842. &*««. V &ELJI*e sobota 27. novenibf** 1920« Poštnlna plačana v gotovinl. I.ETO i\. 5ObcL»» — Osnai Za a !o Jeto 80 K, ia pol lete 40 kron, za LcU > U-.la 20 K, ¦ta 1 mesec 7 kron. P§8&m9cni §t«vflfea «isae I Uron». tya pbrnene naročbe brcz poSÜJr.tve ifeharja «e n« meramo oziraü. ?torö€niki naj poSiljaJo naročnmo po poitoi naka2!i;ci. RcJvtaMJ.elJt S\tdt l'.sta «o pcitnlne proste. Ne- «nklraui «tepisi *e ae spfejemajo. M» dopise otI? podpfsa se tre ozira. ^^^^B ^^^H ^^^^H ^^^^m fl^^^^^B ^^^H^M^^^^B flfifi."X 'nlÜMr ^^^^ft ^^^^m ^^^B ^^^Bt ^^¦¦M^^H i»r» rnartih obfrrlh zboitw, tuinanlla o «Mi», ;2hvale ltd. K 1-90 od 1 mm. t% reklamne notice med tekstom 9 K ad vi st«, Mali oglasl (naJveC 4 vr«e) 19 II» Pri vtckrataib objavali popuji RokopW »8 ne vrcCaJo. Telefon «. 8§. IZDAJ* IN TI3KA ZVEZKA TISKÄRNA V CELJU. BDB ODGOVORHI UREDNIK VE IC OS LAV SPINDLER. ICan dLidatnL^. list Oemokraiske »tränke za maribos sk^-celjsko-koa^oško in prekmureko volilnc» okrcž^e: ' I. I. dF. V. KUkOVeC, min. Beograd % Ivan Rebek, ključ. mojster Celje, t. Ivan Prekoršek, uprav. bol. Celje. 4. Vilko Weixl, trgovec, Maribor, 5. Ivan Raušl, pos. Obrcž pri Središču, 6. Anton Gnus, naüucitclj, Dol, T Ivan Kejžar, narodni pos!. Maribor, & Peter Mravijak, posestnik Vuhred, % Konrad Eisbacher, trgovec, LaSko, 10, Franc Petclinščk, kolar, Oplotnica, II. Karl Kveder, ravn. meSč. sole Ptuj, 12. Vekoslav Spindter, urednik, Celje, 13- Ivan Kltak, žel. uradnik, Rogatec, >4« Jos. SabatI, naduč. Zgor Poh-kava, 15« Franc Kolcnc, p. d. Irrnan, velepo sestnik, Juvanje pri Ljubnem, 1$. Ignac Toplak, mizar, Trbovlje. II. Kandidat! po Členu 14. volilncga zakona: 1. dr, MUko Brezlgar, posl. Ljubljana, 2. dr. Vladimir Sernec, odv. Maribor, 3. dr. Ernest Kalan, odv.tnik, Celje, 4. Franc Mravljak, profesor, Celje, 5. dr. LjudevJt Plvko,,prof. Maribor. Namestniki: 1. Fran Voglar, prof, in pos!. Maribor, 2. dr. V. Železnlkar, zdr. Slov. Gradec, 3. dr. Franjo Šalamun, odv. Ptu|, 4. dr. August Reisman, odv. Maribor, 5. dr.Jože TavCJar, zdravnik, Središče. Oolite (ine 28. nouembra listo, ki je obrobljena z držaunimi baruami! Kmečka, tneščanska in delavska demokracija, na p!an! Jutri 2B. nov. je dun z^odovinskega potnenn za Slovenijo. Ort za to, da zlu- mimo enkrat za vselej klerikal zem, ki je /astrupil vse uaše javno Zivljenje, ki tu- dii Še "dancs hodii po stop iijah lopova dr. bUŽterSiča, k; je «lavna ovira zdravega napredka in /clravega sospodurskega n kultuniCK'a razvoja riašo države. Zato g'i'c v ziuliiji in*: naš opomii na vso napreduo slovensko javnost, na ves uaprctlni živel] iVli Stov\Miskcm, uaj vrze od sebc vse .rnaieiikostue osohne in dru- ,«r€ pomislckc, in uaj sc zaveda ene«fa vc- likctfa cilja: da je treba pri teh voltvali slret: moč klcrkaiizma za vsako cono. KoKkokrat äc so trobiü klcrikalni li- st: po vscni Slovcnskem, da je litmo- krat&ka stranka 'nirtva. In venda; vedno znova oznaiijajo, da je treba naSo iJcmo kraeijo uliiiti. Le p»sle.ite kler:ka!no caso- plsjcdancs: ^lavni srd in tfujev je tudi daucs zopet iiaperjc:» prot! demokratski stranki, ki je pi> izjavah istih listov 2e davuo mrlič. To je zii.-imcnje, da demo- kratska mlscl živi močno 'n trdtio Z\y- Ijcnjc, dokaz, da se vsem njcn'ni nasproi- nikom n;i posrec'lo jo ubit', dokaz, da žlvl tudii še daues trdno !n nczlomljeno rncd kmeck'ni, nicščan.skim in dolavsk'm ljnd- stvom. Klerikalizcni je uob-i v -sodajiiLin vr>- tljicm boju zavc/.uika v stranki nezado- voljnežev, v narodnih soc'j.ilcüi. Z vso oKabnostjo se je ta straii&ci pollt:*Jn1i i'trocajev vr^la v boj v prvi vrsti proli demokratski stranki, da sc zadosti uža- ljoii': časf.hlepiiosti razn:h Dcržifcv »n ciru^ih političnli novineev. Z vso drz- nostjo trosijo ti ljudje o naSi stranki in njenih yod teljih v .sve.t najgržc laži, ka- krštplh je zmožen samo propalica. In v tein pod lern boju uživajo narodui .socijal- ci oporo in podpor K.oroščcve s>tranKe, ki inia edüii namen, da Cm bolj razcepi in razb'je napredne vrste. Edino. kdor hoče klerkalizinu pripoinoči da lepših nspeliO'V, bo ^lasoval za stranko maikon- [entov, ne pu trezen in razsoden luipreü- iijak 5.11 narodnjak. V napredn.li vrstah je baii /adnje dui prodrlo spoüiianje, da je potrebna 2e- u.'zna uisc'jil.'iia, ako liočetno doscči uspeh. Dobro vid-ijo, da Kie v konstituan» ti za nstavo, ki uaj zasj^ura državi ob- stoj On razvoj. Dobro v:dijt>, da ed'nu jamstvo za dobro rcS'tev tega vprašanja daje dcmoUi'atska strauka, ki bo izsla k.Gt ttiocna drzavotvovna siranka i/. voli- tev kot rolativno najvteja stranka parla- menia. V zadnjoin h'pu ;)oz;vamo ves de- mokratüki ž!veij na Slovensken1.. vse na- ze napredne kniete, tr^ovee, obrtniKc, uradniStvo, delnvstvo itd.: siniite svoje vrstü jutri 2S. ji?. v moeiu) falaiigo demo- kratskili volilcev, ki ste si svest:, da v paiiamtenitii potrebujemo trezn'h n res- nih delavccv, kakrsna sta dr Kukovec in dr. Žerjav, ne pa dematcoškili kricaeev in pl'tvezev in tucV: ne ljudi Korosčevc vrste, ki Rredo /a tein, da razbijcjo 'n razruš jo našo Iepa državo. V obraiiitx> državnc edinstvenosti, v obrambo narod.r^ mfelJ, v obrambo svo- bode In iiaprodka, v obrambo socijalnt prav:čuosti pozivanio ves tlcinokratsFti ž!ve!j v Kracčkih, niesčan^kih lt9 delav- sk:h vrstali: po]dUc jutri 28. nov. na volišče In ;;lasii]itc fIožho 7-a l'sto demokratske stranke, za Hsto dr. \. Kukovca. Begunski program. V početku volilne .borbe se je od različriih strani sprožila misel, da bi begunci kot taki postavili svoje kan- didate za Ustavotvorno skupSJino. Mf- slilo se je pri tem na slično kandida- turo, kakor jo je prevzel dr. Trumbič y Dalmaciji. Izkazalo pa se je, da je taka kaudidatura pri ras nemogoča, ker ni misliti na to, da bi se vse stn;nke šporazuniele na eno in isto osebo. Na to je Jugoslovsnsk-i zbor v Zagrehu naprosil vse stranke, naj sprejmejo Jadranskl program in naj postavjjo po enega kandidata iz Primorja v švojo listo. Ta kandidat bi imel nalo^o, posvetiti posebno pažnjo jadi>nskemu ypraSanju in beguncem, seveda v o- fcvirju svoje stranke. Demokratska stranka je svoiečasno, kakor znsno. ppstavila dr. Gregoiina, narodno §o- cijalistična pa dr. Ryhafa. N«rodno- aocijalistična stranka je začela boj proti «lemokratom s tem, da Primorci morajo voüti samo NSS. Tu je posegel vmes Narodni svet in dr. Gregorin in dr. Ry- b?;F .