.00 Vurberk, 4. obdravsko srečanje društev upokojencev 16.00 Majski Vrh, pri vaškem domu, praznik Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju 20.30 Spodnja Polskava, svečana seja PGD Sp. Polskava ob 120-letnici društva 17.00 Rotman, postavitev klopotca na Kmečkem turizmu Toplak na Vinšakih 21.00 Ptuj, ulice in trgi mesta, Ptujska poletna noč - Ptuj, Mestni trg, Ptujska noč, nastopajo, Domen Kumer, Holiday bend in Drugo Dugme - Ptuj, pred hotelom Poetovio - Super Li, nastop Vlada Kalamberja s skupino - Ptuj, Ranca na Ptujskem jezeru, 15. rancarija - Budina, dom krajanov Budina - Brstje, razstava ročnih del - Ptuj, zahodni stolp Ptujskega gradu, dan odprtih vrat radiokluba Ptuj in srečanje radioamaterjev podravske regije Nedelja, 5. avgust 14.00 Trnovci, prevzem gasilskega vozila 14.00 Ljutomer, hipodrom, velike kasaške dirke ob 51. občinskem prazniku občine Ljutomer - Pohorje, Ruška koča na Arehu, športna prireditev Comtron bike ride Pohorje 2007 15.00 Spodnja Polskava, svečana proslava ob razvitju novega društvenega praporja ob 120-letnici PGD Sp. Polskava - Budina, dom krajanov Budina - Brstje, razstava ročnih del Ponedeljek, 6. avgust Ptuj, Ožbaltov sejem TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Pozdrav soncu 2. del, Dobrodelni koncert ob Mednarodnem dnevu »Bele palice«. Dežela Šerp - avtorski filti alpinista Aleša Kunaverja. Zaplešimo ob zvokih ansambla Gašperji. >o Intervju Tadeja Ternar, Miss 2007, o Rini! Okrogle zgodbe Zdaj sem lažja' za 17 kg Simpatična "ex" debeluška Se srajce so se mu "smejale" OTROCI IN HUJSANJE Kopalna moda PTUJSKA TELEVIZIJA T V TV spored Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00 Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00 Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00 Ponudba rabljenih vozil Znamka FIAT STILO 1,9 JTD LANCIA LYBRA 2,4 JTD KARAVAN FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX RENAULT LAGUNA GRAND TOUR KARAVAN FIAT PUNTO 1,2 SX FIAT PUNTO 55 SOLE RENAULT SCENIC 1,9 DCI GOLF IV 1,9 TDI PEUGEOT 106 XR | FIAT DUCATO MAXI 2,5 FIAT PUNTO 1,2 VW PASSAT 1,8 TURBO OPEL ASTRA 2,0 DTI KARAVAN FIAT PUNTO 3V IPrstec Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Oprema Letnik Cena KOV. T. MODRA TEMNA MODRA KOV. SREBRNA TEMNO SIVA ČRNA RDEČA CEN KOV. SIVA DRA ENA |LAP KOV. SREBRNA MODER BELA SREBRNA KLIMA AVT. KLIMA SERVO VOLAN AVT. KLIMA 2GG3 AVT. KLIMA XR TURGON KLIMA AVT. KLIMA KLIMA 17.000 KM 1999 2GG4 2GG1 1992 1996 2GG1 1997 2GGG 2GG5 J.99G,GG 49G,GG l,GG 99G,GG 3.9GG,GG 1.99G,GG 1G.69G,GG 9.99G,GG 49G,GG 2.9GG,GG 4.39G,GG 3.9GG,GG 5.29G,GG 6.7GG,GG SERVIS IN PRODAJA VOZIL ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing GMG €LMONT & O. O. GRflD߀NA M€HfiNizncijn €l€KTROMONTAŽA RICKSRNDCR GflBROV«C s.p. IZVAJAMO: -izkope vseh vrst - preboje cestisc - polaganje infrastrukturnih vodov - javne razsvetljave - manjša asfalterska dela ter vsa dela vezana na nizke gradnje. ŽNIDARliEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02174818 90, GSM: 041648 255,031648 255, www.gmg-elmont.si Avle 'O/HckUv* ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA t OPR. BARVA AUDI A4 1,6 TDI LIMUZINA 1999 5.5GG,GG AVT. KLIMA KOV. T. MODRA BMW 525 TDS LIMUZINA 2GGG 9.3GG,GG DIG. KLIMA KOV. MODRA CITROEN C4 2,0 HDI EXCLUSIVE 2GG6 15.99G,GG DIG. KLIMA KOV. BOR. RDEČA CITROEN C5 1,6 HDI AMBIANCE LIMUZINA 2GG5 13.7GG,GG AVT. KLIMA KOV. SIVA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2GG4 9.98G,GG AVT. KLIMA SREBRNA FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA 2GG3 7.69G,GG KLIMA SREBRNA FORD FOCUS 1,8 TDI 2GG4 7.5GG,GG AVT. KLIMA BELA HYUNDAI ACCENT 1,3 LIMUZINA 2GG4 6.5GG,GG KLIMA KOV. MODRA HYUNDAI GETZ 1,3 2GG3 6.15G,GG 2XAIRBAG KOV. ZELENA NISSAN ALMERA 1,5 2GG2 6.4GG,GG KLIMA KOV. MODRA OPEL MERIVA 1,7 CDTI 2GG5 1G.99G,GG KLIMA KOV. MODRA PEUGEOT 