30 SGD GLASILO OBČINE DOMŽALE •tember 2005- letnik XLI V, št. 11 Slabo vreme je na letošnje H. HIT-ovo sejmarjenje privabilo bistveno manj obiskovalcev kot sicer. Ti so lahko uživali ob pestrem glasbenem programu, trgovski ponudbi, še posebej dobro obiskane pa so bile stojim « Komisije za turizem Občine Domžale, kije skupaj z društvi poskrbela tudi za predstavitev starih obrti in vrsto pokušin. V pogovoru z gospo Božo Bauer, ki pravi, da je v folkloro zaljubljena, boste izvedeli vse o Folklorni skupini Domžale, in ob tej priložnosti vabi vse otroke, da se jim pridružijo in uživajo v plesu, glasbi in druženju. Bodoče folkloriste pričakujejo vsak petek ob 18. uri v Osnovni šoli Domžale. Dobrodošli' Občina Domžale in Knjižnica Domžale vabita na slovesno odprtje nove KNJIŽNICE DOMŽALE v petek, 7. oktobra 2005, ob 16.30 uri Program - sedanja Knjižnica Domžale, Ljubljanska cesta 58 - ob 16.30. uri prenos zadnje knjige iz dosedanje Knjižnice Domžale v novo Knjižnico (sodeluje 1000 otrok iz vrtcev, učencev osnovnih šol in dijakov srednje šole iz občine Domžale s starši, Godba Domžale) - Trgovski center Mercator - ob 16.30. uri /.biranje obiskovalcev ter ogled poteka prenosa zadnje knjige - parkirni prostor pred novo Knjižnico Domžale - ob 17.00. uri slovesno odprtje nove Knjižnice Domžale s slovesnim pozdravnim govorom županje Cvete Zalokar Oražem Slovesni gost bo dr. Janez Drnovšek, predsednik Republike Slovenije - kulturni program, v katerem sodelujejo: Godba Domžale, Rožmarinke in Tolkalna skupina Glasbene šole Domžale - ogled nove knjižnice in razstave »Razglasitev Domžal za trg 1925« Fontana s pitno vodo za vse žejne V prejšnji številki Slamniku ste lahko prebrali, da je na avtobusni postaji Domžale postavljena fontana s pitno vodo, ki omogoča vsem žejnim, da se odžejajo z vodo iz javnega vodovoda. Ob tem bi radi povedali, da je občina idejo dobila od gospe Mare Vilar, ki je opozorila, da v Domžalah ni nobene možnosti, da bi človek spil kozarec vode. Možnost z novo fontano torej je, hkrati pa je tO tudi potrditev kvalitete vode i/ javnega vodovo- da. S krajšo slovesnostjo, na kateri so zapele Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, ki jih vodi prav gospa Mara Vilar, par besed pa sta povedala županja Cveta Zalokar Oražem in Marko Fatur, direktor JKP Prodnik Domžale, je voda iz pipe uradno stekla. Občina Domžale v prihodnosti načrtuje postavitev še štirih fontan. Na zdravje - pa čeprav z vodo! Vera Vojska Komisija za turizem Občine Domžale ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg vabi na vodeni ogled Občine Domžale v soboto, 15. oktobra 2005. Zberemo se ob 10. uri pred Kulturnim domom Franca Bernika Domžale Prijave do 10. oktobra na gsm 041 634 505 Kulturni dom Franca Bernika llomiah' Vpis mojega abonmaja ^21 * tat sent nI«. if^b-*- m. a. Um. Ml Ćufarjeva 24. Vir pri Domžalah MU 01/724 65 55 www.velt-team.sl žezaL840.000SIT ali 230.000^2 obrokov ♦ osebni dokument Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale v mesecu oktobru -mesecu požarne varnosti, ter ob 50-letnici Gasilske zveze Domžale vabita na ogled ZAŠČITNO-REŠEVALNE VAJE »DOMŽALE 2005« v petek, 21. oktobra 2005, ob 10. uri ki bo potekala na območju mesta Domžale. Na vaji bomo predstavili in prikazali uporabo nove gasilske motorne lestve. Vabljeni! Gasilska zveza Domžale vabi na Svečano akademijo ob 50-letnici Gasilske zveze Domžale v nedeljo, 23. oktobra 2005, ob 10. uri v hali Komunalnega centra Domžale Gasilska /veza Domžale Tradicionalno akademijo ob oktobru - mesecu požarne varnosti V petek. 28. oktobra 2005, ob 19. uri v kulturnem domu v Ihanu Dobrodošli! Občina Domžale In obveščata, da bo Jesenski odvoz kosovnih odpadkov Iz gospodinjstev, od 10. do 14. oktobra 2005; zbiranja In odvoza nevarnih odpadkov, od 17. do 22. oktobra 2005. Prava rešitev zame in ta mojo drujlno. PORTAL.Sl VBE ZA ,VA6d ^ PREDSTAVITEV NABVETOVNEM^PLETU!!! 1> . www7poptam!k8iMHBHI Ml 01/78 19 416 lnfo@portal..l OBLIKUJ SI SAM... • itampiljke in vizitk« gravirane plo&člce, tablica In priponka 01 7Ž1« 1 I Najdonosnejša ponudba. Eurotax + do 680.000 SIT. AHAC&Co., d.o.o. Financiranje VtaJctitc projekti: _ m /± . , _ fVi«°i"««en MiO/N D ^> KREKOVA BANKA e-nostavno veliko število raznolikih prostih dol Domžale, Ljubljanska c. 70,01/72 98 333.031/841841 www.studentski-servis.com AL WAGI POT ZA BISTRICO 67± Domžale Tel.: 7225 630,7225 634, e-maii alwagi@sbl.net, wwwalwagtsi OLJNI KOTLI IP DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke Majhne pozornosti žlahtnijo življenje Konec septembra je in prihaja prijazna jesen, ko bomo po ljudskem izročilu želi, kar smo sejali. V sem Želim, da vam jesen prinese čim več darov, še posebej, če sto /anje delali in jih resnično zaslužite. V naslov sem napisala, da majhne pozornosti žlahtnijo življenje. Prepričana sem, da se strinjate z mano in da ste sami že doživeli kakšno nepričakovano majhno pozornost. Moram reči, da jih v mojem življenju ni malo in vsake posebej sem vesela, Še posebej, če začutim, da je iskrena, da prihaja iz srca. Veliko teh pozornosti je povezanih tudi s Slamnikom, saj se velikokrat zgodi, da me vi, spoštovani bralci in bralke, pokličete, pohvalite, tudi na kaj opozorite in pri tem navadno ne pozabite povedati, da kdor dela, tudi greši. Tudi ob prejšnji številki je bilo kar nekaj klicev. Lahko rečem, da več kot navadno. Na moje prijetno presenečenje; odmevov na napako, na prvi strani, ko sem Studo uvrstila v Krajevno skupnost Venclja Perka, skoraj ni bilo. Do napake je prišlo, ker sem ob vabilu razmišljala o prijazni ravnateljici Osnovne šole Venclja Perka Domžale, s katero sem se dogovarjala za kulturni program za omenjeno odprtje obnovljenih ulic in cest. ob tem pa nehote pozabila, da Studa spada v Krajevno skupnost Simona Jenka Domžale. Upam. da bo iskreno opravičilo sprejeto in da bodo Študijam in vsi ostali po obnovljenih ulicah in cestah vozili srečno. Prijetno presenečena sem bila tudi nad bralci, ki so opazili pogovor z gospo Minko tet tudi sami predlagali, koga bi se lahko obiskala. Dve gospe, ki so ju predlagali bralci, boste našli tudi na straneh Slamnika. Seveda je prijetno ob izidu Slamnika prejeti tudi kar nekaj modernejših sporočil preko »mobitela«, kjer moram omeniti zlasti Marjana, ki nikoli ne pozabi sporočiti, da je prispevek prebral in se /.arij zahvali, posebej prijazna pa so sporočila pesnice Ivi, ki nikoli ne napiše samo hvala, ampak se potrudi, daje sporočilo resnično prijazno. Tokrat je prvič poklicala tudi gospa, ki se je predstavila /a Marijo, in pohvalila prispevke s »cerkveno« vsebino, češ, da jih doslej ni bilo. Pogovorili sva se in skupaj ugotovili, daje skoraj v vsaki številki kakšen, tokrat jih je bilo nekaj več. Ob tem pa mi je še povedala, da daljših prispevkov ne bere, ker si pri branju pomagal /. lupo, zato tudi v njenem imenu nasvet naših pridnim novinarjem: skušajte biti krajši, potem vas bo brala tudi gospa Marija. 1 j-iam. daje prihod Slamnika v vaš doni vsaj včasih prijeten trenutek, čeprav sem že velikokrat slišala, da kar precej naših bralcev začenja pot do vsebine časopisa z zadnje strani, kjer objavljamo vse tiste, ki so odšli in jih njihovi sorodniki tudi z objavo njihovih fotografij ohranjajo za zgodovino. Tudi tokrat smo se potrudili, da hi bil Slamnik pester in zanimiv. Preberite ga in povejte svoje mnenje ter nam ga sporočite. Iziđemo spet čez tri tedne. Če želite, da bo v 12. številki Slamnika objavljen vaš prispevek, ga skupaj s fotografijo pošljite do 10. oktobra 2005 na naš naslov ali po elektronski pošti info@kd-domzale.si oz. vera.vojska(u)domzale.si. Prijeten prvi del oktobra, ki naj vam ga, skupaj z majhnimi pozornostmi, popestri prvi del misli Virginije Satir: Za preživetje potrebujemo štiri objeme na dan... < Objemajte se' Odgovorna urednica Županjin sprejem Čestitke najboljšim mladim športnikom Letošnje leto bo v zgodovini ocenjeno kot eno bolj uspešnih, domžalskega športa zanesljivo Pa ne le zaradi odličnih nogome- tašev, temveč tudi zaradi številnih mladih športnikov, ki iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Za nekatere od njih je županja Cveta Zalokar Oražem, skupaj s podžupanoma Tonijem Dragarjem in Vinkom Juhartom, pripravila sprejem ter nanj povabila tudi njihove mentorje. V uvodnem županjinem nagovoru so bile vse športnice in en športnik deležni iskrenih čestitk in pohvalnih besed za uspehe, s katerimi promovirajo tudi Občino Domžale, v nadaljevanju pa so športniki v sproščenem pogovoru predstavili svoje športe in občutke ob uspehih. Medalja je medalja, pa četudi je bronasta Plesna navijaška skupina Sovice z Osnovne šole Domžale je letos po osvojitvi najboljših v državi ponovno potovala na evropsko prvenstvo v Moskvo. 