«-la na njegovo prošnjo odloŽila kandidaturo. Kai nai napravijo sedaj Primorci pri volitvah? Ali bi bilo v nühovem interesn okleniti se NSS? Nikakorne! Prvič radi tega ne, ker NSS je stranka, ki obstoja samo na Slovenskem in bo imela k večjemu 2 člana. Ustavotvorna skupŠčina ua bo žtela 416 poslancev, tako da NSS sploh nc pride v poStev v parlamentu. Dcmokva'ska stranka pa je bita že dosedaj največja stranka in vse prognoze kr-Ž«?io, da pride tudi v Ustavotvorno skupšČino kot najšte- vilneiža stranka, česar niti klerikalci ne zanikaio. Gotovn je. da brez sodelo- vanja demokr.atov ne bo se^tavljena bodoča vlada in potovo je, da brez njih se ne bo möge! noben j^kon v pnr- lamentu sprejetj. Demokrotska stranka bo mo^la vsled svoiepa Stevila v par- lamentu in vsled svoje^a gtevilnega zastopstva v vladi 'provesti marsi- kateri zakon, za katerega ne bodo imele dru^e stranke posebnega interesa. Kdo bo reševal primorski program? Primorski program je jakoobširen.Treba je vedeti, kaj je italijanska vlada napra- vila za Trst in iredento v Primorja te- kom desetletij pred vojno. V istem praveu bo morala tud' na3a vlada de- lovati. Zunanja politika mora iti v tej smeri, da doblnio mogoine in zaiics- ljlve za.eznike. Na vsak način se rr.oramo sprijazniti z Bolgarijo. Dokler nam preliBolgarija za hrbtom, je težko misliti na to, da bi si upala Jugoslavija z oboroženo silo osvobodK.j^JP-rmiasje. f Dobro znamenje je, da se 2e s^daj po- ' javljajo med Srbi stremljenja zcT'gp'o- razum z Bolgarijo. Ravnotako moramo iskati ožjega prijateljstva z Romunijo. Mala antanta se mora okrepiti. Dejstvo, da hoče tudi Italija stopiti v o2je stike z ma!o antanto, ni nikake važnosti, ker S8 ve, da dogovori z Italijo ne držijo. Glede notranjih zadev bi bilo pre- obSirno razpravljati o pojedinih točkah. Gldvn! naš eilj mora bit! konsoll- dadja države. To so gJavni predpogoji za osvo- boditev Primorja. Tu ne gre za kake malenkor.tne naredbice, ampak za celo vrsto zakonov, za or^anizaeijo cele drž;ive. Dokler ni na?a država konso- lidirana, dokler si nismo zagotovili zunanjih prijateljcv, je vsako govoriče- nje o izvedbi jadranskega vprašanja le fraza, ki Iioče doseči momentani uspeh pri neveäcili. Ed.no ie oni, ki deiui^'jo ^a enotnost in konsoüdacijo Jugosla- vije, rnorejo urtsnčiti jadranski pro- gram. Kar se liče Primorcev, ki so in ostanejo v Jngoslaviji, bo treba pra- vice, ki jih faktično že imajo tudi za- konsklm potem utrditf. Treba bo po- sebnega zakona glede prlstojnost! Pri- morcev. Do sedaj se sploh ne ve, kam. so prisiojni, izvzemši državni uradniki, ki dobijo pristojnost z nastavitvijo. Današnja negotovost mora nehati. Pri trgovinskih pogajanjih z Italijo, ki se bodo vršila najbrže januarja all februarja prihodnjega leta, mora na3ä vlada doseči sporazum z Italijo glede odškodnine zaone Primorce, ki ostanejo v Jugosiaviji. Tudi Primorcem, ki bodp ostali pri nas, mora italijanska vlada plačati odskodnine, oziroma mora na§a vlada prevzeti dolžnost, da jim ona plača primerno odškodnino. Za one Primorce pa, ki se hočejo vmiti šele po::neje na Pl'imorsko, mora naša vlada doseči z itaiijiinsko vlado sporazum v tem smislu, da ne zgube medtem svo- jih političnih in zasebnih pravic. Treba bo tudi misliti na kolonlzacijo. Poleg dobrovoljcev morajo dobiti tudi Prf- morci primerna zemijišča v pokrajinah, ki jim najbolj prijajo. Vsled slabe ad-1 ministraeije, pomaujkanja poijedeliske- ga orodja in posebno radi pomanj- kanja pojlopij v krajih, namenjenih za kolonizaeijo, se n'. mogel ta načrt iz- vršiti. Prodolgo bi bilp naštevati vse zakone in narodbe, s katerimi se mora urediti primorsko vpraSanje. Glavno je to, da bodo iineli Primorci zaslombo v oni stranki, ki bo imela dob^o voljö in možnost izvršiti te načrte. Kako bomo volill ? 1. Kdor je vpfsai] v vojihie inenikc, je tipravicen volit1. 2. V nedeljo (-S. im.) zjulraj naj s? s':.-¦¦' jut-piodii: volilei enc obeinc zbcr.ejo -j : !-;upüo odidejo na voišče. 3. Ne pozabi vzeti s seboj kake iz« kazji'ce (bodLsi krstiri, domovinsk;, orož- nj al poroeni list ali kako drugo legitl- rnac jo), kaiti k vol;ii"vain «e dobls oil ablastv« nikakoga pozlva. 4. Na vol'scu ravnaj tako-Ie: a) Ko stoptiš v glasovalno sobo, po- vej komisji svoje inie, prvmek in svoi poklic. b) Ce te clan.; kom sije ne proznajo, pokaži tiisto izkazm'co, ki si jo princsd s seboj. c) Komsija ri-'Uo u^otovi ivojo upra- vtčcnos.t do glasovanjai n predscdntk ti izroči majlmo krogljico, ki jo skrbno stisneš v desno pust. d) Prcdsednik pokaže skriujicc m u razlož«, za katcro stranko je namenjona ta ali.ona skrinj'ca. e) Roko s kroffljieo vtakneš po vrsti v prvo, drugo, trotjo .*kalljico ali ükrinjl- co itd.; v TRETJI skrinjici roko odpreš In spuštiš kroRÜico, jiato i>a pr'ncseS ro- ko zepet zaprto ven. f) Nato vtakües prazuo, zaprto roko se v ostale skruii'ce po redn. Ko si po- teg-nil roko iz zadnje skr'.njice, odpreg pest in pokažeš komis'ji, du kroglj'cc iv- maš več, da si jo torcj izpustil v eno !z- med skrnjic. Tako si vol: 1 napredno, demokratsko stranko, ne da bi* kdo za to vedol, Vsak glas je važcu. zato pojdi tud'. po soseda in prijatolja, ki ima jialsovalno prav'co, pa morda Še ne ve, kako naj Klasuje; pripelK ga na vol šč'.1, razlož' nin, kako si storil sam, da tud'. on stori enako in da tudi on spusti krogliico V TRLTJO, to Je našo skr'njico. Naši možje morajo 'tncti v bliz'ni volišča svo.i prostor in volilni imen'k. da natančno lahko zasledujejo, kdo od našTi šc ni von, da piavočasno pošljejo po uje- ga. Prcglcd naj se izvräi žc dopoldne rncd 10. in 11. uro, potetn takoj v popol- dansk'li urah. Po zvršuni volitvi ne hit; takoj dq- mov, arnpak ostani v bl'zini volišča v družbi drug h naprednili vulilcev, da bo- do omahljivci vidolt na5o nioc in storiH i (kot f) svöjo dolznosfnapräm narodn ;n držav». Za pr.stašc demokratske strankc obstoja vorina dolznost, zatG v nedeljo. dne 28. tn». zjutraj vsi na hogc! OSs.«p-tniki in v^lil^e* Pr'ijejuo je opazpvat1. da se bäs obrtmštvo, ki sc za politiko dozdaj pri nas n'i nnjogo bf>sa'k>, za seda.me volitvc prav pridno zaihma. Kanditlauira naš;li (jbrtii'iških prvoboviteljcv Ivana Rebeka in Engelberta rraiicbcttiia sc / vseli strani s'mpatitrro. pozdravlja. (i. K'ebeKa kKčejo O'brtM ki nn vse straiK na sliode, tako da gospod kandidat, dasiravno zejk* marljivo ilcinjc, ne more ustrcči vsem žcljain. Obrtniškj volilni sestanki se pu- vsod prav dobro obnescjo in siinpat-tje obrtmištva so splo^no na strani demo- •kratske stranke, katera je .