APIS ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82, faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 apis.md@siol.net Li - I l^lllL AŽ-PANJI 10-SATNI ^J ■ TRIETAŽNI AŽ-PANJ SATNIKI: AZ-VRTAN, PREDELAVA LEPLJEN VOSKA V ZBIT SAMO O^EUR/K! LR-STANDARD LR 2/3 f PRAŠILČEK AZ 5- IN 7-SATNI 11 GRELNIKI ZA KAKOVOSTNA RSF-MED 187 EUR TOČILA STANDARDNI LR-IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF - 4,8 EUR 250 g CINKANE - 2,5 EUR Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,95 EUR/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. ■ Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Po poprejšnjem dogovoru je izplačilo mogoče takoj. Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. UVODNIK KAZALO «T UVODNIK Drage čebelarke in cenjeni čebelarji! Ob koncu letošnje čebelarske sezone je pred nami zelo odgovorna naloga, namreč, da poiščemo kompetentne kandidate, ki bodo prevzeli vodenje ČZS v prihodnjem obdobju. Kot veste, je leto 2016 volilno, tako da bomo volili predsednika in člane drugih organov zveze. Upravni odbor ČZS je zato na svoji 15. redni seji, ki je bila 12. marca 2015, s sklepom št. 211/e imenoval komisijo za evidentiranje kandidatov za izvedbo volitev organov Čebelarske zveze Slovenije v letu 2016. V komisijo za evidentiranje kandidatov smo bili imenovani: Jožef Smrkolj, predsednik komisije (zasavski, celjski in koroški volilni okoliš), ter člani Janez Tehovnik (ljubljanski in gorenjski volilni okoliš), Andrej Pihler (podravski in pomurski volilni okoliš), Anton Žnidaršič (notranjski, primorski in obalno-kraški volilni okoliš) in Matija Absec (dolenjski, posavski in belokranjski volilni okoliš). Komisija se je že sešla in za UO pripravila predlog časovnega razporeda, po katerem bodo vsi organi izvoljeni do ApiSlovenije 2016. Po našem mnenju bi bilo prav, da nas na tem veličastnem srečanju nagovori in nam predstavi svojo vizijo delovanja ČZS na novo izvoljeni predsednik naše krovne organizacije. Poleg tega smo sprejeli sklep, da bomo člani komisije v svojih volilnih okoliših dejavno spodbujali članstvo k iskanju primernih kandidatov, ki bodo pripravljeni kandidirati in tudi delati v organih zveze. Slovensko čebelarstvo je na zavidljivo visoki ravni, tako da se brez težav lahko primerjamo z najrazvitejšimi državami sveta. Zasluge za to ima vseh več kot 8000 čebelarjev, ki se vključujemo v delo 207 društev, 15 regijskih zvez in številnih organov ČZS. Pri tem je treba poudariti, da za uspešen razvoj potrebujemo kompetentnega vodjo (predsednika), ki bo imel jasno vizijo prihodnjega razvoja slovenskega čebelarstva, vizijo, ki bo koristna za slehernega čebelarja in ki jo bo z njegovo izvolitvijo podprl tudi občni zbor. UO je drugi najpomembnejši organ ČZS, ki med občnima zboroma skrbi za izvedbo programa in uveljavlja pobude čebelarjev s posameznih območij, Fotografija na naslovnici: Čebelji »eldorado«. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2014. Foto: Agustín Arias Martínez, Španija Jožef Smrkolj: IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 237 Vlado Auguštin: Odpravljanje kristalizacije mane v satju 238 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Redna menjavo satja - skrb in obveznost vsakega čebelarja 240 Tomaž Samec: Testiranje različnih načinov načrtnega pridobivanja propolisa v letu 2014 242 Franc Podrižnik: Preprosto pridobivanje neoporečnega propolisa 243 Dr. Peter Kozmus in Filip Jelen: Koroški čebelarji zavzeto varujejo kranjsko čebelo - sivko 246 Sporočilo evropskih akademij znanosti za javnost: Poročilo »Ekosistemske storitve, kmetijstvo in neonikotinoidi« 247 Vlado Auguštin: Čebelarska zveza Slovenije je proti GSO 248 Franc Šivic: Novice iz sveta 249 DELO ČEBELARJA_ Mag. Marko Hrastelj: Mesečna opravila v juliju in avgustu 249 ZDRAVJE ČEBEL Mag. Lidija Matavž, dr. vet. med.: Obvladovanje varoj v poletnih mesecih ČEBELJE PAŠE 252 Jožica Golob-Klančič: Medovite trajnice -sivke ne moremo in ne smemo prezreti Jošt Jakša: Gozd, čebele in čebelarstvo ZGODOVINA ČEBELARSTVA 254 255 256 Milan Meglič: Moji spomini na sodelovanje z dr. Janezom Poklukarjem DOGODKI IN OBVESTILA 257 259 OBVESTILA ČZS 262 MALI OGLASI 271 V SPOMIN 274 INDEX EDITORIAL Jožef Smrkolj: 237 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Vlado Auguštin: Solving the Honeydew Crystallization in Combs 238 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Regular Replacement of Combs -a Concern and Obligation of Every Beekeeper 240 Tomaž Samec: Testing Various Ways of Deliberate Acquiring of Propolis in the Year 2014 242 Franc Podrižnik: Simple Acquiring of Unblemished Propolis 243 Peter Kozmus, DSc and Filip Jelen: Carinthian Beekeepers are Committed to Protect the Carniolan Honeybee 246 European Academies' Science Advisory Council Press Release: The »Ecosystem services, agriculture and neonicotinoids« Report 247 Vlado Auguštin: Slovenian Beekeepers' Association is Against GMO 248 Franc Šivic: World News 249 BEEKEEPER'S WORK_ Marko Hrastelj, MSc: Monthly Tasks in July and August 249 BEES' HEALTH_ Lidija Matavž, MSc, DVM: Varroa Control in Summer Months 252 HONEYBEE FORAGE Jožica Golob-Klančič: Nectar-Bearing Perennials -Lavender Cannot and Must Not be Ignored Jošt Jakša: Forest, Bees and Beekeeping HISTORY OF BEEKEEPING 254 255 Milan Meglic: My Memories of Cooperation With Janez Poklukar, PhD NEWS AND EVENTS 257 259 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 262 SMALL ADS 271 IN MEMORIAM 274 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 237 UVODNIK zato moramo sami poskrbeti, da bodo vanj izvoljeni tisti, ki bodo pripravljeni konstruktivno delovati in ne bodo samo številke. Seveda nikakor ne smemo zanemariti preostalih organov in komisij, zato poskrbimo, da bodo člani teh res naši najkakovostnejši predstavniki. Kot sem že omenil, ima najpomembnejšo vlogo predsednik ČZS, zato je naša dolžnost, da takoj začnemo iskati in spodbujati kandidate, tako da se bodo ti lahko pravočasno odločili ter pripravili svoj program vodenja in razvoja slovenskega čebelarstva, saj bo ta pogoj za kandidaturo. Zagotavljamo vam, da se bomo na občnem zboru zavzemali za izvedbo tajnih volitev, tudi če bo kandidat en sam. Želimo si in veseli bomo, če bodo vsaj trije. Pri tem bi radi poudarili, da ima ČZS dobre kadre, ki izvajajo program JSSČ ter skrbijo za delovanje organov kot tudi za pomoč čebelarjem in njihovo obvešča- nje. Tudi samo poslovanje ČZS je stabilno, tako da je zveza v dobri finančni kondiciji, zato lahko uspešno izvajamo program JSSČ. Komisija bo sprejela vse popolne prijave za kandidaturo za predsednika ČZS, zato ni obvezno, da kandidate evidentirajo v društvih in zvezah. Predlagamo tudi, da bi prijave za kandidaturo za predsednika ČZS, ki bodo prispele do 11. decembra 2015, njihovo predstavitev s kratkim življenjepisom (CV), vizijo razvoja slovenskega čebelarstva in program vodenja brezplačno objavili v januarski številki Slovenskega čebelarja, tako da se bo članstvo do njih lahko opredelilo na rednih občnih zborih. Vse čebelarje torej pozivam, da skupaj poiščemo in prepričamo svoje sposobne kolege h kandidaturi na volitvah v posamezne organe ČZS. Jožef Smrkolj, predsednik komisije za evidentiranje kandidatov za volitve 2016 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 5 k r istalizacije mane v Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Podnebne razmere v letošnji pašni sezoni so v dobršnem delu Slovenije povzročili pojav mane. Manov med ni primeren za zimsko prehrano čebel, saj vsebuje velike količine mineralnih in neprebavljivih balastnih snovi, ki čebelam med zimskim mirovanjem povzročajo velike težave, grižo in največkrat tudi pogubo. Manov med za čebele ni škodljiv samo zaradi prenapolnjenosti njihovih želodcev z neprebavljivimi snovmi, ampak tudi zaradi toksičnosti za čebelji organizem, zlasti za želodec, živčni sistem in mišična tkiva. Manov med izvira iz medene rose oziroma mane. Mano povzročajo kljunate žuželke - listne uši, škržati in kaparji, ki vsrkavajo rastlinski sok listavcev in iglavcev, predvsem sladkorjev, ga delno predelajo, potem pa ga v obliki sladke kapljice izločijo na zadku. Po predelavi zaradi biokemične pretvorbe tekočine ne moremo več govoriti o rastlinskemu soku, temveč o medeni rosi ali mani. To v obliki lepljivih kapljic najdemo na iglicah in listih različnih dreves (jelke, smreke, macesna, hrasta, bora, kostanja, vrbe, bukve, lipe, breze, javorja, jesena ...). Čebele nabirajo te sladke kapljice ter jih med predelavo v med zgoščajo s pospeševanjem izhlapevanja