19 plesalk in navijačic je na največjem tekmovanju za plesne in navijaške skupine v kategoriji plesnih skupin med 15 skupinami osvojilo bronasto medaljo, peto zaporedno, medtem ko je navijaška skupina osvojila peto mesto. Sprejema sta se udeležili tudi trenerki Tjaša Šu-šteršič in Lana Gavrilov ter skupaj s plesalkami in navijačicami obudile spomine na prijetno bivanje v Moskvi, ravnateljica OŠ Domžale pa je poudarila, da je zanimanje za vključitev v omenjeno skupino izredno, saj si plesati in navijati želi več kot 100 njihovih učencev in učenk. Skupina se je zahvalila vsem sponzorjem, še posebej pa Občini Domžale, za finančno pomoč. stran Balinar Uroš Marklč Je član Balinarskega športnega kluba Budničar s Količevega, kjer trenira dobre štiri leta, njegov trenerje Stane Žavbi mlajši. Med največje uspehe šteje naslov državnega prvaka v natančnem izbijanju, največji uspeh pa je bronasta medalja na svetovnem mladinskem prvenstvu, skupaj z Nikolo Dord-evičem jo je osvojil v Novi Gorici v hitrostnem izbijanju štafete. Na sprejemu nas je skupaj s trenerjem presenetil z informacijo, da je pri balinanju kar osem disciplin. Atletska steza bo Mlada Sprinterica A!ja Sitarje ena najboljših slovenskih pionirk tekačic na 100 metrov, kar je dokazala z osvojitvijo naslova državne pionirske prvakinje v teku na 100 metrov, velikim prispevkom k zmagi Slovenije na 32. mednarodnih mladinskih igrah treh dežel ter številnimi drugimi odličnimi uvrstitvami. Povedala je, da je njen trener Lojze Pungerčič najboljši trener na svetu, zelo pa se je razveselila informacije županje, da bo atletska steza, če bo le vreme dovoljevalo, še letos. Glede na druge uspehe mladih, lahko naslednji sprejem pričakujemo že v kratkem. Vera Vojska Z/ C m 9 9 S * MAKIJATO JE SC LOKAL W iWiii*,M< n ii ii %m+ mm if*M ii - ta M »bmm. M*i>«*» ontebi lit t* 2*0» fcirPrabtrl... £ »Mmmmm Občina Domžale in Makijato Spletna kavarna v Domžalah V središču Domžal - Poslovno stanovanjskem objektu KRIŽAN I' je od 29. septembra odprta spletna kavarna, v kateri Občina Domžale in Makijato Cyber Caffe obiskovalcem ponujata brezplačno deskanje po spletu v prijetnem okolju - na 12 dostopih do interneta. Za vse obiskovalce je zagotovljena tudi široka ponudba dobre kave, pestra ponudba prigrizkov ter dobro in prijetno počutje. Glavni namen kavarne je postati stičišče mladih in poslovnih ljudi v Domžalah ter širši okolici, kjer je sinergija interneta in kavarne v skladu z modnimi oblikovalskimi trendi in kakovostno ponudbo. Najsodobnejše Dellove pisarniške računalnike in LCD-zaslone je spletni kavarni zagotovilo podjetje FMC, ki tako njenim obiskovalcem zagotavlja kakovostno in udobno spletno izkušnjo, na voljatelovi povezavi. Za več informacij pa obiščite spletno stran makijato.net. Vabljeni torej v prvi domžalski CYBER CAFFE, ki je odprt vsak dan, razen nedelje. Urad županje Ob praznovanju mestih krajevnih skupnosti Obnovljene ulice in ceste v Studi V Krajevni skupnosti Simona Jenka na območju Studi- je zgrajeno blizu 2,5 km glavne trase TK vodov (obnova telefonskega omrežja in dograditev kabelskega omrežja), kar jc bilo zgrajeno v letošnjem letu 2005, medtem ko je bilo 3 km plinovodnega omrežja, 450 m vodovodnega omrežja in 600 m elektro omrežja zgrajeno v letu 2004. Ulice in ceste so bile skoraj leto v grobem asfaltu zaradi konsolidacije terena, v letošnjem letu pa so izvajalci položili »fini asfalt« oziroma preplastili ulice in ceste, ki so danes kakor nove. Ob prazniku vseh treh krajevnih skupnosti na območju mesta Domžale sta Občina Domžale in Krajevna skupnost Simona Jenka Domžale pripravili slovesnost, s katero so svojemu namenu podali tako Štud-Ijansko cesto kot tudi stranske ulice in ceste na tem območju. V pozdravnem nagovoru je Peter Pavli, predsednik Sveta KS Simona Jenka poudaril pomen novih pridobitev, nato pa Cveta Zalokar Oražem, županja, predstavila novo investicijo, ki je skupaj zahtevala blizu 175 mio sit, od cesarje Občina Domžale zagotovila za »fine asfalte«-blizu 4 mio sit. Tako je na Študljanski cesti urejenih blizu 4000 m2 asfaltiranih površin - finih asfaltov, kar predstavlja eea 750 m cest povprečne širine 5 m, v tej cesti so bili vgrajeni dva oziroma trije komunalni vodi, od skupno potrebnih sredstev pa je občina zagotovila 11,6 odstotka sredstev, ostalo pa nosilci telekomunikacijskih vodov, vodovodne napeljave, plinovoda ter elektrifikacije. Asfaltiranje stranskih cest predstavlja 4.580 m2 asfaltiranih površin - finih asfaltov, kar predstavlja cca 1.300 m cest, širine 3,5 - 4,5 m, v tej cesti so bili vgrajeni dva oziroma trije komunalni vodi, od skupne investicije je občina prispevala 16% skupno potrebnih finančnih sredstev. V okviru obnove cest in ulic so bila cestišča izravnana, sanirane so bile mulde, asfaltirani kanali ob vozišču za odvajanje cestnih vod, zamenjani robniki, dvignjeni pokrovi in kape na ustrezno višino, urejene banki-ne in opravljene še druge pomanjkljivosti. Ob končuje izrazila svoje veselje, da je Studa končno dobila tako lep izgled, h kateremu pa v ve- liki meri prispevajo tudi lepo urejene domačije. Iskreno seje zahvalila domačinom za potrpljenje, izvajalcem za opravljeno delo, vsem pa zaželela srečno in varno vožnjo. Novo pridobitev je blagoslovil domžalski župnik Jane/. Šimenc. S prijetnim kulturnim programom so slovesnost popestrili učenci Osnovne šole Venclja Perka Domžale, Ljudske pevke KI) l)oiii/uU' ter Tolkalna skupina GŠ Domžale-Vsi prisotni pa so se nato zadržali na pfijetnem družabnem srečanju. O.U. Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki jc izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel Se v letu 1958 (I Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VLRA VO.ISKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomoćnik odgovorne urednice ŽIGA ĆAMLR-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIBRIČ, HOOOAN OSOI.IN, DARJA ANI)1V po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 6lb, 1241 Kamnik. Tisk: Sel d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. SLAMNIK-junij 200S Svetniška skupina SD je predlagala dva 21. september 2005 - 28. seja Občinskega sveta Občine Domžale Bomo Mestna občina Domžale? V sredo, 21. septembra 2005, so se svetniki in svetnice zbrali na 28. seji Občinskega sveta Občine Domžale. Po pozdravu predsedujočega Tonija Dragarja ter sprejemu zapisnika 27. seje so se lotili določanja dnevnega reda in brez razprave nanj uvrstili devet točk. V točki Volitve in imenovanja je Občinski svet brez razprave dal soglasje k imenovanju Dionizija 1'clriča, C. Ceneta Štuparja 138, Ljubljana Črnuče za direktorja Javnega zavoda Mestne lekarne, Kandidat se je predhodno svetnikom in svetnicam tudi predstavil, sprejel pa je tudi sklep, s katerim je dosedanjo članico Odbora za stanovanjsko politiko Andrejo Pogačnik Jarc, Domžale, Prešernova c. 43 zamenjal Gregor Rovanšek, Vir, Bukovčeva 6. ftomo Mestna občina Domžale? UpTBva je pripravila obširno gradivo za utemeljitev predloga za začetek postopka za ustanovitev Mestne občine Domžale, ki ga je predstavil Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave. V razpravi so sodelovali: mag. Milan Pirman, LDS, ki je predlog podprl, opozoril Pa na problematiko organiziranja upravnih okrajev; Janez Limbek, N.Si, ki je opozoril na nekatere vsebinske netočnosti (sedeži bank. upravna zgodovina občine); Franci Gerbec, SD, ki