«dina sprejela v svoje kand-idatne liste resne obitniške kandi'date na mesla, na katcrih i)oda tudi zniagal;, in katera je edina v polnein ob- scgii sprejela celjsk. obrtniški prognan v celoti za svoj program. IJa tud; osta|i slojii se vcselija kandkl.nture ü'. Rebeka, ker ga poznajo koi zelo delavntga mo2a, katerJ bo v parlaniuntu ob strani naJega d:čncga prvobortelia dr. Vekoslava Ku« kovea nwgel uspcšiio delovati za blag or svojega naroda kot osebnost, ki ni zna- na 1c v Slovemji, anipak upoštevana in SDOštovana tudi y dnigih pokrajinali. Zatorej obrtniki: Vs» kot cn mož na vo« Išče za kamiidatno H«to dr. Kukovca In Ivaiia Rebclüi! Nobedcn napredni voll- Iüc. posebno noboden obrtmk, ki žti! do- bro svojenni stanu in seb;. naj ne ostanc v nedeljo doma! Zbcrite kroglj'ce v skn- iijoi Jugoslovanskc demokratske stran- ke. da s tem pokažcte svojo tnoč in sta- novsko služnn-st in priborite naSemu pr- vemii slovenskenin obrtirSkcniu poslan- cu sijajno zmago. Vinicarff« pozor! Vsakomur ie Sp potovo v rpominu lan.-'k» letQ, koüko pomsnjkania ?rpo inorali vfnifarji oknsiti.'Posebno rn^s«: Tipril rr.aj in iunü, ko nismo imeH no- bene zaloee. a zaslužili na teden toliko. 28. novembra naj ne ostane napredni noben voliiec doma! »:; c v T ccsx* SUv. 142 Obrtniki! VaSa usoda je y Vaših rokah. Čo želite, da dobite v paiiamentu dobrega zastopnika svojih težeiij, glasujte jutri 28. t m. vsi za Rebeka! da bi se pošteno izhajalo 2—3 dni z zaslužkom. Kaj je bilo storiti? Spomnil sem se, da so pri zadnjih državno- zborskih volitvah tedanji klerikalni kan- didati (sedaj ministri in poslanci I), obe- tali nam viničarjem, da nam bodo Šli na roko in da nam bodo, če bodo iz- volieni za poslance, naš revni viničarski stan spravili do pravic, da bomo do- bivali od države in dežele podporo, da bodo uvedli za na5e otroke takozvane oblačilnice za viničarske otroke i. t. d. Lansko leto pa, ko je priSla sila do vihunca, sem pisal ministru dr. Korošcu, da zdaj je čas, da pokaže svoje člo- vekoljubje in izpolni vsaj nekaj obljub. Temu človeku se Se ni Ijubilo odgo- voriti na naše prošnje (seve, kdo se bo pa prepiral z viničarjem in še mi- nister!). Kaj sem hotel? Poskusil sem pri ministru dr. Kukovcu ravno z isto prošnjo kot pri dr. KoroScu. V 10 dneh dobim odgovor, da se bo za stvar po svoji moči pobrigal, akoravno nima on takih stvari v svoji oskrbi. Pa preteku 3 tednov smo dobili prav dobro ko- nizo po tedajni polovični ceni. Kako hvaležni smo tedaj bili dr. Kukovcu, veste viničarji v Halozah sami. Viničarji, čas je sedaj, da svojo hvaleznost pokažemo dr. Kukovčevl strank! s tem, da na dan 28. t. m. spustimo krogljico v Skatljo Jugo- slovanske demokratake siranUe. Če vsi tako naredimo, bodo poslanci, ki bodo izvoljeni na dan 28. novembra, dobri demokrarski posbnci, ki se bodo, bodite prepričani, potegovali za nas. Viničarji iz Haloz, Slov. Ooric, iz Ljuto- mera, Maribora, Šmarja, Celja, Radeč, Bizeljskega ltd., na dan 28. novembra ali prihodnjo nedel|o vsi na volišče, in oddajmo glasovalno krogljico v škri- njico Jugoslov. demokratske stranke. Ne poslušajte agitatorjev drugih strank, posebno tistih, ki se poslužujejo priž- nice in spovednic kakor tudi najostud- nejših Iaži. Verjemite sami sebi, ne drugim. Naša skrinjica je v štajerskem volilnem okrožju tretja. Pozneje se po- govorimo o skupni viničarski zvezi. — Pozdrav vsem viničnrjem! A. M. Vitanjskitti wolilcem! Iz Vltanja. Tiiani! Koga bomo volili v nedeljo? Bomo volili kand;date dr. Ko- roščeve »Kniečke zveze'Sl^v. üospodarjn«. Tarn so se glasno uprli kniötjc v cerkvi misijo- fiarjem, kateri so raz prižnioo pridgovall nekrščansko sovraStvo mod onlmj far- ! maui, namesto da bi oznanjeval; lepe I Kristusove nauke! — Ker hočemc bUI ! vsaj mf. slovenski tržani srčno udani naai ! novi, prckrasni in bogat: domovini, ker j liocenm biti dobni kristjani. ker hočcnio j vsem stauovoüi dobro, bomo v nodeljo spuščall uaše krogll'ce v tretjo volilno skrinjlco, na katorl bomo vldeli našc dr- I žavne barve: raodro-belo -rudečo. — Zl- vain Kukovec in RcbekJ Vsak glas Je lahKO odločHen! SliSimo, da je rekel ta in oni demokrat na deželi, da bo volil SKS ali kako drugo napredno stranko, češ da njegov glas itak ne zaleže, ker je sam v ob- čini; drugi podobni »samotar« zopet iz tega vzroka ne misli iti volit. TakSne svoje somiSljenike po deželi moramo ponovno opozoriti, da bo imela demo- kratska stranka pri vsakem volišču svojo volilno Skrinjico in ker voli celo štajersko-prekmursko ckrožje skupaj le (3110 kandidatno listo, je treba, da zberemo v celem okrožju do zadnjega vse glasove. In pri tern lahko postane končno ravno en glas odločilen — sie- herni mora torej pri teh najvažnejših volitvah vršiti svojo narodno in stran- karsko dolžnost. Vsi nosimo enako odgovornost! Volilnl sestanek obrtnikov v Žalcu je v ^etrtek zvečer najsijajnfje uspel. Nad 80 obrtnikov se je zbralo j v gostiiniških prostorih delniške pivo- | varne ter odločno pristalo na program JDS. Zastopani so bili obrtniki iz Žalca, Gotovelj, Podloga, St. Petra, St. Pavla, Št. Lovrenca, Šešč, Griž, Vrbja, Liboj, Ka-az, Petrovč, Dobriševasi, Arjevasi in LoŽnice. Domačin g. Šušterič je z obrtnega stališča opozoril obrtništvo na predstoječe volitve. V globoko zasno- vanem in stvarnem govoru je podal kandidat Rebek svoj program, s kate- rim so se strinjali vsi obrtniki in ob- ljubili, da ga bodo razjasnili tudi ne- navzočim stanovskim tovarišem. Ociljih JDS in o strankarskem boju je govo*:l kandidat prof. Mravliak. Gotovo je, da bo volilo vse obrtnigtvo spodnje sa- vinjske doline prihodnjo nedeljo listo obrtnika Rebeka. Kinetje-hmeljarji! Koga bote volili? Zdrav razuni vam kaže, da ne volte l.Ui- d:, ki za vas n:so doslcj nič storili, amuak našega znanega, resnega pout ka dr. V. Kukovca, ki vam je po hutlem boju t ostaliini ministri izvojeval izvoz hinelja za znatno ziržano carino in brez osigw- ranja valute ter je tako našim hmeljar- skim krajem pr^tedil mllijont! Zato pa pojd te 28. novembra na vollšče in vrziie krogljico, ki jo tarn dobite. v tretjo škat- Ij'co ali skrinjico, na katcr bote videM ! kanddatno listo dr. V. Kujfrovca rdeče- \ bolo-modro obrobljono! Sv. Jurij ob iiiž. žel. Tukaj b; sk'oraj i cell trg void listo dr. Kukovca, da se wi j vrinil Dobovišekov R"(ii ;¦ svojo kandi- ' daturo NSS. Pa vsccno hu ostal Rudi v , manjšini. Zupnik je tudi raz prižitcc zaa- j njo nodeljo m'javkal, da inoramo vsi v I prvo skrinjico smistiti krogljicc. Boiuo že, čc se nam bo po glavi inotilo. Stare- ga mačka Korošca prcdobro poznanio. Dramlje. Tukaj se je lepo Stevilo kmetov in intclgence odločilo voliti J1J5 listo. Vsi osiali vol jo listo SKS. Dr. Ko- rošec, vaša slava gre h koncu in politiC- na tK'sramna agitacija tud . Sv. Stefan in Zibika. Lonrarjev Ja- ka iz iPonikvc hodi po naših kraj'h snu- ¦biti voDilce. Da mu kinetje ne verjamejo nič, se octtno vidi, ko na vsakem zboro- vanju kažejo volilci širokoustnemu prid- garju fige in osla. .tiipnik Močn»k hodi od hiše do h:§e in roti in prosi, naj vsi Jakl- na volijo. Neki dan io je pa skoraj sknp:i ill do!