307 1,6 HDI X LINE 2GG5 1G.3GG,GG KLIMA KOV. MODRA RENAULT CLIO 1,5 DCI 2GG2 6.GGG,GG KLIMA KOV. SIVA SEAT IBIZA 1,0 I 2GG1 4.15G,GG SERVO VOLAN SREBRNA VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN 2GG4 11.35G,GG AVT. KLIMA SREBRNA Na zalogi preko 40 vozil. KREDITI! DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Živahno bo na ulicah in trgih starega mestnega jedra v času, ko Mestna občina Ptuj praznuje svoj praznik. PTUJSKA POLETNA NO S .G (bar Cheers) 3. avgusta: Štajerski Brendi 4. avgusta: skupina Orange MESTNI TRG (okrepčevalnica Evropa, bar Florian) 3. avgusta: Pop design in Miran Rudan 4. avgusta: Holliday band, Domen Kumer, Drugo dugme A (gostilna Pri pošti) 3. avgusta: Bič boys 4. avgusta: Mariači s plesno skupino (PP gostinstvo) 3. avgusta: pevka Katja Koren in klaviaturist Marko Crnčec, pevka ELA 4. avgusta: Werner in Brigita Šuler, pevka ELA ■jREŠERffifflHBES (Hotel Mitra, kava bar Sima, kava bar Orfej) 3. in 4. avgusta: živa glasba za ples in zabavo eheteSSERG (KPŠ, KUD Modri konj, DID HAD, bar Kino cafe, restavracija Cantante cafe) 4. avgusta: rock, metal, funk, latin jazz in hip hop (Zen, Hellraisers, Skul, Ni panike, Perkusativa, Skripta, Latin, Samo Kodela, Rage of divine in drugi) S. in 4._avgust 21.00 - 4.00 naslednjega dne G ( discoteka Super Li) 3. avgusta: Turbo Angels 4. avgusta: Vlado Kalember ^OSTASSBQG^NU^IIIII^^I (bar Saš, bar Rick's café, bar Divino) 4. avgusta: Summer house parade 2007 (Dj Sid Templer - Samsara, Dj OM -base Dj, Dj T & Magix - Distant House, Dj Sam O Sim - Askari) Organizator: MESTNA OBČINA PTUJ in ptujski gostinci Sponzorji prireditve: Komunalno podjetje Ptuj d. d. Čisto mesto Ptuj d. o. o. Čistoča d. o. o. Medijski sponzor: Radio - Tednik Ptuj d. o. o. SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Natesberg Trajanov» 1, Ptuj (ob Maribonki cali), M.: 02 780 6710 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačila ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 KREDITI - mobilno bančništvo - * POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manjie od 417 €) ' STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let) SVETOVANJE na : 051 804 324 INOVATIVA, Milena Prapotnlks.p, Plvkova ulica 1B/a, 2250 PTUJ [MMJtIMI MaU - možnost tudi za pokojnina nižje od 290 eur - sami si Izberete datum plačevanja - minimalna potrebna dokumentacija - odobritev hitra in enostavna «MS» m POUsHi ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/252 46 45 ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si KLEPARSTVO ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ 02/787-88-30,031/500-508 Izdelujemo in montiramo - pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in kleparski izdelki - suhomontaža Knauf, Armstrong - stenske in stropne obloge - laminati, lesene stopnice OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu zapustila naša draga mama in babica Angela Železinger IZ SKORBE 10 Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 04. avgusta 2007, ob 14. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Žalujoči: Sin Zdravko z družino in vnukinja Sandra z družino Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK CENA™ OPREMA BARVA AUDI A-4 AVANT 1,9 TDI 2002 12.900,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA BMW SERIJA 3: 320 D 2005 23.490,00 AVT. KLIMA KOV. T. MODRA FIAT PUNTO 1,2 S 2OOO 2.990,00 2XAIRBAG KOV. B. RDEČA KIA CARNIVAL 2,9 CRD 2004 15.990,00 KLIMA ČRNA LANCIA ZETA 2,0 T 1996 3.200,00 AVT. KLIMA KOV. B. RDEČA MERCEDESB180CDI 2005 20.900,00 KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES C 200 CDI AVANTGARDE 2003 14.900,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 1,1 2002 5.595,00 KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES E320 CDIKARAVAN 2004 27.990,00 AVT. KLIMA SIVA RENAULT MEGANE COUPE 1,6 1996 2.590,00 TON.STEKLA