je opozoril na potrebne aktivnosti v zvezi s formiranjem upravnih okrajev ter v imenu Svetniške skupine predlagal dodatni sklep. V nadaljnjih razpravah o upravnih okrajih oz. administrativnih regijah pričakuje podporo obeh Poslancev za formiranje upravnega okraja na območju občine Domžale, posebej je opozoril na predvideno Uredbo Vlade, s katero bo uredila to področje. Občina mora aktivno sodelovati, /upanja Cveta Zalokar Oražem je bila vesela enotne podpore svelnikov in svetnic Mestni občini Domžale. Opozorila Je na nevključcvanjc lokalnih skupnosti v problematiko oblikovanja upravnih okrajev ter na številne neznanke na področju regionalizma. Robert llroval, SDS, je absolutno Podprl odločitev za mestno občino, Opozoril na zakonske določbe ter Ugotovil, da predlagani sklep svet-lUSke skupine SI) ne spada v okvir 'očke dnevnega reda. Mag. Marko Vresk, LDS, je pobudo za mestno °bčino podprl ter predlagal, da pošalica čim prej predlagata ustrezno •premembo Zakona o lokalni samoupravi. "oglasno sta bila sprejeta naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale Predlaga Državnemu zbom Republike Slovenije začetek postopka za "stanovitev Mestne občine Domžale, cestna občina Domžale se ustanovi v mejah dosedanje Občine Domžale, " sedežem v Domžalah. Občinska uprava čimprej pripravi v sodelovanju s pristojnimi •'•"žavnimi organi informacijo o Predvideni bodoči organizaciji državne uprave na območju olivne Domžale, zlasti o ustanovitvi "Pravnih okrajev, predvsem glede zagotavljanja storitev za občane in J° predloži v obravnavo občinske m" svetu. Dražji plin Štefan l.ebar. Petro! Plin, je navedel en sam vzrok za podražitev plina: eksplozijo cen naftnih derivatov, ki je povzročila /višanje nabavne cene plina. V razpravi sta Roman Lenas-si, predsednik Odbora za finance, in Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne dejavnosti in infrastrukturo, predstavila stališči odbora, nato pa je bil soglasno sprejet sklep: Maloprodajna cena zemeljskega plina v občini Domžale znaša od 01.10.2005 dalje 109,4$ SIT/Nm3. Bo Češenik dobil rekreacijski park? Osnutek Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za rekreacijski park Češenik sta predstavila Zoran Vito-rovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, ter Leon Kobetič, LOCUS, d.o. V razpravi so sodelovali: Franci Gerbec, ki je predstavil stališča Odbora /a prostor ter posebej opozoril na problematiko graščine; Robert I Irovat, SDS, ki je opozoril na prometno problematiko in nujnost rekonstrukcije cest na območju in okolici bodočega parka, posebej na ureditev peš in kolesarskih poti ter nujnost javne obravnave v KS Dob; Franc Černagoj, Zeleni, je povedal, da podpirajo zamisel, predlagajo pa, da se upoštevajo njihovi predlogi, podani na sestanku Odbora za okolje, ob tem pa je opozoril še na spoštovanje meje zazidalnega območja, nujnost ureditve komunalne infrastrukture, posebej parkirnih mest, določitev obveznosti investitorjev v okviru terminskega plana. Po odgovorih Zorana Vitoroviča je svoj pogled na bodoči rekreacijski park podal tudi Aleš Ocepek, eden od pobudnikov ureditve parka, ki je opozoril, da gre predvsem za ureditev primernih igralnih in drugih površin za otroke, za sonaravno bivanje ter zanimiv primeren program, za katerega pričakujejo tudi evropska sredstva. Soglasno je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za rekreacijski park Češenik v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dncvno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog lokacijskega načrta se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska cesta 2 Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Dob, Ul. 7. avgusta 9, 1233 Dob. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v I Irnd-nem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Dob. Ul, 7. avgusta 9 dne 12.10.2005 ob 17. uri, vodiljo bo pristojni oddelke občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z lokacijskim načrtom vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, I .juhljanska cesta 69, 1230 Domžale. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve, je odgovoril na vprašanja Franca Černagoja, Zeleni, nato pa je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale. Uvedba poletnih rezervacij Predlog uvedbe poletenih rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca za starša otroka in predlog modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin je na osnovi pobud nekaj sto staršev ter Sveta staršev Vrtca I irša predlagala ravnateljica Darka Bitenc, o njem pa so razpravljali tudi vsi pristojni odbori, ki so se z. uvedbo poletnih rezervacij v večini strinjali, s predlogom modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin pa ne. Poročilo Odbora za družbene dejavnosti je podala predsednica Andreja Jarc Pogačnik; Roman Lenassi pa je kot predsednik Odbora za finance podal stališča odbora. V razpravi so sodelovali: Majda Pučnik Rudi v imenu svetniške skupine SDS, ki prvi predlog podpira, sama ga sicer ne, ker meni, da lahko velja šele, ko je za vse otroke, ki to želijo, zagotovljeno organizirano varstvo, drugi predlog je treba dodelati. V imenu Sveta staršev Vrtca Urša je predlog obrazložil Matjaž Birk, kasneje pa je v imenu staršev njihovo pobudo obrazložil tudi Uren. V razpravi pa so še sodelovali mag. Marko Vresk. LDS, ki je sklepa načelno podprl, predlagal pa odmor pred glasovanjem, v katerem se bo svetniška skupina LDS opredelila predvsem do predlaganega drugega sklepa; Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, je pojasnila zakonske možnosti; Matjaž Pečov-nik. SMS, je podprl prvi sklep, medtem ko je v zvezi z drugim sklepom predlagal, da se zadeva še enkrat preveri; I ranci Gerbec, SD, je v imenu svetniške skupine podprl prvi sklep, za drugega pa predlagal odložitev odločanja in ponovno preveritev, predlagal je tudi dodatni sklep; Lovro Lončar, SDS, je menil, da je potrebno problematiko obravnavati širše - ob upoštevanju vseh mladih družin, predlagal je dopolnitev drugega sklepa; Saša Kos. I ,DS, je predlagala, da se rešitev v zvezi z drugim sklepom uskladi v okviru države ter zagotovi pravično rešitev za vse starše. Po odmoru so svetniki in svetnice sprejeli predlagani sklep svetniške skupine SD ter ugotovitveni sklep, ki gaje predlagal predsedujoči Toni Dragar. I. Občinski svet Občine Domžale sprejme možnost uveljavitve plačila dela rezervacije mesta v javnem vrtcu ali v vrtcu s koncesijo na naslednji način: a/ Starši, ki želijo za svojega otroka ob najmanj enomesečni skupni neprekinjeni odsotnosti v obdobju jn-Kj-avgust rezervirati mesto v izbrani enoti oziroma oddelku, plačajo za en mesec, ko je otrok odsoten 50 % njim določenega zneska plačila cene programa, zmanjšanega za ustrezni delež (%) živiL O odsotnosti pisno obvestijo vrtec najmanj 15 dni pred nastopom odsotnosti. Poračun se izvede v naslednjem mesecu po odsotnosti b/ Ta sklep velja samo za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno bivališče v Občini Domžale oz. je Občina Domžale zavezanka za pla- čilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, za druge starše pa velja samo v soglasju z Občino, plačnico razlike med ceno programa in plačilom staršev. 2. Občinska uprava prouči možnosti in pogoje za olajšavo pri plačilu prispevka staršev za oskrbnine v vrtcih na podlagi odplačevanja stanovanjskega kredita in najkasneje v roku treh mesecev predloži občinskemu svetu v obravnavo ustrezno pisno informacijo in predloge. Zobe bodo odraslim popravljali le koncesionarjl Na prošnjo štirih zobozdravnikov, zaposlenih v Zdravstvenem domu Domžale, ki opravljajo zobozdravstvo za odrasle, za dodelitev koncesij v okviru postavljene mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni, je uprava pripravila predlog sklepa o možnosti dodelitve novih koncesij na področju zobozdravstva odraslih v okviru obstoječe javne mreže, ki gaje prisotnim predstavila Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Brez razprave je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme nov odstavek k 4. točki Sklepa o usmeritvah razvoja osnovnega zdravstva v občini Domžale, ki se doda za I. odstavkom in se glasi: »Določba prejšnjega odstavka ne velja za dodelitev koncesij v zobozdravstvu.