>il po hrbtu od rešctarjev Ribn'ca- uov. Tudi pri nas naj velja tista resem, ki se glasi: In opct se oglas. nas sto, kle- rtkalnčh poslancav ne bo. — Cepur. Volilnl shod JDS v Sevnicl 24. tm. v hotelu »Triglav« se je prav lepo obnesel. Kakor znano. je Sevnica gnezdo narodnosocijalne hujskarije, ki je za- strupila javno življenje in razcepila družbo. Vendar ljudje počasi začenjajo uvidevati in se treznijo. Na sestanku sta poročala kandidata g. Ivan Rebek in prof. Mravljak. Oglasili so se tudi domačini, med njimi g. Šribar. V Marlboru ni treba več hodili na volilne shode in ne čitati časopisov. Vse volilno-politične novosti nam nam- reč povedo o,?romni lepaki po vseh oglih, tudi svoje programe nam že stranke javljajo z lepaki. Posebno ne- utrudljivi so v tern delu klerikalci, ki nam vsako noČ posejejo ulfce in trge s svojo volilno literature tako da wnajo cestni pometači vsako jutro dovolj dela. Tiskarne pa delajo skoro noč in dan, na tisoče in tisoče lepakov in časopisov gre vsak dan med ljudstvo, vae — gratis. Izgubljune volilue krogljlce. Kakor javlja hrvatslvi uradni list, se Je v Liki, med Slunjem in Rakovico, ua doslej 5e ncpojasnjen načiii razb;' vagon, v katc- lcm sc je voz'l maierijal za volitev po- slanccv v konstituauto. Iz vagona je te- ga nil zaboj s kroglfeami. Vlada pozlvlja one, ki so vzcli te krogljicc, da jih takoj vrnojo oblasti. ker bodo seer, ako sc jlm pride na sled, oziroma če bi sc ten kros- lj'c poslužili pri volitvah. najstrožje ka- znovarri. »Najnovejšo pobožno žeMo< je jio- slal 270. številki »Slovcnca« z dne 25 tm. LDU o razkolu med demokrati v niSkcm cvkrajti. Da bi se zavaroval vsaj nckoliko, citira ZNU (?), kateri je po njegovem mnenju prvi izmislil to laž. •— Vse to pa ne bo pomagalo klerikalcem na konja, v nedeljo bodo dožlveli sam. svoj »razkol«. »Navod'la« /a volitve dajc »Slov. Gospodar« takole: »Kjc» je nevarnost, da bi naši polit"č)ii nasprotniki s silo ho- teli prepreč;ti dohod naš:h vollcev na volišče, javite to takoj okrajnemu gla- varstvu. da prc°>krbi orcžniSko. aslsten- co«. — Najraje bi postavili nunda z roč- rv'mi granatami oborožouega hnd'ca pred voliSča, da bi uhil vse »Hberalcc«! Se jim pač vendar tresejo hlačke.....tudi »rudeči križ« tokrat ne bo nič več po- maKal! Qospodii ceVlshciim Vedcžu v ¦>Novi pi-avdi* si dovoljuje naS urednik ponižno in udano sporočiti, da ga je »panal«. Pfvič ker se na case, ko je imel »nevesto z otrokom«, danes, ko ima s takratno nevesto že 7 še živečih otrok, spominja le še kot na leta mla- dostne raz^ranosli. In drugič, ker ga je g- Vedež moralno prisilil, da mu da vse po ženi potom veriiniStva pridob- Ijeno bogastvo na razpolago za even- tualne deficite pri »Novi pravdi«. Bog in celiski Vedež bodita našemu iired- niku milostljival — Amen. Btož Zupanc gcozS! Naš vrli prista§ n kandidat L. Tgnac Toplak v Trbovljah je dobil od domišlja- vega Blaža Znpanca, Uandidata NSb, pismo, v katerem inu očita »šuftno dvo- reznost<: (za te besedc bo :mel g. Zupanc še pril'ko dati ziidoSCciije!) in gu pozva, naj odstopi kot kandidat .IDS in naj dela za narodnosücijalno stranko. Sklicujc sc na nek sklep, ki so ga baje napraviPi obrtniki v Trbovljah 11. tm.. da bodo gla- sovali za Zupanca. F'ovedat' moramo to- rej javno, da je bil dotieni sklep storjen le, ker je Zupanc lagal. da ie oii postav- Ijen kot kandidat NSS v soglasju z JDS. Zupanc v pismu pravi, da bo napram tstim, ki bi proti njemu delali, postal iz prijatelja — sovrag, kar naj g. Toplak prepreči s tem, da odstopi od kandida- sure. To ie vlšek narodnosocijalne predrz- nostl, katera so l)o julii 28. tm. maščeva- la s tem, da bo vse obrtiitštvo glasovalo za Rebeka. Ponesrečen shod NSS v Ljub- Ijani. Dne 25. tm. so sklicali NSSarji z velikimi lepaki shod v veliko Union- sko dvorano Obisk je bil temu pn- mertn, vendar je bila pretežna večina poslušalcev demokratov, socijalnih de- mokratov in komunistov. Govoriti so so namenili kandidati NSS Deržič, Brandner i. dr. Vendar so naleteli po- vsod na odpor. Udeleženci so delali medklice, metali iz galerije letake na govornike, nastal je hružč in tru§c\ žvižganje, kričanje in praveata mena-* žerija. Do resnega obravnavanja sploh ni prišlo, pač pa si je občinstvo po marsikaterem dovtipnem in burnem prizoru konečno zapelo razkritih glav »Hej Slovani!« ter sa s smehom razSlo. V celi predstavi so izkupili ti krasni nerodno-socijalni kandidati tudi nekai bunk, katere so si odnesli kot predokus izida nedeljskih volitev domov. S tem je zaključila strančica svoj neslavni nastop v Ljubljana in tudi po ostaii Sioveniji. »Jugoslavia« je videla v tem shodu »največjo zanimivost« — naj ji bo (njeno poročilo se drži sicer brzo- javnega sloga!); pričakujemo le 5e, da tetka »Straža« čestita narodnim so- cijalcem h »krasno uspelemu« shodul Narodnosodjalnl strahopctd. Dr. Brczigar, ki je bil v »Novi Pravd.