vode, to pa dosežejo z ventilacijo panja * Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja in vzdrževanjem ustrezne temperature. Med podajanjem prinesene mane in pri premeščanju zalog jim čebele dodajajo še izločke svojih žlez. Pri manovemu medu je treba razlikovati dve popolnoma različni obliki tega medu. Prva oblika je takšna, da nikoli ne kristalizira in je koheretna, to je lepljiva. Druga oblika manovega medu pa zelo hitro kristalizira, tako da dobimo med, ki je trd kot beton. Ta strd je pri čebelarjih hitro dobil ime cementni med. Pojav je posledica vsebnosti melecitoze, ki je čebele ne morejo pravočasno kakovostno predelati za skladiščenje v satju. Če ga čebelarji pravočasno ne iztočijo iz panja, povzroča velike težave tako njim kot tudi čebelam. Melecitozo je iz gozdne mane prvi izoliral francoski kemik Berthelot in jo tudi kemijsko označil. Melecitoza je trisaharid, sestavljen iz dveh molekul glukoze in ene molekule fruktoze Ime melecitoza (meleze) v francoščini pomeni macesen, na katerem naj bi to mano izločala ušice Larix pinus. Vendar čebele v panje prinašajo melecitozo tudi v krajih, kjer macesen sploh ne raste ali ga je tako malo, da te ušice ne morejo izločati tolikšnih količin mane. Takšno mano najdemo tudi na smreki, na kateri jo izloča zelo puhasta lahnida (Lachniella costata Zett.). 238 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kristaliziran med v satju Čista melecitoza je bel prašek, ki je med vsemi sladkorji v medu najmanj topen. Kristalizira že predčasno in povzroča, da začne sočasno kristalizirati še glukoza. Med izparevanjem vode iz mane začne melecitoza v panju hitro kristalizirati, med se strdi in ga ni več mogoče iztočiti. Čebelarji jo lahko prepoznamo, saj pri porabi takega strjenega medu v satju na dno panjev padajo številni beli kristalčki, ki jih čebele dosledno odstranjujejo iz panja. Čebelarji moramo ob obilni paši na mani z visoko stopnjo melecitoze odstraniti matično rešetko, tako da matica lahko zaleže sleherno prazno celico. Prav tako moramo skrbeti, da v čebeljem gnezdu tako rekoč vsak dan polne sate menjavamo s praznimi. Pri čebelarjih z večjim številom panjev to seveda lahko povzroči težave, še posebej, če nimajo dovolj rezervnega satovja. Točenje na vsakih nekaj dni je le delna rešitev, saj je to za družine prepogost stres, poleg tega pa iztočeni med v posodah, žal, ni zrel, zato pogosto začne vreti. Čebelarjem, ki jim iz satja ni uspelo iztočiti vsega medu, ker je prej kristaliziral, svetujem, da po točenju sat popršijo ali pomočijo z vodo in takega vrnejo čebelji družini. Čebele bodo odstranile tako vodo kot tudi del kristaliziranega medu. Če postopek ni bil v celoti učinkovit in je v satju še ostal kristaliziran med, naj postopek ponovijo, oziroma satje za 24 ur namočijo v vodo. Ker je melicitoza slabo topna, naj bi 20 satov namakali v 80-100 litrih vode, vendar ta ne sme biti topla. Melecitozni med namreč vsebuje številne kvasovke, zaradi katerih začnejo njegove raztopine hitro vreti. Po namakanju iz satja stresemo vodo, preostali med še enkrat iztočimo in damo satje posušiti čebelam. Namakanje satja v vodi je intervencijski ukrep, ki čebelarju povzroči veliko dela, dvomljiva pa je tudi kakovost tako iztočenega medu. S tem postopkom se sicer rešimo cementnega medu v satju, vendar tako iztočenega lahko uporabimo le v plodišču. Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII Čebelarji, ki čebelarimo z nakladnimi panji, imamo možnost, da polne nastavke odkritih medenih satov melecitoznega medu potisnemo pod plodišč-no naklado, nanjo pa poveznemo mediščno naklado s praznimi sati. Ker čebele ne marajo medu izpod plodišča, ga veselo prenašajo v medišče, pri tem pa mu znova dodajajo encime, ki razgrajujejo mano. V dveh oziroma treh tednih, odvisno od živalnosti družine in njenega »razpoloženja«, bodo čebele prenesle polno naklado medu. Med, ki ga iztočimo po prenosu, ne bo več kristaliziral. Razgrajeni kompleksni sladkorji tako postanejo povsem sprejemljiva hrana za prezimovanje čebel, prav tako pa iztočeni med ne bo kristaliziral v kozarcih. Pri vseh zgoraj nevedenih opravilih moramo biti zelo previdni, saj vsa dela opravljamo v obdobju, ko v naravi ni izrazite paše in zato obstaja stalna nevarnost ropa. Cilj vseh teh ukrepov je, da čebelje družine v plodišču, na območju zimske gruče (ob njej in nad njo), pred prezimovanjem nimajo manovega medu, še posebej ne kristaliziranega! Zato moramo čebelarji pravočasno ukrepati in se znebiti takega medu na območju čebelje gruče. Te čebele naj bi imele pred prezimovanjem v svoji bližini vsaj štiri polne sate kakovostne hrane. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi primerno hrano porabile že do sredine zime in se v gruči primaknile h kristaliziranim zalogam, saj bi to povzročilo smrt čebeljih družin. Najbolje pa je, če sate, polne strjene mane, čez zimo shranimo in jih porabimo za prehrano čebeljih družin in spodbujanje zaleganja v pomladnih mesecih. Sate cementnega medu je mogoče uporabiti tudi pri rojih, saj jim s tem zagotovimo hrano za poletni razvoj. Pri prodaji melecitoznega medu je treba upoštevati, da je melecitoza sladkor in ne med. V kozarcih ustvarja melecitoza na dnu belosivo usedlino peskaste strukture. Pri topljenju medu se ta sicer raztopi, vendar se čez nekaj dni znova pojavi. Večje količine usedline pa se ne stopijo niti pri temperaturi 40 °C, saj je za to potrebna višja temperatura. Pri tem seveda obstaja nevarnost, da vsebnost HMF povečamo na več kot 40 mg/kg. Kristalizacija mane v satju postaja v zadnjem času vse pogostejši pojav, in to na vse večjem območju. Naloga čebelarjev je, da se naučimo prepoznati to nevarnost, da pravilno ukrepamo in da družine pripravimo za varno prezimovanje, sicer je strjevanje medu lahko za marsikatero čebeljo družino usodno. J Vir: Imdorf, A., Bogdanov, S., Kilchenmann, V. (1985): Me-lezitose or cement honey in the honey and brood chambers - what to do? www.agroscope.admin.ch/imke-rei/00302/00307/index.html?lang=en. 239 ANOSTI IN PRAKSE Redna menjavo satja - skrb in obveznost vsakega čebelarja Andreja Kandolf Borovšak*, anclreja.kanclolf@czs.si Uvod V SČ smo že pisali o tem, da uporaba kemičnih sredstev za zatiranje varoj (akaricidov) po večini pušča ostanke v vseh čebeljih pridelkih, saj se ta sredstva kopičijo tako v vosku kot tudi v propolisu, zaradi prehajanja iz voska pa se lahko znajdejo tudi v drugih čebeljih pridelkih (izkopancu in medu). Nekateri akaricidi so zelo stabilni, tako da se v vosku kopičijo ter se prek nog in teles čebel širijo po vsem panju in med čebeljo družino. Kumafos lahko najdemo tudi v medu čebelarjev, ki za zatiranje varoj nikoli niso uporabljali tega sredstva, saj so lahko z njim onesnažene že satnice, tako da to sredstvo z njih prehaja v satje in med. Najvišja mejna vrednost kumafosa v vosku ni določena. Že vsebnost 1 ppm (1 mg/kg) kumafosa pa lahko povzroči, da se ta znajde tudi v medu (Wallner, 1992). Leta 2014 smo v okviru Uredbe o izvajanju ukrepov na področju čebelarstva nadaljevali leta 2013 začeto raziskavo o kopičenju ostankov kumafosa in metabolitov amitraza v čebeljih pridelkih. Metode Med in vosek smo vzorčili v šestih družinah s konvencionalno prakso. V njih so leta 2009 varoje zatirali z apivarom, leta 2010 so uporabili checkmi-te, v letih 2011, 2012 ter 2013 pa timol. Leta 2012 in 2013 je bil v dveh panjih uporabljen checkmite, v dveh pa apivar. Za zimsko zatiranje varoj je bila v zadnjih letih v teh panjih uporabljena oksalna kislina. Prav tako smo v družinah, ki so bile leta 2013 (kot umetni roji) naseljene v povsem nove panje in na satnice brez ostankov, v dveh družinah uporabili Checkmite, v dveh Apivar, v dveh pa Thymovar. Ker smo ugotavljali prehajanje kumafosa in amitraza iz starega satja v čebelje pridelke, smo vzorčili med iz tistega satja, pri katerem smo akaricide analizirali tudi v vosku satja. V medu smo ugotavljali tudi vsebnost ostankov v mednih pokrovcih. Vzorčili smo večkrat zaleženo satje, deviško satje in satje proste gradnje (tj. deviški sat, ki ni izdelan na satnici). Med smo vzorčili tako, da smo sat z medom stisnili ter iz medu s precejanjem in posnemanjem odstranili nečistoče (delčke voska ...). Satje, iz katerega smo vzorčili med, smo stopili v vodni kopeli ter tako pridobili čist vosek brez ostankov čebeljih srajčk in * Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane drugih nečistoč. Zaradi zagotavljanja homogenosti vzorca smo morali segrevanje v vodni kopeli večkrat ponoviti. Da bi zagotovili homogenost vzorca, smo v vodni