« Spremembe Odloka o organiziranju pomoči na domu Celovito uvodno informacijo je podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Brez razprave sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev i, amandmajem. 2. Občinski svet Občine Domžale pooblašča Statutarno-pravno komisijo, da določi prečiščeno besedilo Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev. Javni zavod OŠ DragomelJ Ker za opravljanje javnih služb lokalna skupnost ustanovi javni zavod s področja vzgoje in izobraževanja, je v pričakovanju začetka dela Osnovne šole Dragomelj, Občinski svet po uvodni informaciji Edvarda Ješelni-ka, direktorja Občinske uprave, brez razprave sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dragomelj v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Brez razprave pa je bilo v nadaljevanju seje sprejeto tudi Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občim Domžale. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve V tej točki je najprej županja Cveta Zalokar Oražem povabila svetnike in svetnice, da se udeležijo vrste slovesnosti, povezanih z odprtjem fontane s pitno vodo, obnovljenih cest in ulic v Studi, spletne kavarne in nove Knjižnice Domžale. Njenemu povabilu pa so sledila vprašanja: Matjaž Pečovnik, SMS, je opozoril na problem domžalske pošte, tako v zvezi z zunanjim izgledom kot organizacijo poslovanja ter nevzdržne prometne razmere na cesti Radomlje-Volčji potok, o le-teh je govorila tudi Majda Pučnik-Rudl, SDS, Franci Gerbec, SD, pa je v zvezi s problemi neodstopanja potrebnih zemljišč predlagal začetek zakonskih možnosti za pridobitev zemljišč, ki so nujna za gradnjo pločnikov oz. kolesarskih stez; Pavel Cerar, LDS, je opozoril na problem levega zavijanja v križišču uvoza na avtocesto v Zaborštu; Franc Černagoj, Zeleni, pa je postavil kar deset vprašanj, med njimi je zahteval dodatno pojasnilo o odlaganju gradbenih odpadkov, pojasnilo v zvezi s poplavami v Dra-gomlju (o tem je vprašanje postavil tudi Roman Kurmanšek, SDS, kije tudi sicer opozoril na poplavno nevarnost ob AC), ter odlaganjem sodov z nevarno vsebino na Podrečju; vprašal je, kaj je z nadaljevanjem sprejemanja LN Kamniška Bistrica rekreacijska os regije; krajinske zasnove Volčji Potok ter zavarovanjem Mlak in Blat; zanimal ga je nadzor nad hidranti, predlagal pa je tudi postavitev table z opisom življenja in dela znamenitih Dom-žalčanov v centru mesta; mag. Jožica Polanc, LDS, je opozorila na povečanje prometa v okolici OŠ Domžale in Srednje šole Domžale, ter postavila vprašanje v zvezi z avtobusno postajo ob TC Mercator; Roman Lenassi, N.Si, je postavil vprašanje v zvezi s plačilom prispevka za stavbno zemljišče; Darka Bitenc, LDS, je opozorila na neurejenost parka ob Kamniški Bistrici v Domžalah; Gregorja Rovanška, SD, je zanimalo, kdaj se bo Bukovčeva cesta na Viru po plinifikaciji vzpostavila v prvotno stanje, ob koncu seje pa je dr. Marko Starbek, N.Si. opozoril na nevzdrževanje drogov javne razsvetljave v Dobu. Odgovorna urednica DOMŽALE stran Predstavljamo svetnika mag. Lovro Lončar, Slovenska demokratska stranka (SDS) V tokratni številki časopisa Slamnik vam predstavljamo svetnika Slovenske demokratske stranke, mag. Lovra Lončarja. Kdor spremlja delo domžalskega Občinskega sveta ter delo Državnega zbora Republike Slovenije, je že mnogokrat zasledil njegovo ime. Sedaj opravlja funkcijo generalnega sekretarja Državnega zbora Republike, pred leti pa je opravljal naloge sekretarja domžalskega Občinskega sveta, zato se samo po sebi zastavlja vprašanje, kakšna in v čem je razlika biti sekretar občinskega sveta ter generalni sekretar v Državnem zboru? Razlika je precejšnja, nedvomno pa so izkušnje, ki sem jih v obdobju 1995-1998 pridobil pri delu sekretarja Občinskega sveta Občine Domžale zelo koristne pri mojem sedanjem delu oz. opravljanju funkcije. Sicer pa enajsto leto opravljam nekako podobna, sekretarska dela, vendar v različnih sferah javne uprave. Po odhodu iz občine sem bil namreč leto in pol tajnik Visoke upravne šole, zatem pa sem na povabilo takratnega ministra dr. Mihe Brejca prevzel naloge generalnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Po razrešitvi ob menjavi Vlade RS leta sem leta 2001 prevzel naloge sekretarja poslanske skupine SDS v DZ. Lani oktobra pa sem bil v DZ imenovan za generalnega sekretarja DZ RS. Ključne razlike med obema položajema so v obsegu nalog, pristojnosti, odgovornosti, tudi izpostavljenosti medijev, ... Sekretar občinskega sveta je zadolžen predvsem za strokovno in vsebinsko podporo delu občinskega sveta, v katerem je 31 članov, generalni sekretar DZ pa je kot predstojnik organa odgovoren poleg za organizacijo in koordinacijo strokovne in tehnične podpore zakonodajnemu postopku (kar je primarna vloga državnega zbora) tudi za finance, kadre, informacijsko podporo, tehnične službe, tudi za stike z javnostmi ... Gre za vodenje kar velikega »podjetja«. Našteli ste nekaj razlik med obema funkcijama, bralce pa bo gotovo zanimalo, kaj konkretno je vaše delo kot generalni sekretar Državnega zbora? Generalni sekretar vodi službe državnega zbora, ki skrbijo za nemoteno delo poslank in poslancev, in ki je poleg poslank in poslancev edini funkcionar - lahko bi ga imenovali tudi kar »upravni funkcionar«, saj opravlja strokovne in ne političih nalog. Imenuje ga Državni zbor RS za mandatno obdobje Državnega zbora inje torej predstojnik služb Državnega zbora. Generalni sekretar DZ organizira, usklajuje delo služb pri opravljanju del in nalog za Državni zbor, njegova delovna telesa, poslanske skupine in poslance, zagotavlja enotno delovanje služb, skrbi za razvoj organizacije in dela ter opravlja druga dela in naloge v skladu s poslovnikom DZ RS in v skladu s predpisi. Skrbi torej za planiranje, organiziranje, usklajevanje in nadziranje služb državnega zbora, ki skrbijo za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih opravil ter tehničnih nalog v Državnem zboru. V Državnem zboru je trenutno zaposlenih 306 uslužbencev, od tega 29 za določen čas. Glede na to, da ste zelo aktivni tudi na lokalni ravni, med drugim ste tudi član Statutarno-pravne komisije občinskega sveta ter Odbora za kulturo, šport in dejavnosti društev, takšno delo in zavzemanje za interese ljudi, ki jih zastopa- te, zahtevajo kar veliko truda, časa in prebiranja raznih gradiv ter predlogov. Kako uspete uskladiti vse obveznosti? Včasih je resda kar težko uskladiti vse obveznosti. Mnogokrat se sestanki in druge obveznosti na lokalnem in državnem nivoju prekrivajo. Seveda največ pozornosti in časa namenjam svojemu rednemu delu v državnem zboru, kjer sem vsakodnevno od zgodnjih jutranjih ur pa do večera, tudi če ni sej, saj dela v državnem zboru nikoli ne zmanjka. Vendar pri tem skrbim, da zaradi tega naloge občinskega svetnika, katera funkcija mi je bil skupaj z mojimi kolegicami in kolegi zaupana na zadnjih lokalnih volitvah, opravljam čim bolj nemoteno ter da sem z vsemi pomembnimi zadevami, za katere sem v svetniški skupini zadolžen, redno seznanjen, da lahko kasneje tudi korektno odločam na sejah odborov oz. občinskega sveta. Sedaj pride na vrsto tisto, morebiti že kar klasično vprašanje, ko se predstavlja občinske svetnike; zakaj ste se pravzaprav odločili za kandidiranje v Občinski svet Občine Domžale? Kdor pravi, da se ga politika ne tiče, se moti. Vsakemu izmed nas pogoje in standard življenja sooblikuje politika in različne odločitve, sprejete na različnih nivojih. Kot občinski svetnik lahko tako lažje opozorim na zadeve, za katere menim, da niso pravilne ali da bi jih bilo morda bolje drugače urediti in ki bi bile v dobro in korist naših občank in občanov, hkrati pa je to možnost za predstavitev in udejanjanje idej, za katere se zavzemam sam in za katere se zavzema stranka. Žal so naši predlogi in pobude prevečkrat preslišani in prezrti. Seveda pa podpiram tudi