« na najpodlejši način opljuvan, je poslal k glavueinu urcdniku te cunje kot svoje zastopnikü dr. Grablov.ca, Ribnikarja itl dr. Pestotm'ka z željo, c!a glavjr urcdnik obdolžitve pred nj mi ponovi. da pride ta- ko zadeva hitrejc pred sodnijo. Fakiu je izjav'l, da je sicer napad izše! z njogovo vednostjo, da pa je odgovoren uredrn'.k Sever, in ni hotel san; obdolžitev ustine- no ponoviti. O cast! in dostojnosti imujo pač gospodk Fakin: in Dorž či svoje po- sebne pojinc. !u uedvomuo .so tudi veliki junaki. P^lifiLne vesfi. Regent Aleksander je lahno obofel vsled prehlacla povodom svojega poto- vanja po Sromu. Novarnost: ni nobenc. Trgovska pogodba z ltalijo. CJrot Sforza se jo posvetoval z nas;rn iioslarr;- kom v Rimu glede predpr:prav za trgov- ska pogajanja z .lugoslavijo. V smislu ten dogovorov odpotoval je nek višji tajd- janski uradn'k v Beograd. Naša severna lueja. Med Kokošenja- kom in Sv. Lovrencom jc počel tehniCn odsck razmejitvene koir.isjo postavijatt na defiiv tivnih točkah držuvnc nicJnlRC med .Jugoslavijo 'u Avstrijo. Kom-siju bo poCL'la zopet dclovati, ko se bodcta vr- * nila japonski in francoski delegat iz do- pusta. Mura ie koiičtioveiiavua mcja. Tako je odrcdila poslauiSka konterenca v Pa- rizu ter izrekla, da tc meje razmejitveiM komisija nc smc rcvidirati, kt*r je meja itak ncizpreincnljivo določcna v sanzer- rn en ski pogodb". Poprava inej bi se ino- gla 'izvršiti le spornzumno med .Jugosla- vrijo -n Avstrijo. Naš parlamciit, v katemn bo ?boro- valo novo'zvoljeno naroduo nredstavm- šivo, je dovršen. Vr&i se šc prevoz po- lištva iz starcga parlamenta v novr» stavbo. Pustošenje d' \nnuii7.ijevlh arditov. Na progi Sv. Kuzrna—Sušak in pri Bra- di:oi so izdrli arditi tracnicc. V baroški lu- k'i demoiitirajo dv-gaki ter so ra/.dejaW tudi tani se nahajajoči okretni most. Pod dva želczna mosta so djali mine. Podwr- nirati nameravajo tudi predor, ki veže reško progo z Sušaka v baroško luko. To početjc jc vzbudilo veliko ogorcenje in razburjeuje. Zagotavlja se, da poČe- njaio arditi te zloeine spornziimno z lta- lijo, da bi oropali naš naroci. Lopovi jem- ljcjo našemu prebivalstvu živino, živeK. vino in vse, do Cesar prdojo ter jim vst- ljujejo reške krone in neke nove nepo- znanc bele bankovce. Angl'ia In črnotjorsko vpraSanle. Po- slanci angleSke zbornico so vedno inter- pclirajo vlado K»^de Cruegoro. V zadnji scj.i jim je mün. predsednik Lloyd (korge prav možato odgovor;], da se čudi, kako da sc te interpchcij-i vedno ponavijaju. Srbska vlada in srbski narod sta s svojW nastopom zasluž.la, da se ž njima druga- če postopa. Srbi, Hrvati in Slovcnci imjt- jo prav, da zahtevajo popolno urav'.co svobode. Ootovo angleški poslanci ltiti tie vedo, da so Crnojrorci tudi Srbi. Upa. da bo Crnogorsko prubivalstvo porab:i<» sedajno priliko tc bo nri volitvah v kon- sf.tuanto samo spravilo to ponovno in- terpel'ranje, ki je le posledica tnahiiiaoij Nikitovih podkupljencev, s sveta ter iz- 28. novembra vrzite na volišču kroglico v skrinjico demokratske stranke, ki je tretja in nosi spredaj kan- didatno listo dr. V. Kukovca, obrobljeno z državninii barvami! Stev. 142. »NOVA DOBAi Strut $. Jlltri 28- novet3ibi*a vsi na volišče in glasujte proli klerikalcem kot glavnim krivcem svetovne vojne, ki iinajo na vesti milljone človeškik žrtev. Volite vsi demokratsko listo dr. Kukovca! razilo nedvouumo svojo narodno voljo za edinstvo dižave SliS. Grški parlainent se sestane J.8. dec. tl. Otvorila ga bo regentinja Olga. Nemške želje na Ceškem. Odposlan- ci nemšk;h vseueiršč v Pragi so prosili predsedn«ka Masaryka za premestitev svojih lakultet v ozemlje, kjcr so Nemci. Predsednik jc izjavil, da iimeva to željo. r— Glede zatiranja nemštva na Ceškerri sc je ugotovilo, da k b;io po zadnjem ljudskem štetiu na Ceškem 24% Nemeev, da pa icnajo mnogo vee šol. kakor b; jih po proporcu preb'valstva smeli zahle- vati. Boljševikj zopet liapredujejo. Kakor pravijo poročila iz Ukrajme, so se obrni- le boljševiške čete. potcm ko so defnl- tivno premagale VVrangla. proti Ukrajnii ter napadle Peiljurovo vojsko prl Kijevu, k: je bržkorie že v boljševiški posesti. — Petljurova armada je imela vellkanskc izgube na moštvu in materijalu ter se umika na vseh frontali. Nikdo več nc dvomi, da bo zadcla Petljuro :sta usoda, kot Wrangla. Deli Wrauglove armade so dospcTi v luke balkaii-skega polotoka. Dne 25. tm. je prispelo v Kotor 4000 Wranglovih vo- jakov. Francos so posredovali pri naSi vladi, da sprejmt lialjnib 10.000 vojakov. TikK rusko brodovjc, ki je bilo Wranghi na razpolago, pr.de v Kotor. Slavnostnu seja v Celovcn. V okra- šeni dvorani koroškega deželnega zborn v Celovcu se je vršila dne 25. tm. slav- nostna seja de/elnega zbora pod pretl- sedstvom Lukasa. Ta se je v svojem na-- govoru zalivalil ljiidstvu, da je oddaTo svoje glasove za Avstri.io ter se obenem spoininjal padüh borcev za nemško Ko- roško. Mariborske novice. Umrl je 24. tm. čevljarski moj- ster Štefan Divjak, star 45 let. Novo cerkev nameravajo zidati v magdalenskem predmestju. V času ve- like stanovanjske mizerije brez dvoma najnujnejSel Klerikalci kupCujejo z javnim pre- nioženjem, V Mariboru so kupil kleri- kalci na Kralja Petra cesti svet za zgrad- bo cerkve sv. Magdalene za 481.000 K. Mestni sosvet je odobril to kupeijo, ne da b; bil vprašal občanc za rmienje. NeinČurskega izzivača so artlirali v osebi lekarnarja Königa, ki se je v niaii- borski kavarni «Rotovž« izrazil: >• .letzt- wrd die Qtenze bei Leitersberg gezo- gen, dann bekomnisn wir in Marburg Plebiscit. Da werden die Windischen laufen!« -— Takih barab mrgoL po Man- boru še vedno polno in skrajn: čas jc, da pometemo s to golaznijo. Mariborske podružnice CMD prirc- dijo na Štefanovo ob pol 15. uri božični- eo za šolske otroke. Vršila se bo gleda- liška preclstava, na to pa obdafovanje revnili šolarjev. Begunsko ürustvo »Jadran« je imclo 24. tm. v dvorani Plzenske restavracije v Mariboru predavanje o Jadranskem vprašanju. Volišča v Mariboru. Maribor je raz- dcljen- na pet volilnih odsekov. VoT.šČa se nahajajo za I. okraj v dekliški meščan- ski šoL; na Miklošičevi eesti St. I, za II. okraj v dekliski ljudski in meščanski so- li v Cankarjevi uliei št. 5, za III. okraj v poslopju bivšega ženskega drž. učitelj.S- ča v Cafovi ulioi št. 9, za IV. okraj v de- ski ljudski šoii IV v Samostanski ulioi št. 10, za V. okraj pa v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ul'.ci St. '10. Področja po- sameznih volilnih okrajev so razvidna ^ štev. 76 »Tabora« z dne 25. tni. Zasačena tihotapka bankovcev. Iz Maribora nani poročajo: .V četrtek, dne 25. tm. je v dunajskcm vlaku med vož- njo od Št. llja do Maribora kontrolni orožnik opazil, kako je neka ženska v roki sumljivo obračala zavitek papir]a. Orožnik ji je vzel zavitek iz rok in nasel v njem 10 tisoč nežigosanih avstro-ogr- skih bankovcev. Nato je orožnik tihotap- ko natančneje preiskal, posebno sumlj;- vo debele platnice nakupovalne ročnc torbe — in res je na§ei med temi platn-i- caini nič manjc kot 150.000 nežigosanih avstro-ogrskih bankovcev, ki jih je nato z žensko vred — gotovo Ž2 staro tihotap- ko — izročil carini. — V sredo pa so ne- kemu tihotapcu zaplenili 4P kg siebrnib kron in pred par dnevi zagrebškemu Ži- du velik pisker dinarskih novčanic, ki jili je hotel pod mast jo sprav:ti v Avstri.io. — Potniki se