kopeli stopili tudi medne pokrovce. Vsebnost kumafosa v vosku in medu v poskusnih razmerah V naši raziskavi smo po trikratni uporabi Checkmita v starem satju našli povprečno 22,62 mg/kg kumafosa (največ do 49,7 mg/kg). Starejše satje je vsebovalo več kumafosa kot deviško, ki ga je vsebovalo povprečno 5,98 mg/kg (največ do 14,6 mg/kg). Vir kumafosa v deviškem vosku niso bile satnice, saj smo kumafos našli tudi v vosku proste gradnje iz istih panjev, in sicer v koncentraciji, ki je bila višja od 1 mg/kg. V čebelarski literaturi večkrat zasledimo, da moramo star, večkrat zaležen vosek izločiti iz čebelarstva in ga uporabiti za izdelavo sveč, za satnice pa so primerni deviški vosek, vosek iz trotovine in vosek iz pokrovcev. Če upoštevamo, da začne kumafos iz satja prehajati v med in druge čebelje pridelke, ko ga je v vosku 1 mg/kg oz. po podatkih nekaterih avtorjev celo manj, potem za satnice ni primeren niti vosek voščenih pokrovcev proste gradnje. V voščenih pokrovcih starih satov smo našli povprečno 33,37 mg/ kg kumafosa (največ do 102 mg/kg), na deviških satih povprečno 4,22 mg/kg (največ do 5,99 mg/kg), več kot 1 mg/kg pa smo ga našli tudi v voščenih pokrovcih proste gradnje. V medu, pridobljenem iz teh satov, smo v starem satju našli povprečno 0,004 mg kumafosa/kg, v deviškem 0,010 mg/kg in še manj v medu iz proste gradnje. Skrb zbujajoče pa je, da je bila po trikratni uporabi kumafosa (leta 2010, 2012 in 2013) v enem vzorcu medu presežena mejna vrednost ostankov tega sredstva, ki je 0,1 mg/kg. Takšnega medu ni dovoljeno prodajati. Samo po enkratni uporabi Checkmita (leta 2013) v družinah, ki so bile kot umetni roji naseljene na povsem nove panje s satnicami, za katere so analize potrdile, da v njih ni ostankov kumafosa, je bilo v starem satju povprečno 5,75 mg kumafosa/kg (največ do 9,23 mg/kg), v deviškem satju povprečno 0,71 mg/ kg in v prosti gradnji (izmerjeno samo v enem vzorcu) 2,04 mg/kg. Presenetljivo je bilo v voščenih pokrovcih proste gradnje 2,38 mg kumafosa/kg in v pokrovcih deviške gradnje 3,38 mg/kg, torej več kot v satju sa- 240 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mem. Ta ugotovitev potrjuje ugotovitve drugih avtorjev, da čebele vsa notranja mesta čebeljega panja, po katerih se gibljejo (satniki, podnice, pokrovi), prevlečejo s tankim slojem voska. Pri graditvi satja očitno uporabljajo tudi vosek, ki je že v panju, in ne samo na novo izločenega iz voskovnih žlez. Ko kumafos zaide v panj, ga čebele prenašajo po njem in tako z njim onesnažijo še druge čebelje pridelke (Kandolf in sod., 2014). sek. Rezultati so bili precej dobri. Več kot 50 odstotkov vzorcev je vsebovalo manj kot 1 mg kumafosa/ kg, od tega v nekaj več kot 10 odstotkih vzorcev tega sredstva nismo našli. Največja vsebnost kumafosa v vosku je bila 8,76 mg/kg, glede na to pa je bilo to sredstvo v analiziranih vzorcih verjetno uporabljeno največ enkrat. Nekateri čebelarji pa bili začudeni, da so analize pokazale vsebnost kumafosa v vosku, čeprav ga nikoli niso uporabljali. Vsebnosti amitraza so bile tudi v teh vzorcih podobne kot v vzorcih, zajetih v našem poskusu, torej manj kot 1 mg/kg. ■m rt Graf 1: Povprečna vsebnost kumafosa v vosku po enkratni uporabi Checkmita (vosek = satje) JBuLh M - »-L> OT* Bki i m . _ fci SJT HU Ji U liU HH :m ■h Graf 2: Povprečna vsebnost kumafosa v vosku po večkratni uporabi Checkmita (vosek = satje) Vsebnost metabolitov amitraza v vosku in medu Metabolitov amitraza je bilo v primerjavi s kuma-fosom občutno manj tako v vosku kot medu. Po večkratni uporabi amitraza ga je bilo povprečno manj kot 1 mg/kg, največ pa smo ga našli v voščenih pokrov-cih mladega satja. Občutno manj kot kumafosa ga je bilo tudi v medu in izkopancu. Največ, povprečno 0,01 mg/kg, ga je bilo v medu iz starega satja (največ do 0,02 mg/kg). Po enkratni uporabi amitraza ga z izjemo v enem primeru nismo našli niti v vosku niti v medu (Kandolf in sod., 2014). Vsebnost ostankov kumafosa in amitraza v vzorcih iz kontrole kakovosti čebeljih pridelkov Leta 2014 je v okviru ukrepa Kakovost čebeljih pridelkov obstajala možnost, da so čebelarji v analizo poslali še druge čebelje pridelke, med njimi tudi vo- Slovenski čebelar 8-8/2015 Letnik CXVII Redna menjava satja Ker je vsebnost kumafosa in tudi amitraza večja v starem kot v deviškem satju, vsekakor svetujemo redno menjavo satja. Staro satje izločimo iz čebelarstva, iz svojega satja ne izdelujmo satnic, če smo uporabili Checkmite, še posebej večkrat. Čebelarjem, ki so checkmite uporabili samo enkrat in nameravajo satnice izdelovati iz svojega voska, priporočamo, da vosek pred izdelavo satnic pošljejo v analizo. Prav tako priporočamo, da panj temeljito mehansko očistite, prav tako pa tudi matične rešetke, okence in vse stene panja ter jih po možnosti ob-žgete. Poskrbite, da v panju ni prizidkov voska in propolisa. Kupujte satnice iz ekološke pridelave ali jih izdelujte iz svojega voska, če niste uporabljali kumafosa. Kadar jih kupujete pri izdelovalcu satnic, povprašajte po analiznem izvidu. Ostanki se nekontrolirano širijo, zato niti deviško satje in voščeni pokrovci niso jamstvo, da v satnicah ne bo kumafosa. Predvsem pa za zatiranje varoj izvajajte apiteh-nične ukrepe, zmanjšajte uporabo sintetičnih aka-ricidov, zlasti kumafosa, in uporabljajte sonaravna sredstva. Sklep Poleg skrbi za ohranitev čebel mora vsak čebelar skrbeti tudi za varnost čebeljih pridelkov, še posebej voska, saj je ta, če zanemarimo medno golšo čebel, prva embalaža za med in izkopanec. Napake, ki jo naredimo v tej fazi, ne moremo več popraviti. Poskrbimo, da bomo z ostanki obremenjen vosek čim prej odstranili iz naših panjev. _l Viri: Auguštin, V. (2010): Pridelava in predelava voska. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, 72 str. Bogdanov, S., Kilchenmann, V., Imdorf, A. (1998): Aca-ricide Residues in Some Bee Products. Journal of Apicultural Research, let. 37, str. 57-67. Bogdanov, S. (2004): Beeswax: Quality Issues Today. Bee World, let. 85, št. 3, str. 46-50. Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Noč, B., in Kozmus, P. (2014): Poročilo o ugotavljanju vpliva 239 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin. Poročilo v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2014-2016. Mikuš, A. (2013): Vpliv kakovosti voska na kakovost čebeljih pridelkov. Zbornik prispevkov ApiSlovenija, 36. Dnevi čebelarstva Celje 2013, str. 23-30. Noč, B., Kandolf, A., Lilek, N., Samec, T., Justinek, J. (2013): Poročilo o ugotavljanju ostankov zdravil v čebeljih panjih. Čebelarska zveza Slovenije. Wallner, K., (1992): Diffusion varroazider Wirkstoffe aus dem Wachs in den Honig. Apidologie, let. 23, str. 387-389. Testiranje različnih načinov načrtnega pridobivanja propolisa v letu 2014 Tomaž Samec*, tomaz.samec@czs.si Propolis je čebelji pridelek, ki vsebuje različne rastlinske smole, ki jih čebele nabirajo na popkih topola, breze in drugih rastlin. Zbrano smolo oplemenitijo še z izločki svojih žlez ter ji dodajo čebelji vosek (izloček voskovnih žlez), da postane snov lepljiva. Gre za zmes balzamov, smol, čebeljega voska, eteričnega olja in cvetnega prahu. Barva propolisa je odvisna od rastlinskega izvora in njegove starosti. Zaradi širokega spektra biološko aktivnih snovi ga človek uporablja že od antičnih časov, cenjen pa je tudi dandanes. V okviru raziskovalnega projekta, ki ga je Čebelarska zveza Slovenije začela izvajati leta 2012 v raziskovalnemu čebelnjaku na Bledu, smo lani v AŽ--panjih znova testirali mesta, na katera čebele odlagajo propolis. Znano je, da ga čebelja družina odlaga v bližino svojega gnezda, saj se z njim obvaruje pred mikrobi in plesnimi, poleg tega pa s pro-polisom tudi utrdi voščene celice in zapre špranje v panju, s čimer prepreči prepih. V letu 2014 smo za pridobivanje propolisa uporabili 1 mm debelo plastično mrežo z 2 x 2 mm velikimi luknjicami. Za razliko od leta 2012 in 2013 namenske mreže nismo vstavljali zadaj na vratca plodišča, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je, da smo v minulih letih na tem mestu panja pridobili zelo majhno količino propolisa, drugi pa, da je bila narava lani zelo skopa, zato je bilo treba čebelam dodajati hrano v krmilnike. Mreže za pridobivanje propolisa smo vstavljali pod matično rešetko, pri tem pa smo z mrežo prekrili tudi sprednjo polovico matične rešetke. Pri drugem načinu vstavljanja smo mrežo namestili na okvir, ki smo ga vstavili v notranji sprednji del med razstojišči v plo- dišču. Za 9-satni AŽ-panj smo izdelali okvir z dolžino 31 cm, višino 16 cm in debelino 0,5 cm. V načrtno pridobivanje propolisa je bilo vključenih 21 čebeljih družin v AŽ-panjih in 5 čebeljih družin v LR-panjih. V teh družinah smo mreže vstavljali nad plodiščno naklado. Zbiranje propolisa smo razdelili na štiri obdobja v letu (graf 1). Iz grafa, ki prikazuje povprečne količine načrtno pridobljenega propolisa na čebeljo družino, je mogoče razbrati, da je vnema čebel za iskanje osnovnih surovin za izdelavo propolisa večja v drugi polovici leta. Povprečno je bilo v enem letu na mrežicah v AŽ-panjih pridobljenega 21,30 g propolisa. Svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Graf 1: Povprečne količine načrtno pridobljenega propolisa na čebeljo družino v posameznem obdobju. Razlika se ni pokazala samo med posameznimi obdobji, ampak tudi med mesti v panju, na katera smo vstavili namenske mreže. Povprečna količina propolisa, pridobljenega na mrežicah, vstavljenih pod matično rešetko, je bila za 2,62 g večja od količine, pridobljene na okvirjih, ki smo jih vstavili v plodišče. Pri pridobivanju propolisa v LR-panjih je bila količina pridelka manjša, saj smo povprečno na družino pridobili le 1,55 g propolisa. 