LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Mlin: Čiščenje žita; kakšna zrna so še med neočiščenim žitom; ljulika; graščica; pleve; smeti; čiščenje na rešeto; čiščenje s čistilnikom; katera zrna ipustimo za seme; kdo nese ali pelje v mlin; mlinar; potok; jez; struga; mlinska kolesa; kako so nare« jena; koliko jih je; kako ustavijo mlinsko kolo; kdaj kroži mlinsko kolo hitro ali po« časi; kaj gomi mlinsko kolo; naprave v mlinu; vidni deli pri mlinu; kam sc stresa žito; kaj žito stre in zmelje; kaj sc usiplje z mlinske naprave; koliko zmelje v eni uri; koliko žita je bilo v vreči; koliko smo dobili moke; ko« liko otrobov; kaj smo dali mlinarju; kakšno je mlinarjevo delo; mlinarjeva obleka; delo ponoči; življenje v mlinu; iz katerih vasi pri* nesejo žito; kako bi si pomagali brez mlina; kdo dela namesto človeka; človeška ,sila; vodna sila; en mlinar za več vasi; mlinar po« maga ljudem, ljudje pa njemu. Žaga: Kje je dobii mizar les; kje raste les; hlod in veje; grče; s čim merimo debelino hlodov; kje merimo, posestnik gozda; tesarji; voznik; žagar; kje je žaga; njena lega; kam položijo hlod; kaj goni žago in premikahlod; naprave, ki vežejo žago z vodnim kolesom; odrezki; žaganje; deske razne deibeline; de» ske iz raznega lesa; grče; drevesni krogi; sveži in suhi hlodi; kateri so mehkejši; ka= teri so boljši; čigave so deske; koliko je tre« ba plačati žagarju; kaj jc zanj najtežje delo. Parna žaga: Parni stroj; s čim ku* rijo; kaj bi drugače z žaganjem; voda v kotlu; vodomer; parna sila; cilinder; bat; manometer; bat poganja kolo; pas; tranzmi^ sija; pas in tranzmisije na kolesa; pas na cir» kular; oblika cirkolarja; pas na žago; kaj reže žaga; oblika cirkularja; ali hitrejše režc parna ali vodna žaga; delavci; delovodja; pisar; gospodar; čigav je les; od koga je go= spodar kupil hlode; kje ima svoje goz^dove: kakšen les raste v njegovih gozdovih; na kaj prodajajo hlode; po čem je m3; dolžina in debelost hlodov; kaj &i je moral gospodar kupiti; popravljanje strojev; koliko dobivajo delavci na dan; od kod so; ali imajo dom in njive; koliko družine morajo prerediti; kam daje gospodar zrezan les; po čem proda m3; za kaj porahi odrezke hlodov in dbrezke desk; kdo kupi les; koliko ima dobička pri m3; vsi gospodarjevi stroški; ali bolje živi gospodar ali delavci; tovarna, stroji, hlodi in denar brez dela; delo brez strojev; delo brez hlodov; na čem vozijo hlode v žago; tračs nice; tir; hlodi so isti na vodni žagi kot na parni žagi; naprave so drugačne; kaj je ibolj« še; voda pada na kolesa; para pritiska na bat; kaj se zgodi z delavcem, če mu gospo* dar odpovc službo, kaj bi se zgodilo s to« varno, če bi delavci odpovedali deloi; tovar= nar, posestnik, gospodar, podjetnik, deloda^ jalec; delavec, njegova delovna sila, živa sila, brez posestva; delavec brez dela; skrb za za* služek; gospodar vodne žage tudi dela; go» spodar parne žagc ne dela. Ura: Številke na uri; kazalca; na kateri številki je mali kazalec, ko začne šola; na kas teri veliki kazalec; čez eno uro; ob 124h; koliko črtic je med dvema številkama; mi« nute; koliko črtic je med tremi, štirdmi, med vsemi številkami; ena ura, pol ure, četrt ure, tri četrt ure; koliko minut; mala številnica za minute; sekunde; kolikokrat udari žila v eni minuti; koldkokrat dihnemo v eni minuti; koliko časa hodimo iz ene vasi v drugo; ko« liko časa pišemo nalogo; kolesa v uri; pero; navijanje; kako obvarujemo uro; iz kakšne kovine je; iz česa so kolesca; kakšne ure so; koliko stanejo; kako še vemo, koliko je ura; zvonenje; solnce; kako bi bilo brez ure; soln* čna ura. Jesen: Toplota; dan; 'kdaj solnce vzhaja in zahaja; kje solnce vzhaja in zahaja; kje je solnce opoldne; senca palice opoldne; rast na polju, vrtu, travniku in gozdu; 23. septembra; kaj se je spremenilo s solncem.