torej ne smejo čuditi, čs so kontrolni organi v svoji službi ngorozni. Ceijske novice. Voillcem v pojasnilo. Mnogi vo- lilci mislijo, da bodo dobili za volitev od občine kakšno legitimacijo kakor v času avstrijskih volitev, in so v dvomu, a!i naj gredo volit, če take legitimacije ne dobijo. To je krivo. Nobenemu vo- lilcu se od občine ne dostavljajo legi- timacije, ker se sploh ne izdajajo, Vsakdor, ki nima obvestila, da je iz imenika izbrisan, in ima sicer lastnosti. ki se od volilnega upravičenca zahte- vajo, nai gre v nedeljo v času od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer na volišče, kjer pove svoje ime, se po potrebi, če ga volilna komisija ne pozna, tudi legiti- mira, na kar bo dobil, če je vpisan v imeniku, od predsednika volilne ko- misije krogljico, katero vrže v tretjo skrinjico. Tako celjska mestna kakor tudi okoliška občina ima po dve vo- lišči. V Ceiju loči obe vollačl Ljub- Ijanska In Aleksandrova cesta, v okoliški občinl pa volijo volllci iz Gaberja, Spodnje Hudlnje, Gornje Mudinje in Dobrove na volišču v Gaberju, vsi ostali pa na Bregu v občinski hlši. Miklavžev večer Celjska Čitalnica priredi v nedeljo, dne 5. decembra tl, v veliki dvorani Narodnega doma obi- čajen Miklavžev večer. Spored se še objavi. Vse cenjene dame in gospode, kateri bi bili pripravljeni sodelovati, so naprošeni, da pridejo v pondeljek, dne 19. tm. ob pol 7. uri zvečer v Čital- nico na pogovor. Odbor. SLOV. .VUiSsNO (il.liDALIŠCE V CELJU. Mora/a gospe Oiilüke, ki se upri- zori v cctrtek, dne 2. dec. v našcnj ^le- dal'šču, je ena najzabavnejših komedij poljske p'isatcljice Zapoljske. Nahaja se ^talno na repertoarju vseh velikih nle- dal.šč in žanje povsod vel ke uspehe. IJinrla je dnc 25. tin. v Celju obče- spoStovana gospa Fina Kotnikova, roj. Prus, soproga dvomega svetnika in predsednika celjskega okrožnega üodiS- ča g. dr. Jos-ipa Kot:vka, po kratki, muč- iiii bolezni. Trtiplo pokojnice prepeljejo v Konjice, kjer se vrši dunes ob pol ;j. uri pop. pogreb na pokopališčc Sv. Ane v Ko'iijicah v obiteljsko grobisce. - Pokoi- nica ni b;ia samo vzor-žena in skrbna inat:, mapak bila je eua izrned onih redkin Slovenk, k; uiso kazale svojega lodo- ljubja na bobnoč način, ki pa je v s\'oji till: dobrotijivosti pornagala nestetim revn'.m slovenskim dijakom, da so — v tcžkih časih — mo.ifli uspcšno dovršiti svojo srednjcšolsko izobrazbo. —- Priza- deti ob'telji nase vwijgloblje sožalje, po- kojnici pa ohranlmo trajen blag spomin! I3odi ji zemlji'ca lalika! Kolar b: našel v Celju lep zaslužek in tudi zaeasen lokal. Zve se v našem uredništvii. Ceno inleku za niesto Celje jo dolo- c(la komisija za loloeanjc cen v petck 19. tm. na 4 K SO v. Nalcpljciijc Iclakov, katerckoli vse- bne na inestlh, ki »iso za plakatiranje določeni, po liišah in zidovih, nn plotih ltd. se strogo prepove. Občmstvo sc opozarja, da se l>odo tak1 letaki takoj od- stramli in proti storilcu se bo v prihodnje strogö kazensko postopalo po § P ces. naredbe z dne 20. april.a 1SH drž. zak. št. 96. — Mestn! magistra: celjski, due 25. nov. 1920. - Vladn komisar. dr. Zu- žek 1. r. Odvetniški izplt jc napravll g. dr. Milko HraSovec, ouv. kandidat v Celju. Javna /ahvala vsem gosp. mesar- jem v Celju in gasp. I?cberšakn. gostiln:- čarju na «Zelcncm travniku«. kateri so m: podarili skupni znesek 134 K, In me rid ta iiačiii rešili iz nioje nakecje bede. —. Celje, doe 25. nov. 1920. •- Anton Dolšak. Obrtiia nadaljevalna Sola v Celju ni- ma pouka na dan volitev t. j. v nedeljo, dne 28. nov. tl. - Predsednik Solskega odbora. ObrtniSki sestanek. 25. novembra v hotelu pri Kroni je bil povoljno obiskan. Obrtnižtvo je razpravljolo o uvedbi obrtni5ki'n učnih tečajev in se je napravil sklep, da se v najkrajSeni času uvede v Celju knjigovodstveni tečaj za obrtnike vseh strok ter čev- ljarski in krojaški prikrojevalni tečaj. Podrobnosti bodo posamezni obrtniki zvedeli potom svojih zadrug, ozirorna tudi potcm časopisja. KrojaČi in čev- Ijarji skličejo v kratkem tozadevni se- stanek vseh članov, da Le o podrob- nostih pogovorijo. Zanimanje za tečaje je veliko. Tekom meseca decembra bo v Celju tudi 2-dnevno predavanje stro- kovnjakov iz Ljubljane o bajcanju in 0 porabi betonskega železa. Nasestanku se je seveda tudi Živahno razpravljalo radi udeležbe pri volitvah v ustavo- tvorno skupSčino in se je splošno z navdušenjem pozdravljala kandidatura g. Rebeka ter so obrtniki drug dru- gega pozivljali, da se volitev udeležimo polnoštevilno. Obrtnik nobeden ne iz- ostane od volitev. PoŽar v Trnovljah. V torek zve- čer je v Trnovljah pri Stožirju nastal požar, ki mu je uničil hiäo. V hiši stanujočemu čevljarskemu mojstru Ignacu Škrubeju je vse pogorelo in ima škode 20.000 kron. Turistika in sport Otvorjeno drsališče. Z današnjim dnein je otvorjeno drsališče pri »Colnič- kih« v Zavodnr. 'loüko na znanje občin- stvu, ki se zanima za to panogo športa. — Športna klub »Celje«. Petrovče. Tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda je poklon la vodstvu osnovne šole v Petrovčah v prid ubož- nim šolarjem znesek 533 K kot prebitek predstave (Revček Andrejček«, ki jo Je uprizorila dne 24. oktabra tl. na odru »Dramatičnega društva« v Zalcu. — Po- žrtvovabiim diletantom izreka tem po- tom najto-plejSo zahvalo — Solsko vod- stvo. Polzela. KonCno se je vendar dežel- nä vlada ojunačila in ukrenila odslovitev bivšega avstrijskega generala Schmida kot uradmka v tovarni strojil. Sv. Bolfmik-SrodiäCe. Zadnje dni se klati tu okrog nek potepuii, k: je služil po üradcu in v Nemški Avstnji ter se izdaja tukaj kot komunist. Drznež je hotel po Sv. Bolfenku v družbi iukajšnjega orož- nika agitirati od hiše do hiše. Sum: se pa, da je ta možakar tajen odposlanec Su- šteršiča, ki bi rad ljudstvo pridobii za ideje liabsburžanov, Opozarjarno na to naše oblasM ter prosimo, da sc nas proti takJm nakanam /. vso resnostjo zaSčiti. — še poročamo. DNEVNE NOVICE. »Družba sv. Cirila in Metoda« pioda v Slov. BiS'trici: 1. Hišo št. 83, gospodai- sko poslopje in vrt, vl. St. 84 kat. občinc Slov. Bistrica. 2 Njivo, iineno/ano »pr; Črniču« pri S.ntarjevem grabnu) parcela 189 iste vlož. št. in občine. 3. Travnik pare. 923/1 in 923/3 iste viol štev. in občine. Ponudbe i° posiati na vodstvo »Družbe sv. Cir la in Metoda« v Ljublja- ni do 10. decembra 1920. Razpis trafik. Razpisaue so potom javnega natečaja: tobačna glavna trafika v Laškem št. 128 (do 21. dee.)