242 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII „G IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Propolis je zelo dovzeten za onesnaženje s sintetičnimi akaricidi, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj. Ti vplivajo tako na njegovo kakovost kot tudi uporabnost. V vzorcih propolisa, ki smo ga pridobili v posameznih obdobjih, smo zato analizirali tudi ostanke amitraza, kumafosa in timola oz. njihovih razpadnih produktov. V vzorcu propolisa, pridobljenega na namenskih mrežicah v panju, v katerem v zadnjih dveh letih ku-mafos ni bil uporabljen, smo ugotovili 0,03 mg kuma-fosa/kg. Količine teh ostankov so bile večje v vzorcih propolisa, postrganega iz panjev, v katerih je bila v zadnjih dveh letih za zatiranje varoj uporabljena ta učinkovina. Še večje vrednosti pa smo ugotovili v vzorcih propolisa, pridobljenega na namensko vstavljenih mrežicah v čebeljih družinah (rojih), v katerih je bil ku-mafos uporabljen lani, saj je bila vrednost kumafosa največja (4,1 mg/kg) prav v njem. Vsota razpadnih produktov amitraza v vzorcih je v primerjavi s propo-lisom iz rojev pokazala večje vrednosti v propolisu, pridobljenem na namensko vstavljenih mrežicah v če- ČZS v svojem programu že nekaj časa precej pozornosti namenja izboljšanju čebeljih pridelkov, še posebej na področju varne hrane. Vedno bolj je poudarjeno tudi uživanje lokalno pridelane hrane. Slovenski čebelarji smo v zadnjem času na tem področju v očeh javnosti še utrdili svoj ugled. Zato se moramo odgovorno odločiti in svojim odjemalcem ponuditi čim boljše čebelje pridelke, takšne, kakršne bi si želeli od nekoga prejeti tudi sami. Poleg kakovostnih senzoričnih lastnosti čebeljih pridelkov je zelo pomembna tudi njihova fizikalno-kemična in mikrobiološka slika. Ker zadnjega največkrat ne zaznamo z našimi čutili, se moramo v fazi procesa pridelave in predelave držati dobre čebelarske prakse, katere sestavni del je tudi sistem HACCP. Še posebej moramo biti na proces pridelave pozorni pri pridelkih, ki močneje absorbirajo snovi iz okolice. Eden izmed takih čebeljih pridelkov je propolis, ki je produkt smol popkov različnih rastlin, pomešanih z izločki čebeljih žlez. Propolis iz okolice še posebej intenzivno absorbira vse, kar je dobrega in tudi slabega. Zaradi tega moramo biti pozorni, kdaj in na ka-šen način ga pridobivamo. * Terenski svetovalec JSSČ beljih družinah, v katerih je bil v zadnjih dveh letih uporabljen amitraz. Ob uporabi timola v čebeljih družinah pa v propolisu nismo zasledili njegovih ostankov. Glede na izkušnje v letu 2014 lahko sklenemo, da so za načrtno pridobivanje propolisa primerni tudi AŽ-panji. Količina pridobljenega propolisa je odvisna tudi od mesta, na katero vstavimo namenske mrežice. Poleg tega lahko ugotovimo, da so ostanki kumafosa in razpadni produkti amitraza v vzorcih propolisa, pridobljenega na namensko vstavljenih mrežicah, navzoči tako v panjih, v katerih je bil v zadnjih dveh letih uporabljen kumafos oz. amitraz, kot tudi v novo naseljenih panjih z novimi satnicami. Čebelarjem svetujemo, da za načrtno pridobivanje propolisa uporabljajo namenske mreže, za zatiranje varoj pa naj ne uporabljajo sredstev, ki bi v propolisu utegnila puščati ostanke. Svetujemo še, naj se udeležijo delavnic, ki jih o namenskem pridobivanju propolisa organizira ČZS, JSSČ, in tako spoznajo, kje in kako lahko v čebelji družini pridobivamo ta čebelji prioizvod. J Nekateri ga nabirajo vse leto. Največ ga lahko zberemo takrat, ko je čebelja družina po svojem naravnem programu na to najbolje pripravljena. To je po kresu (21. junij), ko se začne pripravljati na zimske razmere. Čebele uporabljajo propolis tako za izboljšanje mikrobiološkega stanja v notranjosti panja kot za zadelavo špranj, s čimer v panju zagotovijo stabilnejšo klimo. Večje odprtine zagradijo z voskom, a si ob tem pustijo prehodne poti (če se jim Pridobivanje propolisa s kombinacijo fine in grobe namenske mrežice v AŽ-panju Franc Podrižnik*, franjo.podriznik@gmail.com SLOVENSKi ČEBELAR 7-8/2015 LETNIK CXVII 245 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Lepo zadelane reže, večje zadelajo z mešanico voska in propolisa to zdi potrebno). Manjše odprtine, skozi katere ne morejo, zadelajo s propolisom. Zaradi tega pravimo propolisu tudi zadelavina. Intenzivneje propolizirajo dele nad gnezdom in pred gnezdom v okolici vhoda. Tja nanesejo tudi debelejše sloje kot pod gnezdom ali za njim. Tako kot graditev satja ali donos medu tudi propoliziranje ne poteka pri vseh družinah enako intenzivno. Za več podrobnosti in natančnejše podatke o propoliziranju in propolisu v tem članku ni dovolj prostora, zato je najbolje vzeti v roke knjižico Propolis (ČZS, JSSČ, 2009), ki so jo napisali Norbert Jedlovčnik, Vlado Pušnik, Majda Kurinčič Tomšič in Franc Grošelj, ali pa informacijo poiskati pri enem izmed svetovalcev specialistov ČZS. Za pridobivanje propolisa torej strganja notranjosti panjev in različnih panjskih delov ne moremo več uvrščati v postopke dobre čebelarske prakse. Svetovalci specialisti ČZS priporočajo za pridobivanje propolisa uporabo posebnih mrežic iz živilsko neoporečnih materialov (najbolje silikonskih). Te morajo biti tudi mehansko odporne, zdržati morajo različna upogibanja in trenja, tudi po zamrznitvi, tako da njihovi delci ob ločevanju propolisa ne zaidejo vanj. V nakladnem panju so lahko mrežice na satih me-dišča (pod pokrovom) vstavljene tako rekoč vse leto, razen v obdobju zatiranja varoj s kemičnimi sredstvi, ki puščajo ostanke. V AŽ-panju si to težje privoščimo, ker nad mediščne sate skoraj ni mogoče vložiti upogibljivih elementov, kot so mrežice, različne krpe itd. V pašnem obdobju pa zaradi donosa ni dobro omejiti prehoda med plodiščem in mediščem. Če načrtujemo pridobivanje neoporečnega propolisa za domače potrebe, ga je mogoče na povsem preprost način pridobiti tako v nakladnih kot v AŽ-pa-njih. Sam sem za pridobivanje propolisa uporabil dve mreži različnih rastrov. Spodaj je debelejša mreža z rastrom 3 mm, nanjo pa sem položil in po robovih z lepilnim trakom prilepil mrežico z rastrom, manjšim od 1 mm. Obe vrsti mrež je mogoče kupiti v bolje založenih trgovinah s čebelarskim materialom ali na sejmu v Celju. Obe vrsti sta tudi živilsko neoporečni in mehansko odporni. Nekateri za ta namen uporabijo tudi vinogradniško sito, mrežico, ki jo uporabljajo v prešah. Mreže vstavim v panje ob zadnjem točenju. Spodnjo, debelejšo mrežo položim na sate (v AŽ-panju lahko tudi na matično rešetko). Mreže ne prekrijejo celotne površine nad sati. Čebele lahko prehajajo v medišče AŽ-panja ali do krmilnika nakladnega panja oziroma do pogače. Manipulacija hrane (krmljenje ali prenos medu) med plodiščem in mediščem poteka neovirano. Poletno zatiranje varoj opravim z mra-vljinčno kislino po t. i. šok metodi. Na dan zdravljenja iz panja odstranim mrežice in jih vstavim med čist papir. Ko kislina čez dan ali dva izhlapi, mrežice znova vstavim na sate. Kadar je potrebno dodatno jesensko zatiranje z močnejšim kemičnim sredstvom (kot se je to zgodilo lani), mrežice znova odstranim. Mrežice pustim v panjih do novembra oziroma do mraza. Količine na ta način pridobljenega neoporečnega propolisa sicer niso rekordne, vsekakor pa so večje Zamrzovanje olajša odstranjevanje propolisa. Mrežice se ločijo. 