rešitve, ki jih predloži v obravnavo sedanje občinsko vodstvo, če menim, da so dobre za občanke in občane občine Domžale. Kako kot občinski svetnik ocenjujete razvoj občine v vašem mandatnem obdobju? Nekorektno bi bilo trditi, da se občina na nekaterih segmentih ni razvijala in napredovala. Vendar pa je veliko vprašanje, na kar sem na sejah občinskega sveta že opozoril, ali je ta razvoj usmerjen v pravo smer. Občutek imam, da se sedanje občinsko vodstvo premalo zaveda, da za dolgoročni razvoj občine potrebuje enakomeren razvoj na vseh segmentih. V domžalski občini smo priča stagniranju dejavnosti, ki bi krepile gospodarsko oz. ekonomsko moč občine in prebivalcev. Če tega ne bo, bo vsem ostalim dejavnostim v prihodnjih letih trda predla. Pa se iz politike preseliva na druga področja. Kaj dela Lovro Lončar, kadar se ne ukvarja s politiko ali službenimi obveznostmi? Moj prosti čas je v zadnjih letih žal omejen predvsem na sobote in nedelje, pa še takrat imam včasih službene obveznosti. Ob koncu tedna se posvečam družini. Z ženo Tatjano, sinom Samom in hčerko Tajdo vikende preživimo skupaj, radi obiščemo sorodnike, prijatelje, kakšno mirno turistično točko. Ob tem pa prosti čas izkoristim tudi za opravila ali druge opravke, za katere čez teden ni časa. Kako pa družina gleda na vse te vaše številne obveznosti? Doma so vsi zelo razumevajoči glede moje odsotnosti, ki je pač sestavni del dela, ki ga opravljam. Tega sem se zavedal že ob nastopu funkcije. Družina je navajena, da me čez teden vidi zelo malo. Kot opozicijski svetnik si že vrsto let prizadevate, da bi Domžale »dobile dušo«. Domžale so sicer prijetno mesto, žal pa brez ustrezne vizije. Različni centri oz. točke (kulturne, trgovske, športne,...) so na različnih lokacijah v mestu. Zato sem npr. eden izmed dvomljivcev glede prostorske umestitve nove knjižnice v sedanji Mercator center, na kar sem opozoril že na seji občinskega sveta ob sprejemanju odločitve o nakupu prostorov za novo knjižnico nad Mercatorjem. Da ne bo pomote. Popolnoma podpiram idejo oz. odločitev, da knjižnica dobi nove prostore, vendar sem še vedno mnenja, da knjižnica s svojo dejavnostjo in poslanstvom ne sodi v trgovski center. Gre za dve popolnoma različni dejavnosti v istem objektu. Knjižnica bi svoje prostore lahko dobila npr. v prostorih bivšega Univerzale, skupaj z ostalimi kulturnimi aktivnostmi, ki jih Domžale še nimajo (muzej, arhiv, izobraževanje, različne kulturne aktivnosti za mlade, starejše,....). Prihodnje leto bodo lokalne volitve - boste kandidirali za katero od funkcij? O tem se bom še odločil. Pomembna pri odločitvi bo ugotovitev, ali mi obveznosti, ki jih imam v sedanji službi, še omogočajo odgovorno in korektno izpolnjevanje nalog, ki bi mi bile zaupane z morebitno izvolitvijo na katero od funkcij. Seveda pa je ta odločitev povezana tudi z odločitvijo stranke SDS, ki bo oblikovala predloge kandidatur. Najlepša hvala za pogovor in veliko uspehov pri vašem delu. Janez Stlbrič Tiskovna konferenca Pestra jesen Prva tiskovna konferenca po počitnicah je bila dobro obiskana, na njej pa je vodstvo Občine Domžale ob dveh temah, ki jih je kasneje obravnaval Občinski svet Občine Domžale, predstavilo še komunalne investicije, ukrepe v zvezi z zagotavljanjem večje prometne varnosti, delovanje Podjetniškega centra Domžale ter informacijo o odprtju nove Knjižnice Domžale, ob koncu tiskovne konference pa so imeli prisotni novinarji tudi priložnost za postavljanje vprašanj v zvezi z aktualnostmi v življenju in delu občine. Informacijo o možnostih dodelitve novih koncesij na področju zobozdravstva odraslih v okviru obstoječe javne mreže so ob županji Cveti Zalokar Oražem podali še Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ter dva zobozdravnika, bodoča koncesionarja. Povedano je bilo, da so potencionalni koncesionarji (s splošno podporo institucij, ki financirajo ali dajejo ustrezna soglasja in mnenja za dodelitev koncesij v zdravstvu, predložili plan dežurstev, s pogodbo z Zdravstvenim domom bodo prevzeli pripadajoče kadre, pridobili so pozitivno mnenje pristojne zbornice in se prijavili na razpis financerja-ZZZS, ki se sicer zaključi 09.09.2005. Zdravstveni dom Domžale je potrdil, da so prosilci dejansko zaposleni v tem javnem zavodu na lokaciji občine Domžale ter potrdil, da je predlog programa dežurstev prosilcev primeren. Novinarska vprašanja so bila povezana zlasti z vzroki za takšno odločitev zobozdravnikov, ki so Kako smo glasovali o Zakonu o RTV V nedeljo, 25. septembra 2005, smo tudi na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče inTrzin, ki se združujejo v 10. in 11. okraj, glasovali na referendumu o Zakonu o RTV. Neuradni rezultati so naslednji: 10. okraj skupaj vpisanih volivcev.....................20.846 skupaj glasovalo....................................7.055 ZA Zakon..............................................3.835. PROTI..............................-..................3.159 Neveljavnih glasovnic................................59 11.okraj skupaj vpisanih volivcev.....................20.131 skupaj glasovalo..................................7. 219 ZA Zakon..............................................3.322. PROTI...................................................3.848 Neveljavnih glasovnic................................49 33,84 % - 54,37% - 44,79% ..-0,84% .............- 35,86 % ..............- 46,02% ..............-53,30% ................-0,68% Odgovorna urednica povedali, da jim tovrstne spremembe omogočajo nuđenje kvalitetnejših storitev z boljšimi materiali in sodobnimi aparati. Informacijo o predlogu uvedbe poletnih rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca za starša otroka in o modifikaciji metodologije obračunavanja oskrbnin je podal Toni Dragar, podžupan, ki je povedal, da se občinska uprava za tovrstni predlog odločila zaradi predloga več sto staršev o uvedbi rezervacij v poletnih mesecih, s čimer bi se staršem priznal popust oz. nižje plačilo med počitnicami, ko otroke izpišejo iz vrtcev oz. razloga opravičene odsotnosti Občinska uprava tako občinskemu svetu predlaga uvedbo rezervacij na način, da vsi starši v primeru koriščenja rezervacij v poletnih mesecih plačajo 50 % obveznosti, ki bi nastala v primeru obračuna brez upoštevanja rezervacij. Na ta način je subvencija enakomerno porazdeljena na starše, glede na njihov ugotovljeni socialni položaj, ki se ugotavlja na podlagi vloge za znižano plačilo vrtca, (ilede upoštevanja oz. neupoštevanja stanovanjskih kreditov pa občinska uprava ni našla zakonske podlage, ob tem pa je tudi ugotovila, da se pri določanju višine plačila oskrbnin že upoštevajo druga dejstva in okoliščine, ki odražaljo dejanski socialni položaj posamezne družine. Poročilo o poteku plinifikacije, predvsem pa o vzporedni gradnji in obnovi obstoječih komunalnih vodov sta podala Vinko Juhart, podžupan, ter Izrok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve, povzetek poročila objavljamo posebej. Poročilo o delu Podjetniškega centra Domžale je predstavil Vinko Juhart, podžupan, v pojasnilih novinarjem pa je sodelovala tudi vodja centra Nataša Pu-stotnik. Najodmevnejši uspeh delovanji centra, ustanovljen je bil 1. 9. 