- tobačna zaloga v Mozlrju (do 21. dec. 1920): to- bačna gjavna zaloga v Laškein (do 21. dec. 1920). Kovani drobiž je te dni prevzela v to odposlana komisija f n. ininistrstva na Dunaju za našo državo. Ta drobiž se bo iz Dunaja odposlal v posamezne pokraji- ne naše države in pride takoj po volit- vah, t. j. prve dni decembra v promet. Vrednost drobiža znaša 30 miljonov d- narjev. -1 Klerlkalnl habsburgovcl. Kleri- kalni listi se penijo jeze, če jim pri- demo z upravičenim očitkom, da so klerikalci Se vedno habsburgovci. Zna- čilno v tem pogledu je, da n.pr. Ijub- 1 janski »Dom in Svet« na svojih pa- skah 5e vedno pozna samo »c. kr.« profesorje. Istotako značilno je, da mestni župnijski urad v Slov. Bistrici razpoSilja neke okrožnice in pozna tudi vedno še samo »c. kr.« profesorje. To dokazuje, da Živijo ti gospodje še vedno v duhu habsburSkega cesarstva — in naše prepričanje, da si ga želijo nazaj, se vedno bolj utrjuje. Koliko Uenarja se sme yzeti s seboi na Madžarsko? (Jradno se poroča: Mad- žarska vlada je na našo predstavko v Budimpešti sklenila, da se sme brez po- sebnega dovoijenja na potovanju vzefc s seboj do 2000 madžarsk.h kron, v di- narjih ali frankih pa vsota, ki odgovarja vrednosti 2000 madžarskih kron po dnev- nem kurzu. Umrl je v Krškem dne 22. tm. po kratki borezni tamkajšnji notar g. dr. Ju- rij Pučko. Prosveta. Koledar «Druibe sv. Cirila in Meto- da« izide v kratkem. Poleg običainegn koledarskega dela bo vseboval izkazc poStnih, brzojavnih in telefonskih pristoj- bin. Dalje slede beletrističn: spisi, Ž.voto- p;:si umrlih narodnih dobrotnikov, poro- čilo o društvenem delovanju za 1. 1919, proračun in bilanca. Koledar ima bogato vsebino, ter ga vsem rodoljubom prav toplo priporočamo. Planinski koledar za leto J921 je do- tiskan ter se začne te dni razpoš;ljati — Opozarjamo na najnovejše kolkovne prl- stojbine, ki so v njem natisnjene, kater« bodo najboljši pripomoček pisarnam, tr- govcem in privatnikom. Naroča sc pr; založništvti v Mariboru, Krekova ul. 5-1. MILOŠ STIBLER: Slovensko kmetijstvo in Jugoslavia. Slovenija je b'la do 1. 1918. del dr- žave, ki ie b'.la v kmetijskem pogledu pasivna, t. . uvažati je morala kinetijske pridelke. Z ustaiiovitvijo Jngoslavije pa jc Slovenija postala del države, ki je v kmetijskem pogledu v.soko aktivna, t. ].: ima v kmetijski proizvodujj velik višek za izvoz. V kmetijsko pasivm Avstriji jc bilo lahko prodati kinetijske proizvode. Kako je v tem oziru v Jugoslaviji? Kme- tijstvo jugoizhadnili delov naše države pioJzvaja pri minunalnlh stroških (eks- tenzivno gospodarstvo) velike količine, ined tem ko proizvaja slovensko kmetij- stvo pri dosti intenzivnejši gospodarski metodi, torej z dosti večjuni stroski. Ka- di tega se ie v istini že večkrat vprašalo, aii se bo še sploh izplačalo v Sloveniji producirati kinetijske pridelke, ako se na vzhodu dela dosti ceneje? Ali bo sploh niogoča konkurenca z vzhodom? Ali nc bo slovensko kmetijstvo radi ccnejšega kmetijstva na vzhodu in jugu popolnoma propadlo? Odgovorimo jasno: Slovensko kme- tijstvo nima do danes nikake škode radi spojenja slovenkega ozcmlja s kmetlj- sko bogatimi pokrajinami Slavon'.je, Ba- nata, Srbije in Makedonije. To nam izku- stvo zadnjih dveh let dovoljno dokazuje. Ne le, da ni bilo slučaja, da bi slovenski kmetovalec svojih poljskih pr.delkov, In služijo za prehrano prebivalstva, ne mo- gcl prodati, nasprotno, često snio imel' celo poinanjkanje, ker se ni dovolj nagio dovažala hrana, v kolikor je naše lastno kmetiijstvo pasivno .Slovenski kmet Je vse svoje pridelke, ki služijo prehrani prebivalstva, mogel dobro vnovčiti. Po- manjkanje poljskih proizvodov Je danes v Evropi tako veliko, da so kmetijsko b&- gati kraji naše države mogli svoje proiz- vode brez vsakih tcžav dobro prodati, nc da bi pri tem morali ubijaU kmetijstvo onih jugoslov^nskih pokrajin, kjer sr zemlja intenziviro obdeluje in so vsled tcga stroški proizvajanja nekaj večji, nc- go na jugu in vzhodu države. Prvi lakt je torij, da je slovensk» kmet mogel doslej brez težav prodati vse one svoje pridelke, ki služijo za pre- hrano. A razun tega nam dosedajni raz- voj dokazuje, da je 31oveniia prodajala doslej kmetijske pridelke dosti povolnel- 5e, kakor prodajajo po Rvropi kmetijsko pasivne države. Mcnda v vseh kmetijsko pas'vnih državah so uvedene za kinetij- ske pridelke rekvizicije ali maksimalne cene ali pa oboje. Ako bi b:ia Slovenifa združena še z Avstrijo, potem bi istotako innda rekvizicijo in maksimalne cene. Ker pa je Slovenija v agrarno bogati Ju- goslaviji, ki skuša višek kmetijskih pro- izvodov izvoziti in C>:.m najpovolnejše u- novčiti, ima od tega profit tudi slovenski kmet. Kajti tudi slovenski kmet prodaja danes svoje proizvode brez rekvizicij in Strant »NOVA DOHA« Stev. 142. brez maksimalmh cen, kakor IJanat Tn Slavonija. Prodaja po cenah, ki so ve- ljavnc na svetovuem trgu, a z& to se ima zahvalitl Izključno Jugoslavia In nikomur drugemu. Prednjv velja predvsem za vse one poljske prbizvode, ki imajo služiti prc- hr'ani ljudstva. Vsekakor jc'verjetno, da se utegnejo prüike glede poljedelske proc^2i Med univ. isxüjl>5^>cnfg>crinnrz><^ic><^iQ> 3 ! «ako °° 111 iiiiv if uiiyi} vi ] Ü CELJE, äpecerijfikn trgovina J ; nadebelolndrobno. 128652-9 ! ¦ ¦ I Na debelo in drobno kupife »xsjbolje pri tvrdki Janko Bovha ! CeJje, Krai j a Petra c. CeBje, fiepir, zvezttc, svinčni- l*:e, pei*es«i r*adi«r»ke in vse drug© Loleke in pi« sawiiSke s^oSrtbžčštic. 27 L ____ ._ _______ I Sfavbeno In galan« I i terfsko kleparsfvo I P" Ant. Jotia n*sl. * Franjo Dolžon --------Celje-------- 26 TCralfa VeSra cesta a | nosprotl .,Belegn volK" 84 \m Vrevxema van v siroko apadaloCa ¦ H del«. Iivriliev toena in «oltdna, I Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, močna črna in bela dalmotinska katera so vsled svo;e visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejša za zboljSanje slabejših vrst vina. 27 Ivan IHatkoviCy zaloga dalmatinskih win Glavnl trg 8 Celje Glavnl trg 8 Samo na debelo. ' I POZOH! I Priporočam svojo lastno delavsilco za izdelovanje kožuhouine, čepio ii^« Fasoniranje kožuhovine in popra- vila vseh vrst se po želji najhitreje izgotovijo ter se naročila točno in ceno 1501 izvrSujejo. 3-2 I MARTIN OREHOYC " I krznarski mojster, I Dolgopolje §tev. 1, Maks ZabutiošEH krojaški mojster v Celju Ca*vks}ri&va uiScs se priporoča za točno in so- lidno izvršitev oblek za ro- spode. 