244 Prvo prepogibanje nato odstranjevanje z nožem ali vilico, obvezno z lateks rokavicami zaradi higiene Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE kot pri strganju panjskih površin in delov. Postopek je dokaj preprost in družine pri ničemer ne moti. Ko mrežice izločim iz panja, jih zamrznem, da postane propolis krhek. Obe mreži nato ločim. Večjo najprej očistim voskovnih delov, nato pa z nožem ali vilicami odluščim propolis (upogibanje in mencanje pri tem ne pomaga kaj dosti). S tanjše mreže nato še z nožem postrgam zalepljene koščke propolisa. Nadaljnja uporaba je prepuščena vsakemu posamezniku. Čebelarji, ki nimamo registrirane dejavnosti predelave čebeljih pridelkov, lahko dajemo v Seminar o propolisu ČZS, JSSČ bo jeseni pripravila seminar o tehnologiji pridobivanja propolisa. Na njem se boste seznanili s stanjem na področju pridobivanja propolisa v Sloveniji, s sestavo in lastnostmi propolisa, tehnologijo pridobivanja propolisa v različnih panjskih sistemih, skladiščenjem in čiščenjem propolisa ... Teoretični in praktični del izobraževanja bo potekal v začetku septembra (7. 9. 2015) v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 8, Hoče. Prijave na semi- promet samo primarne čebelje pridelke, med katere spada tudi surovi, nepredelani propolis. Ob upoštevanju navedb iz uvoda moramo biti še posebej pozorni pri uporabi kemičnih sredstev za zatiranje varoj. Že enkratna uporaba amitraza ali ku-mafosa namreč v propolisu pusti ostanke, ki jih potrjujejo tudi laboratorijske analize. Za propolis sicer ni določena mejna količina ostankov, a če dvomimo o ustreznosti propolisa za domačo uporabo, še posebej pa tistega, ki je namenjen za prodajo, je vzorec smiselno poslati v analizo. _l nar sprejema g. Samec po e-pošti: tomaz.samec@czs. si ali po telefonu na 040/436 517. Ob prijavi po e-po-šti obvezno navedite: ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do 15. julija 2015. Natančen urnik bodo vsi prijavljeni prejeli po pošti pred začetkom seminarja. Ker se bo seminarja lahko udeležilo le 20 slušateljev, se prijavite čim prej. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ ApiUfeVar ■ Vi.hJhL.-i Hi!'in kn vi ti k it * Ml rtiJuirtrt < tnus[Jvni ii l-jhij upOfjbj * /.jiiOntflvuwL podjirtüiVüilÜtf 15 IrlitLml ■zkiL-liijdini * QJfihnfJin i.i ctukiiku iibdairtro * oalflettl |✓ L/ 1 N 1 ¡¡imH KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 22. - 27. 8. 2015, Gornja Radgona i" te VABLJENI NA OCENJEVANJE MEDU Z MEDNARODNO UDELEŽBO POD OKRILJEM SEJMA AGRA! Ne zamudite datumov za potrditev vaše odličnosti: 14. julij - Rok za prijavo vzorcev na ocenjevanje 28. julij - Rok za dostavo vzorcev 4. avgust - Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo 22. - 27 avgust - Promocija ocenjenih izdelkov na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 23. avgust - Dan čebelarjev, slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo: Boris Nicolas Erjavec, tel. 02/ 5642 115, boris.erjavec@pomurski-sejem.si MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM AGRA BO OD 22. DO 27. AVGUSTA V GORNJI RADGONI POSLOVEN, KAKOVOSTEN, STROKOVEN IN DRUŽABEN! AGRA se bo tudi s svojo 53. ponovitvijo dokazal za najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji ter v sosedski regiji Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Prijavljeni razstavljavci in zaključne priprave obetajo sejem presežkov in veliki praznik poslovnega in strokovnega druženja! Ponujal bo vrhunsko mehanizacijo in opremo za čebelarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, med, najboljše slovenske blagovne znamke živil in projekta Pomurje rejdno dobro, prehrano in vina, nagrajena na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti ter najsodobnejše tehnologije za živilsko predelavo. Predstavile se bodo tuje države in regije, Romunija, Vojvodina, Srbija,Poljska, Kitajska ... Povezovala bodo številna strokovna srečanja in radoživi dogodki. ČEBELARSTVO V PREDSTAVITVAH VODILNIH VLADNIH, STANOVSKIH IN GOSPODARSKIH USTANOV Slovensko čebelarstvo bo z razstavo in dogajanjem poosebljala Čebelarska zveza Slovenije skupaj z Javno svetovalno službo v čebelarstvu in Čebelarsko zvezo društev Pomurja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predstavilo pobudo za svetovni dan čebel že na mednarodni ministrski konferenci 21. avgusta. Kmetijski inštitut Slovenije bo dal enega izmed temeljnih poudarkov ravno čebelarstvu in metuljnicam. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije bodo v strokovnem programu obravnavali tudi vlogo gozdov v pašnih redih za čebele. GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij bo ponudila v ogled in pokušnjo najboljše slovenske blagovne znamke, med katerimi so pomembni izdelki iz slovenskega medu. Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor se bodo predstavili naravni parki Slovenije. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo opozorila na svoj pomen in vlogo v slovenski družbi ob 15. obletnici delovanja. Zadružna zveza Slovenije pripravlja osrednjo predstavitev v znamenju sončnic. Ob naštetih se bodo z razstavnimi prostori in strokovnimi dogodki predstavili še Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije in območne zbornice Pomurja, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Zveza društev podeželske mladine Slovenije, razvojne agencije, lokalne akcijske skupine ter številne druge pomembne stanovske in strokovne organizacije. PREDSTAVITVE DOSEŽKOV REJCEV IN PRIDELOVALCEV Ob razstavi čebelarstva vabi sejem AGRA z razstavami govedi, konjev, prašičev, drobnice, izbranih pasem avtohtonih domačih živali. Zanimivi za čebelarje bodo tudi vzorčni osrednji sejemski vrt Biotehniške šole Rakičan, njiva, ki bo pozivala k ohranjanju slovenskih avtohtonih sort semen, Gain samooskrbni družinski ekološki vrt, Permakulturni vrt ter trajni nasadi slovenskega trsnega izbora, starih slovenskih sort jablan ter sejemska gozdna učna pot. POUČNO IN DRUŽABNO DOGAJANJE Poučevali, razvajali in zabavali bodo številni dogodki, kot so podelitev priznanj Ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo, Agrina kuhinja s pripravo in promocijo jedi iz izdelkov, ki so bili nagrajeni na ocenjevanjih kakovosti, razstave ter pokušnje nagrajenega medu, vin, sokov, mesnih in mlečnih izdelkov, strokovno vodeni ogledi razstav živali in vzorčnih nasadov, revije živali na maneži, državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, srečanje podeželske mladine, srečanje ob 20. obletnici Zveze podeželskih žena Slovenije, Festival piva in še marsikaj ... | | pomukski sejem www.pomurski-sejem.si 266 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 266 OBVESTILA ČZS Obisk 53. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA Na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA bosta Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu in Čebelarska zveza društev Pomurja od sobote, 22., do četrtka, 27. avgusta 2015, tradicionalno predstavili čebelarstvo in najnovejša strokovna spoznanja. Sejem bo na stojnici ČZS, JSSČ in ČZD Pomurja vse dni krasila razstava o čebelarstvu, osladile ga bodo pokušnje medu, oživele pa delavnice za otroke, ki jih bodo izvajale vzgojiteljice Vrtca Manka Go-larja Gornja Radgona. Čebelarsko dogajanje bo še posebej živahno in strokovno okrepljeno v nedeljo, 23. avgusta, na sejemski dan čebelarjev, ko se boste lahko udeležili: • ob 9.30 podelitve priznanj z ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo v organizaciji Pomurskega sejma, • ob 10.30 strokovne razprave o možnosti črpanja sredstev iz Programa razvoja podeželja v obdobju Lepo je biti slovenski čebelar! ČZS je prejela povabilo predsednika Vlade RS, predsednika RS in predsednika Državnega zbora RS na osrednjo proslavo ob dnevu državnosti. Na predvečer praznika, 24. junija 2015, sva se slovesnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani udeležila skupaj s podpredsednikom ČZS g. Markom Alaufom. Ponosna sva bila, da sva zastopala slovenske čebelarje. Lepo je biti Slovenec, še posebej lepo pa je biti slovenski čebelar! Boštjan Noč, predsednik ČZS od leta 2014-2020 za področje čebelarstva; v njej bodo sodelovali predstavniki MKGP (dogodek organizira ČZS, JSSČ), • ob 12.00 uri strokovne razprave o spodbujanju dobre kmetijske prakse z vključevanjem medovitih poljščin; v njej bodo sodelovali predstavniki Biotehniške fakultete, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije - Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Panvite, d. d., Semenarne Ljubljana, d. o. o., Biotehniške šole Rakičan in čebelar (dogodek organizira ČZS, JSSČ). ČZS, JSSČ, ČZD Pomurja in Pomurski sejem vas