RUMENA ROVER 214 1996 1.290,00 1XAIRBAG KOV. VIJOLČNA SKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4 2002 8.700,00 AVT. KLIMA S. MODRA VW PASSAT 1,8 1997 4.490,00 KUPLJEN V SLO BELA VW PASSAT 1,9 TDI COMFORTLINE 2005/2006 18.900,00 AVT. KLIMA KOV. RJAVA BMW SERIJA 3 TOURING 318 D 2003/2004 11.400,00 KLIMA KOV. T. MODRA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena€) Oprema Barva PEUGEOT 306 SR 1995 1.690,00 SERVO VOLAN KOV. ZELENA FIAT BRAV01,216VSX 1999 3.290,00 SERVO VOLAN KOV. S. MODRA DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 1999 3.200,00 KLIMA KOV. MODRA RENAULT CLI01,2 RL 1998 1.800,00 5VRAT BELA RENAULT SCENIC 1,9 DCI 2ee3 10.990,00 KLIMA KOV. BORDO RDEČA DAEWOO LANOS 1,5 1999 2.090,00 SERVO VOLAN BELA FIAT BRAVA 1,6 SX 1995 2.160,00 SERVO VOLAN KOV. SIVA FIAT PUNOT 55 S 1999 2.090,00 2XAIRBAG BELA FORD ESCORT 14, I 1998 2.380,00 SERVO VOLAN KOV. SREBRNA ROVER 414 SI 1997 3.000,00 SERVO VOLAN KOV. SREBRNA RENAULT CLI01,2 RN 1997 1.730,00 5VRAT BELA RENAULT TWING01,2 2ee2 4.250,00 1. LASTNIK RUMENA SEAT CORDOBA 1,4 2ee2 5.850,00 KLIMA KOV. SREBRNA ROVER 214 I 1998 2.770,00 SERVO VOLAN KOV. ZELENA RENAULT 1,9 DCI LIMUZINA 2ee4 9.900,00 KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI LANTRA 1,6 GLS LIMUZINA 1999 3.150,00 SERVO VOLAN RDEČA DAEWOO MATIZ S 1998 1.940,00 1. LASTNIK MODRA AUDI A41,8 T KARAVAN 1998 5.300,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA ALFA 1561,8 T. SPARK 1998 4.400,00 AVT. KLIMA KOV. S. ZELENA PEUGEOT 406 2,0 SV LIMUZINA 1996 3.070,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA FORD MONDE01,8 LIMUZINA 1996 2.790,00 KLIMA BELA AUDI A41,9 TDI LIMUZINA 2ee5 21.900,00 AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN AX 1,0 SPORT 1998 1.170,00 3 VRATA KOV. SREBRNA OPEL VECTRA 1,616 V LIMUZI NA 2eee 5.100,00 KLIMA RDEČA B61CONT „o. Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 BO, www.belcont.si Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami: NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA £ priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu: poslovna skupina • ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT • ZAPROIZVODNJO r okna r v vrata v ir garažna vrata r w industrijska vrata senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade DANA BESEDA OBVEZUJE KAKOVOST JE PRVA Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te čuvajo angeli, kjerkoli si, na tebe mislimo mi. SPOMIN Terezija Kurež Z GORCE PRI PODLEHNIKU 5. 8. 2006 + 5. 8. 2007 Hvala vsem, ki ji prinašate cvetje, prižigate sveče ali se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu. Vsi njeni najdražji n Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem poletnem jutru utrujena in nemočna si za vedno nam zaspala. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame Jožefe Toš IZ VITOMARCEV 26 Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje, iskrena hvala. Posebej hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, osebju Bolnišnice Ptuj - interni oddelek, g. župniku, pevcem, govornikom ter pogrebnemu podjetju Jančič. Žalujoči: sin Tone z družino Marsikdaj zdaj se bomo navzgor ozrli, tam, kjer zvezde so, je nekdo, ki radi smo ga imeli, njegov novi dom je zdaj - nebo ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Ivana Petroviča IZ MEDRIBNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala g. dekanu Emilu Drevu za ganljive besede slovesa in opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, g. govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in družini Meznarič iz Dolan. Žalujoči: žena in otroci z družinami Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep poletni dan, nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, tašče, ome, prababice, sestre in svakinje Ljudmile Fideršek IZ TRŽCA 