11 43 ________._ I.MSsin.Ljublpo Dun^jska cesta St. 15 priportfča svojo bogato zalogo siufllnih strop )3(8 zä rodbino in obrt. 12—a Pisalni strop Sdler za rodbino in obrt. Stpoji za rlcfcnje (Strickmaschinen) 1 ffozna holesfl Styria, Diirkopp. WasTearad. Ceniki zastonj in franko. [Ivan Rflunüiar ueletrgouina s Celje. SCu^ujem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji I 107 dnevni ceni. 105 X^XXXKXXXXXXXX XX^XXXXXXXXXX vv XX XX Cenjenemu občinstvu na- XX xx znanjam, da sern kupil pjjj monufcikturno in modno trgouino Iraun & Stiger naslednik fr. FTlossmann $S prej Stallner na Glavnem 5g| ^S trRU St. 17, kamor prese- xx Xx Mm svojo sedajno trgovino xx &L na K^alja Petpa 0^ Hct cesti štev. 13. ^X xxxxxxxxxxxxxxixixxxxxxxxxxxx X Za nadaljno naklonjenost se priporoča x Fr. Ifpch naslednlk tvrdke Traun & Stiger. xxxKxxxxxx 135512~8 xxxxxxxxxv: Xxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX!>Öt= Gosttftna pri P.L.Bračič» rta Dečkovem trgu 6 nasprotl Kralja "Petra vojašnic«- < |j Točijo se pristria domača f vina, vsaki čas topla in -x nir/la Jedila. Sprejemajo se J abonenti po znižanih cenah. f na razpolago so sobe za A tujce. Postrežba točna In X 1329 solidna. S2~9 «Jvir»Ij in M. Sane. Hud. Zontič Celje, «ocenova ulica 2 (v blfižinl kolocivora). I Izdelovanje vseli vrst čevljev, od prlprosfib do naj- finejšiti po dnev« mm nlh cenah. 45 —38 Kupujem i j po najvišji dnevni ceni: I suhe Robe, laneno seme, kumno, orehe, jabolka, vln- ski kamen, strd, vosek, predivoter sploh deželne 1195 pridelke. t3 JANKO ŠOSTER | • Celj e, M. QubCeva ul. j 6—8 vagonov v večjih in mi njših množinah so takoj za oddati. Vpraša se 5iAVA" cementarna, La§ko» t\ m Pri \\w\\ ^ na Dečkovem trgu v Celju se točijo najboljša in najceneiSa pristna vina ter vedno sveže pivo. . Hrana priznano prvovrstna; abo- I nenti imajo znatno ;'nižane cene. f Za obilni obisk se priporoča I Ignac Suligoj. Pozor trgouci! Ravno so doSle večje množine I b!0ga iz inozemstva, zato I prodajam že po znižanih cenah: I . 8ano 3 Žafran 9 I ° Caj ! Mušhaplet I 1 m s Orcšte * A Kaheo M\it & 0) HHandeljne Oanilijo ^ 9 Rozine Lnrbcr 1 m Dišave Fapribo s l Paradižnih OreiiB 0 KompotE lngver nnliči I GJavni AAlBn Glawni i trg 8. t#eBJe *«*O S- j Itoza VercWoisk 90 Telie M*°distinja, PaUp Vjg|Jc> Gosposha ill. 4. V-.C1JC. priporoča svojo bogato zalogo damskih klobukov, velour iz ko2u- hovine in žameta, dekliških in otroSkih klobukov kakor tudi otroSkih havb in čepic ter žalnih klobulcov, pajčolanov i. t. d. po najnižjih cenah. — Sprejemajo se vseh vrst popravila ter se točno izvr§ujejo. 1525 2~1 Stran 6. »NOVA DOBAi Stev. 142. ___Delaunice: Razlagoua ulica ' Kamenolomi i Cezlake Ramnosešha industrijsha Ma v Gelju l-rru—mi- -rr~ imn_rLri_nsin~ni~in n«nnrnrrn r nnrrr ifn n sirrfWl*A«_s*---------- nt n »im« nnni"i i~rii~i*iirrir*~i n« » >--------¦-. .... _... *P Izvr*uje nagrobne spomenike, grobnke, o.tarje, pohlštvene plošče, zidne obklade i \z pohorskega granlta In vseh vrst marmorja, dalje st:pnice, podstavke, tlakovne \ kocke, robnike in vsa v to stroko spadajoča dela. 1331 13—7 ri-i-t/-i r»Y"M~o**iai*»*urwir»*o*VijVujj-nrj~isi/i/ijuw>w\/Viyvu*'AAiV>~w"M'tf'Ji j timsißij\f_s\risvJ—A/V»**»AArirnjij~in_QjLr»XMiln>vi_»^r^ «ri>jvu~i_suirjxi*Lj*VLiV Delavnice Razlagova ulic$ Kamenolomi v Josipdol - Oglejte si zalogo! _~^«M^HBBB^tafe^ .^-^^^^M^^^h—. ¦ ^ tiffANUFAKTURHA IN BVIOONA TRGOWNA ^5312-8 je prejela veliko množino sukna, par- henta, hlačevine, kiota, šifona, cefira^ ženskega volnenega blaea, moškega In ženskega perila itd. -* V zalogl so tus*(.nVii'.iJi'*"'J**n*riVin<-u*l'ts»Xi«»»n.~ i _* r.i.-ij-.r . ~l_ •^T.T.n.u juVU*TAlViy* «•¦¦i-i ! IVo Wetleia Celje; 1447 156- so IMsai^ocli*! dom i Trgovlha z lesom in drvjjnl I na drobno In üebelo. J Kupu4 iütti^1 1" oxtail tea vj po nalVflp^lnevnm cenah. | Ä:rrs »ceyu "LÄSTNI DOMW ssns&a-c^vui. Rexervnl zaklad 80.000 K. 401 156-81 Denarni promct 60(000.000 K> SALONSKI (Is#^F||r%I7DvTv V hoSeli? BALKAN V CELJU. novodoäle kapeSe ISl^J'X^S ^^JUvX« A Zaceiek ob 6. uri. Posirežba prw.^vrstna. 264 5047 Učenec ix boljže hiše, z dobro Solsko iz- obrazbo, stanujoč v mestu ali bli- ?.nji okolici, se sprejme v manu- fakturni in modni trgovini 2^-2 Dragofin Strec, Celje, Cankarjeva ul. 4. Y Ceiju, PrešBr- Roua ülico if. 16. Vzaloyi so najboljša nova in stara kolesa, fina francoska in anglečka pneumatika. Vsakovr8tna popravila 88 fzvršijo tocsio. 770 52-25 Jadranska banka v Celju sppejema napočila na : srečke državtae: razredne loterije. Prvo žrebanie % in 4. fanaiarfa 1921. Glavni dobitek K 4 000.000'- brez odbitka. ¦ _____ ..... 8 Žreba se vsalia druga srečKa. ¦ •«¦itiiKiiiHiiiii«Mi«atiiiiiiiiH««iiiiBDiaiiBKaitiiitiiiiit«KiKaRöiaii«os(iiiKxs eri ill Cena srečkaro za posamezni razred: lii ¦¦« Ban «n« ' ¦¦«• ¦ ¦fmiiii»»»»:i:ja;;»tig iii«N«ceisii8aniRailR cK»B»co»aaoil»aBa»»»«'» esBRBiiiaaiiiciniai 1 Cela 192 K,! I PoIou.9SK,! \ čelrt 48 K, I !osroin.24KJ Ra^i izredncgazanimanja Vam pripcrocamo, da si jih taktj nabavite. Antikvarične knjige kupiijo knjigarna 883 21 Croričar & Leskovšek v Celju. PrlporoCa se tvrdka Jos. Peielinc, Ljubljana Sv. Petpa nsasip T. 1350 52-1 Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebščine za krojače, čevljarje in siv'lje na debelo in drobno. Edino slovensha r^jskim, modnim iu tiorieib. biaigom tev* kras^skimi izde.lii 318 50-42 Petra cesti U uS&WU !%I3 S881IIÄI Slovensko občinstvo naj blagovoii pri nakupovanju to vpoštevaii. I Prva celjska parnabarvarija in kemična čistilnica oblek itd. ; Martin Taček tovarna CELJE Gosposka ui. 21. PODRUŽNICE: 1289 14-9 BrežJce, LaSko, Sevnic«. Trbovlje, } SIov. Gradcc, Krško, Kon^lce, S!ov. Bist'fca. Proii poža^u in *a 22vljenje zava^uje najkulantn^ie BANKA "SLAVIJA" r Easiopntk Dragotin Gobec 12212-11 Celle, g^azlagova nllca ts. za moške obloke, voii-eno, parhant in flanel ( za. žcnske obleke, kBoblike, zewJJÄ, gotove ' OSjSt-ke za fante in «ospode, fo?w e? kr*i!a in pJctšče za dztmp, razno pss-išo za dame ' in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa v inozemstvn po 8>jajK;;Äi!^2 cencth v 'vele- 1 trgovini in razpošiljalni 40 —9 j 9|. StertnecKl, Celje. Vellk cenik z voč t!sc5 »ükami so pošlje vsokemu zastonj. ^MBttMaaaBBMMv-i:.. -YWifrjimiMiiiiii iintniiifffHTHiiin ffiurf Oi ma . : «a on H U 111©1 ,^ ^-^, '-'-ft' I Qslir BBBEH ^QBvW Sw BB ^biv^^h u~*~5 pp5 m Ä *e n ;" blwL*vo!S posluiitf tvrdkfts ^r Ppvalmlaškatroa «zuNmU rsnfah in drug,