2003 kot rezultat sodelovanja treh partnerjev v projektu: Občine Domžale, ki financira delovanje centra. Območne obrtne zbornice Domžale, ki zagotavlja prostore in opremo, in Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana d.o.o., ki zagotavlja izvajanje dogovorjenih storitev je zanesljivo 85 novih delovnih mest, o katerih smo že pisali. O odprtju nove Knjižnice pa je ob koncu tiskovne konference informacijo podal direktor Marjan Gujtman. V. Vojska Podjetniški center Domžale Priložnost, ki jo velja izkoristiti Najbolj odmeven podatek o dosedanjem delu Podjetniškega centra, o njegovi dejavnosti smo pisali v prejšnji številki Slamnika, je 85 novih delovnih mest. Med podjetniki, ki so svoja podjetja ustanovili ob pomoči Podjetniškega centra, je tudi Uroš Accetto, univ. dipl. inž. geod., ki je skupaj z družbenikoma Matjažem Accettom, inž. geod., ter Iztokom Seničarjem, univ. dipl. inž. geod, I. 2003 ustanovil podjetje AS GEO PLAN, geodetske storitve, d.o.o, Domžale, Slam-nikarska cesta la (tel. 01 724 80 15). Podjetje združuje dve generaciji slovenskih geodetov, pred katerimi so izzivi, kijih ne bodo zamudili, saj želijo postati vodilno podjetje na področju geodetskih storitev in urejanja prostora v Sloveniji, ki bo s kombinacijo izkušenj in novih idej postavilo temelje za novo generacijo kakovostnih in učinkovitih prostorskih rešitev. Podjetje trenutno izvaja predvsem storitve, kijih zakon opredeljuje kot geo- detske storitve in sestavlja listine, ki so potrebne za evidentiranje nepremičnin v zemljiški knjigi. Ob srečanju z Vinkom Juhartom, podžupanom Občine Domžale, je mladi podjetnik v Podjetniškem centru Domžale povedal, daje center priložnost, ki jo velja izkoristiti. Sam je pot do PC našel iz Zavoda za zaposlovanje, kjer je že sicer opravil nekatere korake na poti do lastnega podjetja. V okviru programa vavčerskega svetovanja je podpisal pogodbo z PC in kot potencialni podjetnik koristil različne možnosti svetovanj in izobraževanja, predvsem s področja priprave spletne strani. Delavnic in drugih oblik izobraževanja pa se poslužuje tudi po ustanovitvi podjetja, v katerem se bo ob njem Območno združenje RK Domžale Krvodajalska akcija Krvodajalce in krvodajalke prosimo, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v ponedeljek in torek. 3. in 4. oktobra 2005. Prevoz v Ljubljano na Zavod za transfuzijo bo organiziran z avtobusne postaje - mesto ob 8. uri (posebno označeno vozilo zavoda). Hvala vsem, ki se boste udeležili krvodajalske akcije. Informacije na tel. 729 23 33 v kratkem zaposlil tudi eden od družbenikov, ki tudi koristi možnosti vavčerskega svetovanja. Sodelovanje z PC ter vodjo Natašo Puitotnik, ocenjuje kot odlično, saj je v PC dobil prav vse informacije, ki jih je potreboval, včasih še več, pozitivno pa je ocenil tudi kvaliteto svetovanj in delavnic ter Moj spletni priročnik, ki ga dobiva od PC. Ob tem je še svetoval drugim potencialnim podjetnikom, da uberejo podobno pot, kot jO je sam, pri tem pa ne smejo pozabiti, da PC zagotavlja odlično pomoč, voljo do dela pa moraš imeti sam. Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, je v pogovoru povedal, da ga veseli, da je Uroš Accetto eden od 85 samozaposlenih podjetnikov in tudi sani svetuje vsem zainteresiranim, da se poslužijo storitev centra. Veliko priložnost vidi tudi v že podpisanem pismu o nameri za vzpostavitev dodatne storitve »VLM« - VSE NA ENEM MKSTU. kjer bo mogoče, ko bo sistem vzpostavljen, registrirati podjetje na enem mestu. S tem bodo odpravljene številne birokratske ovire, s katerim se srečujejo potencialni podjetniki in obrtniki. Mlademu podjetniku ter vsem drugim podjetnikom, ki so se zaposlili ob pomoči Podjetniškega centra Domžale, je zaželel uspešno podjetniško pot. Odgovorna urednica Gradnja komunalnih vodov v občini Domžale Na tiskovni konferenci je Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne dejavnosti, podrobneje predstavil projekt gradnje plinifikacije, še posebej pa vzporedno gradnjo in obnovo obstoječih komunalnih vodov. Aktivnosti potekajo že tretje leto in v tem času je bilo zgrajenih okoli 100 km plinovodnega omrežja ter blizu 40 km telekomunikacijskih vodov, približno enako toliko zamenjanih salonitnih cevovodov ter 6 km elektro vodov. Vsa območja gradnje še niso zaključena v celoti. Po izkušnjah iz prejšnjih let je boljša rešitev, da po vgradnji podzemnih vodov prekope grobo asfaltiramo do vrhnjega nivoja obstoječega asfalta in takšno stanje ohranimo eno leto oziroma vsaj čez zimo. Po konsolidaciji vgrajenega materiala se, v primeru če ni bil ustrezno utrjen ali je bil neprimerne sestave, posede skupaj z njim pa se posede tudi grobi asfalt in tam nastane vdolbina. Takšna mesta se evidentirajo in sanirajo. Poškodbe oziroma napake se hitro pokažejo in jih odpravimo. Po odpravi napak se plast grobega asfalta cca 3 cm rezka, vključno s stiki obstoječega aslalta v širini 30 do 50 cm in nato Z asfaltbetonom preplasti. V kolikor bi fino asfaltirali neustrezen prekop, bi do posedkov prišlo kasneje, saj so fini asfalti samozaporni (ne prepuščajo vode) in bi se material pod njimi konsolidiral šele čez čas. V I )omžalah so nedokončane ceste še v Stobu: Stobovska, Trubarjeva, Taborska in Na Zavrteh, v osrednjih Domžalah: Antona Skoka, Usnjarska in Krakovska v južnih Domžalah: Aškrčeva, KasaJova, Radio cesta ter ceste v Zaborštu, Prelogu, Ihanu in Presojah. Do sedaj smo obnovili, nekatere se pa še obnavljajo, ceste v Dragomlju in Studi, severnih Domžalah: Slomškova, Poljska, Obrtniška, Masarykova in v vzhodnih Domžalah: Gostiče-va, Potočnikova, Sejmiška, Vegova, Murnova, Plečnikova. Že prej so bile obnovljene Levstikova, Cankarjeva m Prešernova v Domžalah. Pri ob- novi cest zaradi obstoječega stanja, delno sodeluje tudi občina, pri čemer je potrebno povedati, da sodelujemo predvsem tam, kjer investitorji niso posegli v vozišče, pri sanaciji predhodnih posedkov in predhodnega slabega stanja cest, pri zamenjavi robnikov, vtočnih jaškov, pokrovov jaškov in podobno. V proračunu smo za ta dela predvideli v dveh letih cca 40 mio SIT. Za leto 2005 so bila za gradnjo predvidena področja Vira, Doba in I loniea. Na vseh območjih dela potekajo zelo intenzivno.vendar z manjšimi zakasnitvami, saj gradbeno sezono ovirajo neugodne vremenske razmere. Zato smo posebno pozorni pri utrjevanju cestišča pred grobim asfaltiranjem. Fino asfaltiranje se bo izvedlo v naslednjem letu. Ker dela zamujajo, se za letos predvideni plani ne bodo izvedli v celoti. Dela bodo nadaljevali v naslednjem letu. Za leto 2006 so poleg zaostankov predvidena še območja Nožic, Češenika, Turnš, Želod-nika. Krtine, Radomelj, Škrjančevega, Hudo, Rov, Pšate in Dcpale vasi Ob tej priložnosti se vsem občanom in občankam zahvaljujemo za razumevanje. Urad županje Ponekod začenjamo, drugod smo že zaključili ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE in OSNOVNA ŠOLA RODICA DOMŽALE, Kettejeva 13 VABITA NA Popoldanske aktivnosti ob tednu otroka Progam: ponedeljek, 3.10.2005 Likovno druženje otrok osnovnih šol in Likovnega društva Peter Loboda Domžale Tiskanje na blago • Naravoslovna delavnica • Računalniška delavnica • Pravljica za otroke torek, 4.10.2005 Oblikovanje iz papirja • Oblikovanje iz naravnih materialov in odpadne embalaže * Izdelava slik iz školjk sreda, 5.10.2005 Športno popoldne: met trojk, tekmovanje v rolanju, plesna delavnica • Lov na lisico PRAVLJICA ZA STARŠE OB 18.00 URI četrtek, 6.10.2005 Pletenje zapestnic in druge delavnice • Peka jabolčnih mafinov • Predstavitev tabornikov petek, 6.10.2005 ob 12.30 Odbojkarska tekma UČITELJI - UČENCI Popoldne bomo sodelovali pri selitvi zadnje knjige v novo knjižnico. PROGRAM SE VSAKO POPOLDNE PRIČNE OB 16.00 URI V PROSTORIH OŠ RODICA, KETTEJEVA 13 Le malo območij v občini Domžale ostaja nerazkopanih. Plinifikacija se iz centra širi v krajevne skupnosti ob mestu, kjer se menjava vodovodne cevi, vgrajuje plinske cevi ter vse ostale komunalo vode. Danes smo se sprehodili po posameznih območjih, ki vam jih predstavljamo v sliki in besedi: Pomembna pridobitev za vse je asfaltiranje pločnika - peš In kolesarske steze ob nekdanji magistralni cesti med Dobom In Virom. Z njim je večja varnost zagotovljena zlasti za pešce In kolesarja. Plinifikacija v eni od ulic v krajevni skupnosti Vir. Dan odprtih vrat V soboto, 15. oktobra 2005, od 9. do 11. ure Zbrali se bomo pred Centrom požarne varnosti Količevo 2a (poleg podjetja Helios) ter odšli na strokovno voden ogled proizvodnih obratov He-liosa, kjer vam bodo odgovorili na vsa vprašanja. Dobrodošli Med stanovanjskimi bloki med Ljubljansko In Zupančičevo cesto Je Občina Domžale postavila ograjo In omogočila nemoteno Igranje košarke, saj so doslej žoge letele na vse strani. Ograja Je torej postavljena, ostaja pa odprto vprašanje urejanja okolice tega Igrišča, ki Je bilo ob vseh obiskih polno smeti. Le kdo Jih pušča tod? Poplava v Dragomlju V noči od 3. na 