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, darovali za sv. maše, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem: Perutnine Ptuj, Nove KBM, podr. Ptuj, Mercatorja Kidričevo, Blagovnice Ptuj, Pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in za odigrano Tišino. Hvala tudi krajevni skupnosti in društvu upokojencev, gospodu Kozelu za besede slovesa. Posebna hvala patrom, še posebej patru Benjaminu za opravljen cerkveni obred in molitev. Iskrena hvala ge. Slavici Spevan, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani. Žalujoči: vsi njeni Kako srčno si ti želela, da med nami bi še živela. Usoda tega ni hotela. Odšla si daleč tja v neznano brez slovesa - kar tako. ZAHVALA ob izgubi mame, tašče, babice in prababice, Štefke Napast IZ DRAGONJE VASI 34, CIRKOVCE Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo tolažili, pomagali najprej doma, nato obiskovali v domu ostarelih v Ormožu in nazadnje v ptujski bolnišnici. Hvala za darovano cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala g. župniku Janku Strašku za darovano mašo, molitev, tolažilne besede in opravljen obred. Cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke, gospe Hedviki Pulko za poslovilne besede, gospe Roziki Sagadin za lepo molitev. Hvala varovancem doma Ormož, kirurškemu oddelku bolnice Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Žalujoči: sin Ivan z družino, hčerka Katka z družino ter ostalo sorodstvo sestre in tete Po isti poti koder odhajaš nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, očima, tasta in dedka Viktorja Dokler Z MESTNEGA VRHA 68 roj. 17. 07 1946, umrl 21. 07. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku iz Sv. Jurija za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Dasku za odigrano Tišino, ge. Veri za ganljive besede ob odprtem grobu ter molitve in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: vsi tvoji Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da z nami tebe ni. Zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. SPOMIN Boleč je spomin na slovo, 2. avgusta 2006, kar nas je za vedno zapustila draga in spoštovana Ivanka Kondrič IZ DORNAVE 136 D Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najdražji Spomini so iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. SPOMIN 1. avgusta je minilo 5 let, odkar nas je zapustil dragi mož, atek, dedek, pradedek in tast Alojz Bezjak IZ DOLAN 20 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi najdražji Že leto dni v grobu spiš, v naših mislih živiš, spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares ne boš odšel. Dokler bom jaz, boš z mano ti, le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi, a če bi te solza obudila, ne bi tebe, dragi ata, črna zemlja krila. SPOMIN Jože Purg 4. 8. 2006 - 4. 8. 2007 IZ SEL Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo posto-jite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Milena, sinova Matej in Darjan ter ostalo sorodstvo Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Danes, 3. avgusta, minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica Marija Brus IZ PODVINCEV 110 A Hvala vsem, ki prižigate svečke, nosite cvetje in postojite ob njenem preranem grobu. Tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, dragi, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta Franca Janžekoviča IZ SLOMOV 7 A se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane sv. maše, sveče, cvetje, hvala g. župniku za opravljeno sv. mašo, govornikom, pevcem, podjetju Žiher - Moškanjci in podjetju Mir. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Terezije Kovačec IZ GORIŠNICE 128 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Mirku Pihlerju ter farnemu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala govorniku Miranu Klincu, cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi ge. Frančki za molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Z žalostjo v srcu: njeni najdražji Mezgovci pri Pesnici • Gorelo v dežju Družina ostala brez hiše Sirene številnih gasilskih avtomobilov so v ponedeljek popoldne dale vedeti, da ne gre za majhen požar. Zagorela in tudi popolnoma pogorela je skoraj nova hiša družine Bratuša v Mezgovcih v Dornavi. ■ V Kaj je vzrok požara, še vedno ni jasno. Še največ ugibanj gre v smeri, da se je požar začel v kuhinji okrog tretje ure popoldne, čeprav časa nihče ne ve točno opredeliti. Na kraj požara je prvi pri-hitel nekoliko oddaljen sosed Janez Lah: "Na svoj GSM sem dobil malo pred pol četrto uro popoldne opozorilo s centra, da nekje gori. Ker sem opazil dim za koruzno njivo, sem se napotil do lokacije požara, kjer sem zagledal grozljiv prizor. Spodnja etaža nepodkletene hiše je že hudo gorela, šipe so bile popokane, na travniku pred hišo pa je ležala ženska, gospodinja. Bila je sicer še pri zavesti, videti nepoškodovana, vendar v popolnem šoku. Sam sem poskušal plamene, ki so začeli sikati skozi okna, pogasiti z vodo, vendar je bilo to Sizifovo delo. Žensko sem tudi umaknil bolj na varno, vprašal sem jo, če ve, kdo je, in bila je čisto tiho, kot da se ničesar ne zaveda, nato sem jo še vprašal, če je še kdo v hiši, pa je najprej odkimala, potem pa nenadoma začela klicati hčerko. Takrat me je pa resnično stisnilo ..." V tem času so do gorečega poslopja že prihiteli prvi gasilci; v nekaj minutah se jih je ob vedno večjem požaru zbralo okrog 80 iz večih PGD: Mezgovci, Dornava, Polenšak, Ža-menci, Prvenci-Strelci in Mo- Prvi je na kraj požara prišel Janez Lah (levo): "Najprej sem pomagal ženski, ki je ležala na zelenici pred hišo; požar se je takrat že bliskovito razširil po vsem pritličju hiše." Kljub velikemu trudu okrog 80 gasilcev iz vseh okoliških PGD je ogenj popolnoma uničil hišo Bratuševih. škanjci, ki so za gašenje odprli svoj hidrant. Hiša je gorela kot bi bila iz papirja, zublji so v nekaj sekundah zajeli tudi urejeno mansardo ter začeli predirati in požirati celo ostrešje. Rešilni avtomobil je odpeljal gospodinjo, v obupnem gašenju nihče ni točno vedel, ali je v hiši morda še kdo, morda hči, ki jo je klicala mama ... Ogenj je bil nekaj časa tako močan in uničujoč, da nihče ni mogel niti pomisliti na morebitno reševanje. Besed med gasilci ni bilo slišati, mora, ki je ležala nad plamenečo hišo je bila kar fizično čutna: "Je v hiši še kdo? ..." Šele čez neskončno dolge minute, ko je med zbrane padla novica, da hčere ni v hiši, da ogenj požira le zidov-je, so se napeti obrazi gasilcev nekoliko sprostili. Gašenje ognja, ki je popolnoma uničil skorajda novo hišo dru- žine Bratuševih, je trajalo več kot uro, nato so gasilci postavili še stražo. Zgorelo je praktično vse, razen zidovja, neuradno pa naj bi škoda znašala okrog 120.000 evrov. Gospodar Bratuša ni našel pravih besed: "Ne vem, ne morem verjeti ... ne vem, kaj in kako se je zgodilo. Bil sem v službi, ko so me klicali in povedali, da gori hiša. Glejte to, saj ne vem, vse je uničeno ... Leta 1994 smo jo postavili, vse naredili, opremili, tudi mansarda je bila v celoti urejena in opremljena. Zdaj pa to ... " Več ni mogel povedati, že pogled na dom, ki ga je ogenj brezkompromisno in kljub velikemu trudu vseh gasilcev uničeval do temeljev, je bil v tistih trenutkih pretežak. Edina sreča v nesreči je bilo dejstvo, da ognjeni zublji niso zahtevali nobenega življenja. SM Zabovci • Našli zastrupljeno meso Ali kdo namerno nastavlja strup? Ob eni izmed sprehajalnih poti v naselju Zabovci v bližini ptujskega jezera so pred nedavnim našli sumljive kose mesa. Na pogled je kazalo, da je na njih strup. Meso je imelo tudi specifičen, oster vonj. Zastavlja se vprašanje, ali želi nekdo namerno zastrupljati pse. Branko Veselič, dr. med., vet.: „Ce se pojavi sum, da je žival zastrupljena, je