vabijo, da na sejemski praznik čebelarstva z aplavzom nagradite prejemnike priznanj, se oborožite z novimi spoznanji ter izmenjate mnenja in izkušnje s stanovskimi kolegi iz Slovenije. Lidija Senič, vodja JSSČ Poziv k zbiranju predlogov za izdajo izobraževalnih publikacij (učbenikov, skript, učnih listov ipd.) v letu 2016 Programsko-izdajateljski svet ČZS poziva vse, ki želijo, da bi delo, povezano s čebelarstvom, izšlo kot izobraževalna publikacija, naj ČZS pošljejo predloge avtorskih del. Ti morajo vsebovati podatke o zvrsti dela (strokovna, promocijska, zgodovinska, mladinska, poljudnoznanstvena); ime in priimek avtorja; naslov dela; približen obseg besedila (število znakov s presledki) in število predvidenih slik, grafov, tabel; opis dela, ki naj vključuje temo, kazalo vsebine in kratek opis vsebine (800-1000 besed); pri strokovni in poljudnoznanstveni zvrsti navedbo recenzenta/-ov publikacije in njegove/njihove reference; razmerje med izdajateljem in avtorjem/-ji (avtor ohrani moralne avtorske pravice, materialne in druge pravice pa prepusti ČZS) in navedbo, ali se Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII avtor/-ji odpoveduje/-jo honorarju ali ne (v tem primeru velja cenik, ki je v skladu z Normativi o izračunu honorarjev ČZS); rok oddaje gradiva; ali delo izdaja ČZS ali bo izšlo v soizdaji (v tem primeru je treba pripraviti finančno konstrukcijo z navedbo, kolikšen delež stroškov bo plačal soizdajatelj). Rok za oddajo predlogov je 8. september 2015. Predlog v kuverti oddajte v tajništvu ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica, s pripisom »Zbiranje predlogov za izdajo izobraževalnih publikacij v letu 2016 - PIS«. Merila za ocenjevanje so objavljena na spletni strani ČZS. Programsko-izdajateljski svet ČZS bo predloge za izdajo izobraževalnih publikacij obravnaval na svoji septembrski oz. oktobrski seji. Lidija Senič, vodja JSSČ 267 OBVESTILA ČZS Podatki o gibanju tehtnic od 21. 5. 2015 do 20. 6. 2015 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Goriško, Šempeter 6,1 lipa, kostanj Ribniško Pohorje 5,9 smreka Lendava -2,7 ni medilo Bled 4,3 gozd Koper, Dekani 6,1 lipa Logaška planota, Menišija 25,1 javor, hoja Bela krajina, Poljanska gora 18,8 lipa, kostanj, gozd Bistriško Pohorje 5,9 smreka Vransko, Prebold -0,6 ni medilo Trnovski gozd 18,0 gozd Metlika 7,9 gozd, lipa Slovenska Bistrica, Oplotnica 13,0 gozd, kostanj Travna gora 7,2 gozd Zreško Pohorje -2,7 ni medilo Goričko, Dankovci 19,3 akacija, lipa Laško, Malič 12,3 gozd Loška dolina, Kozarišče 13,9 javor, hoja Kočevski rog 37,1 gozd, lipa, hoja Kostrivnica, Lahomno 3,5 gozd Kozjak, Kapla 18,4 smreka Krim, Iška vas 28,3 hoja Ptuj, Haloze 0,6 travniki Dolenjske Toplice 21,3 hoja Krško, Sevniško 0,5 kostanj Kanalsko, Tolminsko 1,4 lipe Stojna 4,2 gozd Vrhnika, Borovnica 3,2 gozd Žužemberk 30,4 gozd, lipa Krim-Kurešček 6,5 gozd Hrušica 18,2 gozd Slovenske gorice, Lenart 3,9 kostanj Ruško Pohorje 16,2 smreka Šentjernej, Gorjanci -4,3 ni medilo Braslovče 17,5 gozd Brežice 1,5 travniki Lovrenško Pohorje 9,7 smreka Idrijsko 18,4 gozd Gornji Grad 25,3 smreka Ilirska Bistrica 11,4 akacija, lipa Zagorje, Izlake 20,4 gozd, lipa Gorjanci, Kostanjevica na Krki 14,0 lipa, kostanj, gozd Kranjska Gora 21,0 travniki, gozd Ljutomer -2,1 ni medilo Podčetrtek -1,2 ni medilo Izposoja maskote Pri ČZS si je za različne prireditve, sejme in dogodke mogoče izposoditi maskoto kranjske sivke. Cena izposoje je 20 EUR. Podrobnejše informacije v zvezi z izposojo dobite pri ge. Barbari Dimc po tel. št.: 041/370 409 ali na e-naslo-vu: barbara.dimc@czs.si. Tajništvo ČZS Čebelarska didaktična igra spomin Ob sklenitvi natečaja »Kar seješ, to žanješ« vam predstavljamo didaktično igro spomin, kot so jo likovno zasnovali otroci, ki so zmagali na natečaju. Zmagovalni motivi so postali podlaga za izdelavo kreativne miselne igre za otroke - spomin. Z miselno igro spomin boste ob zabavni igri razgibali spomin, hkrati pa se boste naučili veliko novega o čebelah in čebelarstvu ter o pomenu narave in odgovornosti do nje. Igro sestavlja 24 parov po- manjšanih panjskih končnic. Vsi, ki želite kupiti to igro, jo lahko naročite v tajništvu ČZS. Cena knjige je 4,60 EUR z DDV. ČZS IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE f Mobilni telefon 041-740-421 Specifikacija ometalnika • Material: inox, nerjaveča pločevina • Metlice: konjska žima •Pogon: 2 motorja, brez jermenov • Napajanje: 12V (možnost 230V) E-mail cebelarskaoprema@gmail.com 240 Slovenski čebelar 7-188/2015 Letnik CXVII OBVESTILA ČZS Novo v ponudbi ČZS Na Čebelarski zvezi Slovenije sta po novem na voljo otroški vodni tatu (pakirano po 100 kosov - 13,00 EUR) in obesek za ključe (2,5 EUR), oboje z motivom kranjske čebele. Naročila lahko pošljete na e-na-slov: barbara.dimc@czs.si ali jih sporočite po tel. št.: 041/370 409. Tajništvo ČZS Set za prvo pomoč ob piku čebel bo! Set za prvo pomoč ob piku čebel bo v sodelovanju s ČZS pripravila Lekarna Ljubljana. Na voljo bo od septembra naprej v vseh poslovalnicah tega lekarniškega podjetja. Vsebino seta in navodila za uporabo bomo predstavili v prihodnji številki SČ. Lekarni Ljubljana se zahvaljujemo zahiter odziv nanašo pobudo za pripravo seta, saj ga čebelarji pričakujemo že kar nekaj časa. ČZS Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 269 OBVESTILA ČZS Cenik prodajnih artiklov ČZS Vse prodajne artikle ČZS lahko naročite po e-po-šti: barbara.dimc@czs.si oz. po tel. št.: 01/729 61 00. Vse cene so z DDV-jem. Če želite, da vam naročeno blago pošljemo po pošti, boste morali plačati tudi stroške dostave (3,00 EUR). Vse artikle si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.czs.si, v rubriki e-trgovina. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo po telefonu ali e-pošti. LITERATURA CENA V EUR Čebele - Mala vseveda (I. Esenko) 16,00 Ptice - Mala vseveda (I. Esenko) 16,00 Čebela - ustvarjalne ideje 2,17 Čebela se predstavi - učbenik in 3,10 delovni zvezek (M. Mlaker) Priročnik za začetnike (V. Pušnik) 5,00 Čebelarjenje v nakladnem panju (J. Rihar) 15,60 Mana iglavcev (J. Rihar) 15,60 Varoza čebel (J. Rihar) 13,00 Vzrejajmo boljše čebele (J. Rihar) 19,80 Med - značilnosti slovenskega medu 2,70 Cvetni prah 1,90 Pridelava in predelava voska 4,34 (V. Auguštin) Čebelji pridelki - pridobivanje in 6,26 trženje (M. Meglič) Recepture izdelkov iz čebeljih 4,34 pridelkov (J. Božič) Zdravljenje s čebeljimi pridelki (P. Kapš) 43,00 Bolezni dihal in čebelji pridelki (P. Kapš) 34,00 Filip Terč - začetnik moderne 15,00 apiterapije (G. Pivec) Popolni nauk za vse čebelarje 3,34 (A. Janša) Čebeloreja (I. Jurančič) 2,92 Slovenski čebelnjak (B. Juvanec) 20,00 Čmrlji v Sloveniji 3,90 Večjezični slovar čebelarstva 4,17 Zbornik »Sadovi dela dr. Janeza 6,00 Poklukarja« (SAČD) Čebele Slovenije (A. Gogala) 18,00 Matica - osmijeh na licu 14,00 (R. Radivojac) DVD S čebelo do medu 5,00 Varoja 5,00 Čebelarske turistične poti (na voljo v 10,00 treh jezikih) Kranjska sivka 12,00 TABLE Enostranska tabla 17,00 Dvostranska tabla 25,00 Opozorilna tabla - čebelji pik 18,30 PRELEPKE Prelepka SMGO (mala) 0,050 Prelepka SMGO (velika) 0,050 ODLIČJA in DIPLOME Različne diplome 0,83 Odličje Antona Janše 24,00 Listina častnega člana 0,19 Listina čebelarskega veterana 0,19 Značka zvestobe - za 10 let članstva 2,50 Značka zvestobe - za 20 let članstva 2,50 Značka zvestobe - za 30 let članstva 2,50 Značka zvestobe - za 40 let članstva 2,50 Značka zvestobe - za 50 let članstva 2,65 SLOVENSKI ČEBELAR Izvod SČ - člani 4,00 Izvod SČ - nečlani 7,00 Naročnina na SČ (tujina) 50,00 Naročnina na SČ (Slovenija) 45,00 OBLAČILA Majica »Ohranimo čebele« 7,00 Majica »Slovensko je biti čebelar« 7,00 Majica, otroška (za 4, 6 in 8 let), v 8,00 rumeni, ciklamni in črni barvi Majica, ženska (S-XXL), v ciklamni 9,50 in svetlo zeleni barvi Majica, moška z ovratnikom (L, XL), 12,00 temno modra, svetlo modra Majica, moška brez ovratnika (L, 9,50 XL), temno modra, svetlo modra Pulover 20,00 Brezrokavnik 21,00 Brezrokavnik »Svetovni dan čebel« 38,00 Jakna 48,00 Kapica s ščitnikom »Slovensko je 4,80 biti čebelar« Klobuček 9,00 Nahrbtnik 25,00 Nogavice 3,00 RAZNO Brisača »Slovensko je biti čebelar« 18,00 - velika (rumena, oranžna) Brisača »Slovensko je biti čebelar« 9,00 - mala (rumena, oranžna) Zig čebelica 10,00 Koledar o vzreji matic 4,00 Slikovni satniki - osnovni komplet (10 satov) 67,50 Slikovni satniki - nadgradnja (5 satov) 33,00 270 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 270 Moški čebelarski suknjič in telovnik številka 54, samo dvakrat oblečena, mogoča menjava za številko 50 ali 52, tel.: 041/231 633. 