4. september je V Dragomlju voda poplavila kleti v več hišah juino od soseske Novi Dragomelj. Na pobudo gospoda Jerneja Grada, ki gajt poplava najhuje prizadela, je Oddelek za prostor in varstva okolja Občine Domžale v petek, 16. septembra, pripravil v Dragomlju sestanek v zvezi s poplavnimi razmerami, ki SO se ga udeležili predstavniki občinske uprave (Zoran Vilorovie in Jure Vrbovec), gospod Grad in gosi«nI Ložar iz Dragomlju, predstavnika podjetij Etaline in Karo Inženiring (Kolbl in Kalitšnik). ki so gradili sosesko Novi Dragomelj. ter odgovorni nadzornik pri gradnji nove šole v Dragomlju iz podjetja 1BE (g. Kastelic). Na sestanku sta predstavnika krajanov predstavila dogodke ob poplavi in opozorila prisotne, da so se po njunem mnenju poplavne razmere na tem območju po izgradnji soseske Novi Dragomelj, rekonstrukciji križišča in začetku gradnje nove šole bistveno poslabšale. Ob pregledu razmer na terenu so prisotni ugotovili, da je voda prestopila bregove potoka Do-brovščica v območju meandra zahodno od Novega Dragomlju. obstoječi propusti pod regionalno cesto pu ne omogočajo odtekanja celotnih količin poplavnih vod, saj so namenjeni in dimenzionirani predvsem za odvajanje meteornih vod z lastnih prispevnih površin V zazidalnem načrtu za Novi Dragomelj je predvidena izgradnja protipoplavnegu nasipa ob reki Pšati in potoku Dobrovščici ter čiščenje struge Pšate in Dobro-vščice. Od vseh naštetih ukrepov je bilo doslej izvedeno le čiščenje struge Pšate. Občina Domžale bo od investitorja, ki je zgradil prvo etapo soseske Novi Dragomelj, zahtevala, da še pred večjimi jesenskimi padavinami izvede vse protipoplavne ukrepe, ki so predvideni v zazidulnem nučrtu Novi Dragomelj. Obseg in način izvedbe prolipoplavnih ukrepov bo pripravilu Občina v sodelo-vunju s pristojno službo za vode (Agencija RS za okolje, Območna pisarna Ljubljana/ V okviru gradnje nove šole v Dragomlju se bodo namesto obstoječih odprtih kanalov do izlivu v Pšato položile cevi ustreznega premera zu odvajanje meteornih vod. Urad županje Medobčinsko društvo invalidov Domžale Okrevanje invalidov v Topolšici V okviru socialnega programa je Medobčinsko društvo invalidov Domžale pripravilo tradicionalno okrevanje težkih invalidov v zdravilišču Topolšica, kjer imajo prilagojene prostore in dostope do medicinsko-rehabilitacijskih uslug. Okrevanja se je udeležilo 35 invalidov, večina prve kategorije s stoodstotno telesno okvaro in devet spremljevalcev iz občin Moravče, Mengeš, Trzin, Lukovica, Domžale in Črnuče. Pet dni smo se družili v čudovitem mirnem okolju in lepem vremenu. Začeli smo s spoznavnim večerom, ko so se med skoraj neznanci v prijetnem dnevnem prostoru začele plesti vezi. nadaljevali pa z različnimi terapijami, vsakodnevnimi meritvami KS. RR, HOL ter prijetnimi druženji ob kavi, pripovedovanju življenjskih zgodb, plavanjem v bazenu, sprehodih, predvsem pa z izmenjavami izkušenj. Tretji dan je bil namenjen izletu na kmečki turizem, kamor smo z vozički kar po travnikih prišli do velike dvorane, kjer smo plesali, peli, tekmovali v družabnih igrah, pripovedovali vice in se do solz nasmejali skečem, ki sta jih zaigrala animator in muzikontar. Prijetno presenečnje je pripravil kamerman, saj smo si lahko ob večerih lahko ogledali utrinke življenja, ob njih veselo kramljali, jih prekomentirali in se zaustavili ob vsakem posebej, kaj je kdo ušpičil in mu dali tudi kakšen navihan nasvet. Zadnji danje sledilo drugo presenečenje. Trem invalidom, ki so imeli v času druženja rojstni dan, smo ob spremljavi ansambla zapeli »Vse najboljše« ter na tortici upihnili »samo eno svečko«. Podarili smo jim majhna darilca, kot spomin na druženje. Naredili smo si pravo praznovanje in od ganjenosti in presenečenja je spolzela tudi kakšna solza. Ta dan nas je obiskala tudi predsednica društva, ga. Vida Perne. Pridružila se nam je na izletu v neznano, nam predstavila delo društva in novo vodstvo ter poudarila, daje osnovni namen dela pomoč invalidom. IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Gorniški tabor v Robanovem Kotu Kot vsako leto tudi letos seveda ne gre brez tabora mladinskega odseka Planinskega društva Domžale. Tokrat smo si naš začasni dom in izhodišče za pohajkovanja v naravo postavili v vasi Robanov Kot, na razglednem travniku le dober kilometer pred Solčavo. Vrsta zelenih šotorov, igrišče in prostor za tekanje, ognjišče za družabne večere ob tabornem ognju, nasproti pa vodniški šotori z razgledom in nadzorom nad celotnim taborom. Kuhinja je bila postavljena v sadovnjaku, nasproti nje pa sta nam za jedilnici služili dve prazni garaži. Prvo turo smo zaradi slabega vremena prelagali kar nekaj dni, naposled pa smo le osvojili Potočko zijalko, starejši pa po grebenu Olševe še njen najvišji vrh, Govco. Ker smo prej tako dolgo počivali, smo se takoj naslednji dan povzpeli na Stre-lovec, mlajša skupina pa do koče na Klemenči jami. V plezalnem vrtcu smo lahko poizkusili in se preizkusili v čisto pravem plezanju na balvan, starejša skupina pa seje pripravila na zahtevnejšo turo na Ojstrico. Mlajši udeleženci smo ta dan odšli proti koči na Grohatu. V krajših popoldanskih izletih smo dodobra spoznali okolico tabora: Robanov kot, Logarsko dolino, Matkov kot. Ali pa smo odšli na sprehod samo do solčavske trgovine, po novo zalogo sladkarij. Tudi kadar smo bili v taboru, nismo sedeli križem rok. Potekale so razne delavnice, kjer so si otroci izdelovali zapestnice, obeske za ključe, oblikovali so izdelke iz gline in jih barvali, risali so po majicah ... Na predavanjih smo se poučili o varni hoji v hribe, o opremi ter o orientaciji. Pripra- stran 6 Druženje se je zaključilo s tretjim presenečenjem. Po nas je prišel avtobus za primestni promet brez prtljažnikov. Z veliko dobre volje in truda smo se namestili v avtobus in se s prtljago med sedeži srečno pripeljali domov. To sem napisala, ker premalo razmišljamo o ljudeh, ki so pokretni z invalidskimi vozički. Lahko bomo sami na tem že jutri. Morda si bomo želeli na izlet, pa zaradi ovir ne bomo mogli iti. Slovo je prijetno ali palx>leče. Vsi smo se trudili: invalidi, spremljevalci in osebje zdravilišča, da bi bilo druženje prijetno. Pridobili smo nove znance ali prijatelje in moči za premagovanje vsakodnevnih tegob v domačem okolju. Vsaj malo smo pozabili, da smo drugačni. Ob odhodu mi je s solznimi očmi gospod na invalidskem vozičku dejal: »Hvala, ker ste šli s takimi »po-kvekami« kot sem jaz. Imel sem se zelo lepo, še nikoli tako. Še bom šel, če bom le lahko šel«. Po takih besedah ti je toplo pri srcu in dobiš še več volje za delo s težkimi invalidi. H.W. PGD Jarše-Rodica Sektorska gasilska taktična vaja V soboto, 17. 9. 2005, smo v Prostovoljnem gasilskem društvu Jarše - Rodica pripravili sektorsko gasilsko taktično vajo na gospodarskem poslopju v Zgornjih Jaršah, ki je v lasti g Janeza Jazbeca. Naš namen je bil preveriti strokovno in fizično usposobljenost operativnih gasilcev. Na vaji so sodelovali: CPV Domžale, PGD Domžale - mesto, PGD Trzin, PGD Ihan, PGD Pšata Dragomelj. PGD Studa, PGD Stob - Depala vas ter PGD Jarše - Rodica. Na tej vaji smo lahko dodobra preizkusili našo novo opremo ter vozilo GVC 16/25, ki smo ga predali svojemu namenu letos junija. Ugotovili smo, da so naši gasilci dobro opravili in preizkusili svoje znanje z novim avtomobilom. V štabu za izvedbo gasilske taktične vaje so bili: poveljnik sektorja Domžale, Stane Rihtar, poveljnik Gasilske zveze Domžale, Janez Breceljnik, poveljnik PGD Jarše - Rodica, Anton Hribar, podpoveljnik PGD Jarše - Rodica, Franc Koščak, ter sestavljalec vaje, član PGD Jarše - Rodica, Robert Koščak. Po oceni vaje Janeza Breceljnika pa je bila vinska trgatev z bogatim sre-čelovom in ansamblom Gadi, ki so nas kljub slabemu vremenu s svojim igranjem spravljali v dobro voljo pozno v noč. Več pa si lahko ogledate v galeriji na naši spletni strani: http://ww\v.pgd-jar-serodica.org/ Martina in Marjeta Kristan Društvo izgnancev Domžale Gremo v Prekmurje Kot smo vas obvestili že v prejšnji številki, v torek, 4. oktobra 2005, v skladu s