potrebno takojšnje ukrepanje. O težavi nas je obvestila predsednica ptujskega društva proti mučenju živali Kristina Pšajd. Želela je, da pozovemo lastnike psov (pa ne samo na območju, kjer je bilo sumljivo meso najdeno), da med sprehodi pazijo na svoje živali. „Obstaja sum, da je bilo meso zastrupljeno, dokazati pa tega uradno in formalno ne moremo, saj je analiza precej draga - okrog 250 ali 300 evrov. Glede na videz in vonj najdenega mesa pa menim, da je bilo res zastrupljeno," pravi Pšaj-dova. Sumljivi koščki mesa so bili prineseni v Veterinarsko bolnico Ptuj. Sprejel jih je dr. vet. med. Branko Veselič. „To so kosi suhega mesa, na ka- Napoved vremena za Slovenijo Če se avgusta po gorah kadi, 20/16 kupi si kožuh za zimske noči. Danes bo oblačno z občasnim dežjem, ki bo zjutraj in dopoldne od severozahoda postopno zajel vso Slovenijo. Sprva bodo tudi nevihte. Proti večeru bo od zahoda postopno ponehal, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Zapihal bo severni veter, na Primorskem pa burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem do 26 stopinj C. V soboto in nedeljo bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod bo še pihal severni veter, na Primorskem šibka burja. terih so vidni sledovi strupa. Lahko je strup za zatiranje vrtnih polžev, mogoče celo kakšen insekticid ali herbicid. Lastnike psov pozivamo, da živali med sprehodi trdno držijo na povodcih, da nosijo nagobčnike in da so pozorni, kaj pes ovohava. V kolikor žival zaužije strup, je potrebno takojšnje ukrepanje. Ti strupi so namreč smrtonosni. Žival po zaužitju strupa začne takoj bruhati, pojavi se tudi driska. V primeru, da gre za živčni strup, so indici podobni epileptičnemu napadu. Žival ima krče, visoko temperaturo in se peni. V naši ambulanti smo obravnavali že več primerov zastrupitev in smo na takšne slučaje tudi dobro pripravljeni. V takšnih primerih je resnično potrebno hitro ukrepati. Kot smo že omenili, lahko žival zaradi zastrupitve podleže ali pa dobi hude poškodbe živčnega sistema. Poleg živčnih strupov, o katerih smo govorili, se domače živali lahko zastrupijo tudi s krvnimi strupi. Sem sodi strup za podgane, ki povzroča strjevanje krvi in izkrvavitve. Takšna 'VMTIfO* Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela vrsta strupa deluje počasneje kot živčni strup," pojasnjuje Veselič in dodaja, da je treba žival ob sumu, da je zaužila strup, takoj pripeljati v ambulanto. Veterinarska bolnica na Ormoški cesti ima svoja vrata odprta 24 ur na dan. V kolikor veterinarja ni v ambu- lanti, ker je na terenu, pa je na vratih tudi številka dežurnega mobilnega telefona. Ob tem pa dr. Veselič vsekakor opozarja, naj lastniki svojih psov med sprehodi ne spuščajo s povodcev, seveda pa so obvezni tudi nagobčniki. Mojca Zemljane Za hišne ljubljenčke in tudi nas ljudi pa je seveda smrtno nevarna tudi steklina. „Stekline v Sloveniji naj ne bi bilo, se pa pojavlja na Hrvaškem. Pri nas v Sloveniji se je pojavil sum, da bi se naj steklina pojavila na Dolenjskem, vendar mi rezultati analize zaenkrat še niso znani. Ker nikoli ne vemo, kdaj lahko bolezen udari, previdnost zagotovo ni odveč," še dodaja dr. Veselič. ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA ptuj Štuki 26a Smer Grqjena Bottjai Amišs.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI Vodnikova 2 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 0801314 BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: Roman Zemljarič s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05 TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA - ogrevanje objektov in sanitarne vode - zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE - strelovodi - domofbni, videofoni, videonadzomi sistemi - meritve elektroinstalacij KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC Foto: SM Foto: SM Foto: MZ