200 kg čebeljega voska, tel.: 031/326 959. Svež ali sušen letošnji cvetni prah, očiščen (okolica Kranja), tel.: 051/855 070. Cvetni prah osmukanec, letošnji, pakiran po 5 kg, tel.: 041/990 360. Kakovosten, posušen letošnji cvetni prah (Gorenjska), tudi po pošti ali ob izvozih z avtoceste na relaciji Domžale-Lendava, tel.: 040/957 885. Akacijev med, pakiran v sodih po 30 kg, tel.: 040/815 884. Čisti akacijev med (okolica Brežic), tel.: 041/560 075. Letošnji akacijev med, tel.: 051/385 014. Letošnji kakovosten cvetlični in akacijev med, tel.: 070/869 248. Cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev in hojev med, tel.: 040/217 542. Cvetlični in akacijev med, svež matični mleček ter oprašene matice, tel.: 041/587 573. Mediščno satje ter naravno sušen in prebran cvetni prah, tel.: 040/555 992. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 041/868 121. Čebelje družine na 6 satih skupaj s panji iz stirodura, tel.: 031/636 848. Čebelje družine na 7 in 9 AŽ--satih (Notranjska), tel.: 031/469 725. Čebelje družine na 9 in 10 AŽ-satih, s panji ali brez njih (Maribor), tel.: 02/251 21 21. Tri čebelje družine na 9 satih, pozneje možnost nakupa rojev, tel.: 040/670 456, 040/244 226. Tri gospodarske čebelje družine v 10-satnih AŽ-panjih ter 10- in 7-satne AŽ-panje, cena po dogovoru, tel.: 041/678 950. Nekaj čebeljih družin na 7 AŽ-satih (Koper), tel.: 070/716 879. Več čebeljih družin na 5 AŽ--satih, tel.: 041/772 857. 20 naseljenih, skoraj novih 2/3 LR panjev s štirimi nakladami (Bela krajina), tel.: 040/888 979. LR-naklade, vijačene in lepljene, tel.: 041/772 399. Tri gorenjske plemenilčke, tel.: 040/306 344. Nekaj rabljenih trietažnih panjev, tel.: 031/505 855. MALI OGLASI 10-satne AŽ-panje, nove, iz kakovostnega lesa, vrtani lipovi satniki, 2-litrski krmilnik, testni vložek za varoje (Cerknica), tel.: 041/840 357. Nove 7- in 10-satne AŽ-pa-nje, tudi trietažne, mogoča menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). 15 novih 10-satnih AŽ-pa-njev ter nekaj čebeljih družin, tel.: 040/253 874. Standardne LR-panje, popolnoma nove, zaščitene z la-nenim oljem ter pripravljene za končne želene premaze, ugodno, tel.: 040/803 953. TAM 5000 z 48 AŽ-panji, prostorom za točenje in elektronsko tehtnico, lepo ohranjen, redno vzdrževan, tel.: 041/588 379. Tovornjak Iveco, Zastava 50.09, atestiran za prevoz čebel, v odličnem stanju, registriran do maja 2016, cena po dogovoru, tel.: 040/295 854. Tovornjak TAM 130 T11 za prevoz čebel, v dobrem stanju, ter čebelnjak s 60 nenaseljenimi AŽ-panji (Gornja Bistrica), tel.: 041/967 406. Zabojnik za prevoz čebel, nastavljive noge, trapezni navoj za 10 in 12 AŽ-panjev, ter kakovostne lipove AŽ-satnike, tel.: 031/753 345. FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.ftn.si t J 02/62-96-226 UGODNE CENE ■ Na zalogi tudi pokrovčki 0 Pokrovi O 82 -petka od 8. do 14. ure od 0,074 Slovenski cebeur 7-8/2015 Letnik CXVII 271 MALI OGLASI Štirisatno točilo na električni pogon, lepo ohranjeno, staro pet let (Dolenjska), tel.: 051/624 643. Grelec za med, nov, 600 W (Koroška), tel.: 031/408 155. Večjo količino voska, tel.: 040/306 344. Dva čebelja roja (Koroška), tel.: 041/446 418. Dva čebelja roja (Notranjska, osrednja regija), tel.: 041/806 045. Dva roja čebel z maticama, z najmanj 1,2 kg čebel, tel.: 040/603 066. Čebelje roje (Dolenjska, Notranjska, Primorska), tel.: 070/400 660. Čebelje roje, suhe čebele (okolica Gorice, Ajdovščine, Vrhnike), tel.: 041/772 399. Rabljeno štirisatno točilo na ročni pogon, tel.: 064/196 746. Štirisatno točilo za med na ročni ali električni pogon in ometal-nik za čebele, tel.: 041/241 216. Glasilo Slovenski čebelar od leta 1898 do 1946, menjava vezanih letnikov za nevezane, tel.: 051/611 377. Čebelji roj (okolica Nove Gorice), tel.: 041/451 816. f \ Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 - GSM: 041/900 606 e-pošta: darko.grm1@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic. v J VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119 Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnike. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo 272 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII „G MALI OGLASI VZREJALIŠČE ČEBELJIH MATIC GABER Pri nas lahko kupljene označene čebelje matice prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Vzrejališče je odobril KIS. Novačanova ulica 3, 3202 Ljubečna, Tel.: 03/546 14 47, GSM: 031/705 961 "Čebelica na rajžo gre Izdelava prevoznih čebelnjakov prilagodljiva notranja stena Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si telefon: 031 681 589 Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-pošta: joze.tratnjek@siol.net VZREJA MATIC JOŽEF POTISEK Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali vam jih pošljemo po pošti. Ob naročilu pet ali več matic poštnina brezplačna. Jelša 23, Šmartno pri Litiji GSM: 041/953 748, 031/762 025 e-pošta: jozef.potisek@gmx.com ¡SWR t V' 7* 3 MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami Vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja Vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Prevzeti jih je mogoče osebno, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti nad 50 EUR. 031/734 905- Čebelarstvo PISLAK BALI Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u ¡nfo@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si SLOVENSKi ČEBELAR 7-8/2015 LETNIK CXVII 273 V SPOMIN SLAVKO STRLE 3. 8. 1932-11. 10. 2014 Lansko jesen smo se poslovili od našega člana Slavka Strleta. S prvo družino čebel je začel čebela-riti že leta 1946, nato pa je svoje čebelarstvo razširil do največ 50 čebeljih družin. Slavko je imel čebele rad, čebelaril je z dušo, rad se je pogovarjal o njih in rad je razdajal svoje znanje. Zanj lahko rečemo, da je bil čebelarski samo-rastnik, saj je začel tako rekoč iz nič, čeprav je bil nekoč čebelar tudi njegov stari oče, ki je čebelaril v kranjičih. Slavko je takoj začel če-belariti na sodoben način in s sodobno opremo. Bil je dejaven član Čebelarskega društva Loška dolina, za svoje delo pa je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Odšel je z zavestjo, da bodo za njegove čebele poslej pozorno skrbeli njegovi potomci. ČD Loška dolina VIKTOR KLADNIK 10. 6. 1941-13. 2. 2015 I I Številni po- J savski, predI vsem pa sevniški I čebelarji smo se I žalostni poslovili od tajnika naše- ^-' ga ČD g. Viktorja Kladnika. Po poklicu je bil inženir organizacijskih ved. Po prometni nesreči je postal invalidski upokojenec in čebelar. Kar 20 let je v društvu uspešno opravljal tajniške posle. Obiskoval je starejše čebelarje, pridobival sredstva za ČD, bil soorganizator regijskih in državnih tekmovanj mladih čebelarjev, skrbel za testiranje matic, za sajenje medovitih rastlin in za organizacijo nakupa krmnega sladkorja za naše člane. Že veliko pred državnim pašnim katastrom smo po njegovi zaslugi uredili občinski pašni kataster, pomagal je tudi pri ustanovitvi ČD Šentjanž. Prejel je vsa tri odli-čja Antona Janše, pred enajstimi leti pa še listino o častnem član- stvu v ČD Sevnica. Za njegovo obsežno in nesebično delo v društvu smo mu neizmerno hvaležni! Za ČD Sevnica Janez Levstik JANEZ BEZJAK 1939-2014 Kot ljubitelj narave se je Janez Bezjak leta 1987 odločil za čebelarstvo. Za začetek je kupil nekaj AŽ-panjev, po nekaj letih pa je povečal število svojih čebeljih družin in jih naselil v panjih, ki jih je izdelal sam. Pri svojem vinogradu je postavil tudi manjši čebelnjak. Pred dvema letoma je izdelal novega in ga napolnil z 20 trietažnimi AŽ-panji. Vedno je bil pripravljen sodelovati v različnih akcijah, ki sta jih organizirala ČD in ČZD Maribor. Zaradi svoje bolezni je že pred usodnim dnem pripravljal sina za delo v vinogradu in pri čebelah, tako da so te lansko jesen dobile dobrega naslednika in če- ČEBELARSTVO LUZNAR Begunje 170, 4275 Begunje na Gorenjskem tel.: 040/321 556 cebelarstvo.luznar@gmail.com PRODAJA ČEBELJIH MATIC Nudimo kakovostne čebelje matice čiste kranjske sivke z Gorenjske iz registriranega vzrejališča pod nadzorom KIS. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! MIHA KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. Pesni sladkor Čebelarji, ugodno samo za vas! Na voljo v Mercatorju, v verigi poslovalnic Cash & Carry. Lasten prevzem v 15 enotah Cash & Carry. Možnost dostave. Pridite in se prepričajte. Cash & Carry prodajalne: Ljubljana, tel.: 051 285 442 • Lucija, tel.: 051 285 437 • Ptuj, tel.: 051 285 410 • Škofja Loka, tel.: 051 285 430 • Bled, tel.: 051 285 425 • Naklo, tel: 030 991 108 • Novo Mesto, tel.: 051 285 441 • Šempeter pri Gorici, tel.: 051 285 435 • Levec, tel.: 051 285 288 • Postojna, tel.: 051 285 119 • Murska Sobota, tel.: 051 285 431 • Krško, tel.: 051 285 378 • Maribor, tel.: 051 288 309 • Celje, tel.: 051 289 399 • Ajdovščina, tel.: 051 289 397. Sii Mercator Si Cash&Carry 274 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII „G V SPOMIN belarja. Pokojni Janez je bil tri mandate član disciplinske komisije, od tega dva tudi njen predsednik. Za svoj prispevek k uspešnemu delu ČD je prejel društveno priznanje. Člani ČD Sveta Trojica - Lenart bomo Janeza pogrešali predvsem na različnih srečanjih, občnih zborih in delovnih akcijah. ČD Sveta Trojica - Lenart FRANC KUNAVAR 31. 7. 1938-24. 1. 2015 V 38 letih dejavnega članstva v ČD je bil član UO in NO kot tudi različnih komisij. Skupaj z ženo Anico sta bila organizatorja in nosilca sre-čelova, s katerim smo si čebelarji izboljševali gmotno podlago za delovanje našega društva. Prav tako je bil zadnje desetletje glavni praporščak našega ČD. Za svoje prizadevno delo v društvu je prejel več pisnih priznaj, leta 1987 in 1999 pa tudi dve najvišji čebelarski odlikovanji - odličji Antona Janše III. in II. stopnje. V trajnem in spoštljivem spominu ga bomo ohranili kot prijaznega in delovnega sočebelarja, poštenega človeka in prijatelja. ČD Dolsko ANTON FINK 10. 8. 1941-25. 12. 2014 Huda bolezen je iz vrst našega društva iztrgala Antona Finka iz Podtur-na. Rodil se je v Petelinju pri Moravčah. Med drugo svetovno vojno so starega komaj leto dni ukradli, tako da je živel pri rejniški družini v Kolnu, leta 1945 pa ga je staršem uspelo dobiti nazaj. Izšolal se je za poklicnega voznika in pozneje za strojnika, turističnega vodnika, delal je tudi kot trgovec in nato spet kot voznik. Čebelariti je začel pred 25 leti, in to kar s 17 AŽ-panji. Po upokojitvi je čebelarjenje dopol- njevalo in bogatilo njegovo življenje. Sodeloval je v več društvenih akcijah, še posebej pri graditvi društvenega čebelarskega doma v Kočevskem rogu. Čebelarsko tradicijo družine bosta zdaj nadaljevala žena in sin. Čebelarji ČD Straža - Dolenjske Toplice bomo našega Žaka ohranili v lepem spominu. ČD Straža - Dolenjske Toplice ANTON MAROLT 21. 5. 1938-16. 1. 2015 Pokojni Anton Marolt je bil rojen leta 1938 v Gabrju pri Jančah. Že od mladih let se je ukvarjal s čebelami. Svoj prvi roj je dobil leta 1959 in od tedaj je čebelaril vse do svoje smrti. Bil je oče treh otrok, žena mu je po hudi bolezni umrla leta 1999. Kljub temu da je bil že od otroštva invalid, je vse življenje skrbel za dom in čebele. Znal je marsikaj postoriti, bil je VZREJA ČEBELJIH MATIC Henrik Zaletelj Fužina 59, 1303 Zagradec TEL.: 01/788 60 86, GSM: 041/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com Vzrejamo matice, čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Sprejemamo tudi naročila za matičnike. TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje j i - Delovni čas - j i H H jttk Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 i 1 'f-' Sobota od 8.00 do 12.00 rfv" PONUJAMO VAM: |~čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor •»sladkorne pogače ~med in ostale čebelje pridelke •darilni program in kozmetiko na bazi čebeljih pridelkov •kozarec za slovenski med in ostalo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net ODKUPUJEMO ČEBELJI VOSEK Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII 275 V SPOMIN ustvarjalen, vse življenje pa je živel skromno in pošteno. Čebelaril je z desetimi panji. V čebelarsko društvo se je včlanil leta 2003. Preminulega Antona bomo ohranili v spoštljivem spominu. ČD Ljubljana Moste-Polje FRIDERIK BAJGOT 25. 7. 1935-4. 4. 2015 V osemdesetem letu starosti je naše vrste za vedno zapustil Friderik Baj-got. Že v zibelko mu je bila položena ljubezen do narave in še posebej do tistih malih nebogljenih bitij. Sorodne duše, delovne in marljive, kot je bil on sam, je našel med žuželkami, ki so za človeka najkoristnejše - čebelami. Čebe-lariti je začel že kot otrok v drevesnem duplu. Prvi panj mu je podaril prijatelj iz Ruš. V ČD Lovrenc se je včlanil leta 1969, ves ta čas pa je čebelaril z desetimi do trinajstimi družinami. Ker je bil vedno miren, preudaren in razumevajoč, smo ga cenili vsi čebelarji. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje, ČZD Maribor pa mu je letos podelila zlato priznanje za njegovo dolgoletno in prizadevno delo v čebelarstvu. ČD Lovrenc na Pohorju JANEZ KOŽUH ST. 11. 5. 1924-24. 6. 2014 Pokojni Janez bil trden kmečki očak, ki je kmetoval na pobočjih Škofjeloškega hribovja ter z vztrajnim delom vzdrževal in dograjeval trdno hribovsko kmetijo. Kot umen gospodar in kmet, zlasti pa kot poznavalec narave, si je na svojem vrtu omislil tudi čebele, saj je že v svojih mladostnih letih spoznal pomembnost čebel za ohranjanje narave. Tako je ljubiteljsko čebela- ril vse do svoje smrti, njegovo delo pa bo zdaj nadaljeval sin Janez. Pokojni Janez se je v čebelarske vrste vključil že davno in dejavno sodeloval pri društvenem delu, seveda po svojih zmožnostih, saj je imel doma velike obveznosti. Pokojni Janez je čebelaril za svojo dušo in v dobro narave in s takim prepričanjem je tudi sklenil svojo življenjsko pot. V spominu ga bomo ohranili kot gostoljubnega domačina, skrbnega gospodarja in čebelarja. Škofjeloški čebelarji FRANCE BREGANT 1924-2014 V začetku novembra 2014 smo se čebelarji ČD Bled Gorje, poslovili od našega člana Franceta Bre-ganta. Čeprav še ni bil dolgo član našega društva, je bil s čebelami povezan, saj je že kot otrok pomagal pri delu v čebelnjaku svojemu dedu na Zatrati. V vrtu svojega doma na Bledu je pred nekaj več kot desetimi leti postavil svoj čebelnjak. Poleg čebel je njegovo življenje občutno zaznamovalo tudi slikarstvo, saj je bil tudi odličen slikar. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Bled Gorje FRANC RAZINGAR - ADAMČ 1927-2015 Ob novici, da nas je zapustil čebelar Franc Razingar - Adamč, smo se zdrznili ter se tisti hip zavedli človeške krhkosti in minljivosti. Pri Adamčevih so bile čebele že od nekdaj, Franc pa je na domu z veseljem nadaljeval tradicijo čebelarjenja z AŽ-panji. Pri vnovični oživitvi čebelarstva mu je pomagal stric Valentin. Leta 1957 se je vključil v ČD Jesenice in s tamkajšnjimi čebelarji dejavno sodeloval vse do konca. Kadar je le mogel, se je udeležil naših srečanj, ob teh priložnostih pa je s svojim znanjem in izkušnjami tudi rad pomagal drugim. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. ČD Jesenice in ČZS sta mu letos podelili še »zlati znak za zvestobo čebelarstvu«, saj je bil član našega društva več kot petdeset let. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. ČD Jesenice JAKOB REPE 1943-2015 Čebelarji ČD Bled Gorje smo se februarja letos poslovili od spoštovanega čebelarja Jakoba Repeta iz Rečice pri Bledu. Še januarja smo se družili z njim na občnem zboru ČD, zdaj pa so čebele ostale brez gospodarja. Skupaj z bratom je od leta 1988 čebelaril v nakladnih panjih, ki so bili postavljeni v bližini njegovega doma. Za zasluge na področju čebelarstva mu je društvo podelilo odličje Antona Janše III. stopnje in značko zvestobe. Kot vestnega čebelarja ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. ČD Bled Gorje Popravek V SČ, št. 3, marec 2015, je bilo na strani 120 v osmrtnici za Antona Šercerja napačno zapisano: »Pri Medexu si je uredil rento.« Pravilno bi moralo pisati: »Pri Medexu je uredil rento za čebelarsko društvo Kočevje.« V SČ, št. 6, junij 2015, pa je bil na strani 236 v osmrtnici napačno zapisan priimek pokojnega čebelarja Antona Grandi-ča (1918-2015). Pomotoma je pisalo »Franolič« namesto »Grandič«. Vsem prizadetim se za neljube napake opravičujemo. Uredništvo 276 Slovenski čebelar 7-8/2015 Letnik CXVII Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 13. do 17. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka, 01/729 61 24, zlatica.kovacevic@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Milena Urh, Tone Žakelj Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7700, tiskano: 26. 6. 2015 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. IZDEUWA ČEBELARSKE OPREME IN TRCtMNA Logar čebelarska oprema Izdelano s smislom za detajle HjpiliU 12 imtflučrn icsliiM tessenheidercidi NOVO -nrthhnAip* - paí ¡mfi h igranja« i^fstv [WrtíJ WÍH n'^iiZx. upt^ai^bre: r ÇEStpsis fürrví LI..--T ¡ ____ AH 7BD7 I ^JHpfll flnol ■vsdsMfl r-f| hsfa HBQh| pts^-ii iss ifiâ zSSsp pftâlPWfcTiffl N® npffo t^hj fiîtixi»f