programom dela našega društva potujemo v Prekmurje. Ogledali si bomo Cajnkovo, znameniti grad v Gradu, obiskali Plečnikovo cerkev, se zapeljali do Babičevega mlina, kjer bo mogoče kupiti tudi moko, in še kakšno presenečenje smo vam pripravili. Nekaj mest je še prostih, zato pokličite. Hkrati bi ponovno radi opozorili vse svojce umrlih, da o smrti naših članov, nekdanjih izgnancev, taboriščnikov in beguncev, takoj obvestijo vodstvo društva zaradi objave imen v Vestniku. Hkrati pošljite obvestilo tudi IOM, če vaši umrli svojci še niso v celoti prejeli nadomestila za opravljanje prisilnega dela med drugo svetovno vojno. Rok za sporočilo smrti svojca je šest mesecev. Prijetno jesen. D. I. Skupno sodelovanje Pomoč tistim, ki jo potrebujejo V sedanjih resnih časih, ko ostajajo nekateri ljudje brez rednih dohodkov, ko lahko vsak trenutek ostanejo na cesti lačni in brez primernih pogojev za življenje, jim moramo drugi, ki nas kaj podobnega ni prizadelo, priskočiti na pomoč in jim vsestransko pomagati. Ena takšnih humanitarnih organizacij, ki se v polni meri zaveda svojega poslanstva, je tudi - med drugimi - ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE. Mesečno razdeljuje osnovna živila ljudem, ki so jih najbolj potrebni. V mesecu septembru jim je priskočila na pomoč tudi KS VKNCLJA PERKA in darovala sredstva za hrano in čistila, kijih je delila v torek, 6. septembra 2005. Pri delitvi je sodeloval predsednik KS Ven-clja Perka, g. Janez ULČAR, in bil obenem tudi seznanjen z njihovim delovanjem. Vedno so jim poleg hrane dobrodošla tudi oblačila, igrače ali kar koli koristnega, kar bi lahko pomagalo in razveselilo ljudi v stiski. Erika Kos Na vrhu Ojstrice (fotografija Jernej Južna) Tabor so finančno podprli Zveza za šport otrok in mladine Slovenije. Občina Domžale in Planinsko društvo Domžale, brez njih pa bi bil tabor skromnejši: Založba Rokus (revija National Geo-graphic Junior), Planinska zveza Slovenije (revija Planinski vest-nik). Založba Sidarta d. o. o.. Stane Kveder in Zavarovalnica Triglav d. d.. va na turo, pripravljanje nahrbtnikov, analiza ture in pisanje Dnevnikov mladega planinca so stalna obvezna rutina vsake ture. Pospravljanje (in sušenje) šotorov je spadalo pod vsakodnevno aktivnost, nekajkrat je potem posebna, nepodkupljiva žirija tudi pregledala in ocenila stanje šotorov. Pemivanje umazane posode iz kuhinje in skrb za čistočo tabornega prostora je skrb dežurne skupine. Ce je pri vsem tem ostalo še kaj časa (ter je bilo vreme trenutno naklonjeno), so bile vedno na sporedu športne ali družabne igre. Preden pa smo odšli v deželo nina-nana, smo se zabavali in nasmejali ob različnih družabnih večerih. Potekale so predstavitve skupin, modna revija, kvizi, zmen-karije, poroke, krsti ... Kaj je lepšega kot pesem za lahko noč, ki te uspava skupaj s prasketajočim ognjem, iskre pa uhajajo nekam daleč, v temno nebo ... Priznanje vsem udeležencem tabora za izkazano dobro voljo ter hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi tega projekta. Nagrada so naši nepozabni spomini. Se vidimo na izletih preko šolskega leta in seveda na naslednjem taboru! Pa držite pesti za boljše vreme! Špela Pirnal Obnova zvonika podružnične cerkve sv. Peter na Pšati Že pred leti je bilo ugotovljeno, da je zvonik podružnične cerkve Sv. Petra na Pšati potreben obnove. V preteklem letu smo se lotili zbiranja predračunov in ponudb, ki pa so pokazali, da bo potrebno kar nekaj truda, da se bo taka investicija izpeljala. Na pomoč so nam priskočili Občina Domžale, vaščani Pšate in tovarna II H iz Dola. V pomladnih mesecih letošnjega leta smo pričeli z obnovo, ki je obsegala novo betonsko ploščo na zvoniku, zamenjavo pločevinastih delov na strehi cerkve in pleskanje fasade. Posebna zahvala je namenjena pleskarjem, saj so prispevali večji del barve in s svojim prosto- voljnim delom cerkvi vrnili lepo in svežo podobo. Dediščina, kot je naša cerkev, je vredna spoštovanja in potrebno jo je ohranjati. Že pred leti smo obnovili fasado, letos je bil obnovljen zvonik, čaka pa nas še zamenjava strešne kritine, ki je v slabem stanju. Poleg tega je potrebno obnoviti še kor in sanirali vlažne zidove, torej nas čaka še kar nekaj dela. Še enkrat bi se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali, da imamo tako lepo obnovljen zvonik in zunanjo podobo cerkve. KS Dragomelj - Pšata Janez MIVŠEK Začenja se novo taborniško leto Počitnic je konec in pri tabornikih se je spet začelo pospešeno dogajati. Letošnje taborniško leto se začne v petek, 7. oktobra, ko se bodo zopet začeli sestajati vodi s šestih domžalskih čet. Tabornike RST tudi letos čaka kopica izletov, tekmovanj, druženj in.drugih dogodivščin, eden i/med vrhuncev pa bo prav gotovo ZNOT (Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje), ki se bo odvijalo v organizaciji RST3, in 4. decem- bra. V taborniške vrste tako vabimo vse otroke, ki se želijo poleg računalniškega ekrana, »karjolami« računalniških SgBt ter posedanja pred televizorjem seznaniti tudi z življenjem v naravi, novinu prijatelji, čarom taborjenj,... Za več informacij, kaj taborniki počnemo in zganjamo, pa lahko skočite na našo spletno stran rst.rutka.net, ki bi morala kaj kmalu ugledati bile in bajte interaktivnega sveta, ali pa pokličite načelnico KS I, Nino Amuš, na številko 041-993-300. Se vidimo pri tabornikih! A.L. Turistično društvo Jarše - Rodica Narodne noše v Kamniku Kot vsako leto do sedaj se je naše TD Jarše Kodira udeležilo tradicionalne povorke v Kamniku, kjer je bila predstavljena naša oblačilna kulturna dediščina, ki seje že krepko zasidrala med največje tovrstne turistične prireditve v državi. Vsa naša zgodovina govori, kako ponosni smo lahko na svojo nošo, ki izraža tudi slikovitost in barvitost dežele, saj je zelo bogata in ena od najlepših. Da noše predstavljajo pomenljiv del naše preteklosti in obenem odslikava-jo tudi naš današnji odnos do ljudske dediščine, dobro vedo Kamničani, ki vsako leto priredijo tradicionalno prireditev Dneve narodnih noš, letos že petintridesetič po vrsti. Letošnje povorke se je udeležilo preko 1500 narodnih noš, 6 slovenskih godb in dve iz tujine, večje število folklornih skupin, preko 30 vozov in konjenikov, med njimi tudi naš zapravljivček z mladima mu/ikantoma. Naše društvo seje predstavilo s 47 narodnimi nošami, od katerih je bilo kar 8 muzikantov. Starodavne kamniške ulice so oživele s prikazom stare domače obrti, s pesmijo in plesom. Vsepovsod je dišalo po rožmarinu, roženkravtu ter nageljnih. Ob številnih harmonikarjih ter godbah, ki so povorko še obogatili, je bil sprevod enkraten in zelo veličasten, res prava paša za oči. Ulice so bile polne gledalcev, od najmlajših do najstarejših, ki so navdušeno ploskali in s tem izkazali toplo dobrodošlico. Med njimi so bili tudi invalidi. Spoznali smo, da lahko tudi človek, priklenjen na invalidski voziček, skriva v sebi veliko sreče, veselja upanja in hrepenenja. Da bi jim za trenutek polepšali dan. smo jih obdarili z nageljčkom in vejico rožmarina ter roženkravta. Da pa je prireditev dobro uspela, je pripomoglo tudi lepo sončno vreme, čeprav je pred pričetkom povorke krajša ploha očistila ulice. Kamnik je v slovenskem prostoru prepoznaven, saj njegova identiteta temelji na tradiciji, ti. narodnih nošah; kulturne in naravne znamenitosti omogočajo razvoj turizma, s čimer so povezana mnoga dogajanja na kulturnem področju v sodobnosti. Tako je za nami še ena prireditev, ki predstavlja pomenljiv del naše preteklosti in obenem odslikava naš današnji odnos do ljudske dediščine, ki je skozi desetletja preživljala različna obdobja. Kamniški praznik narodne noše je zato priložnost, da ob spoznavanju in spoštovanju preteklosti obogatimo tudi našo sedanjost. Nevenka Narobe SRD Konfin Zbiranje slame Dopustov je konec in spet je tu september, kar za nekatere pomeni dodatne obveznosti. Kljub pretežno slabemu vremenu v letošnjih poletnih mesecih, smo imeli v društvu SRD Konfin razne priprave za aktivnosti v jesenskih dneh. Hna izmed njih je bila žetev pšenice in čez nekaj tednov, ko seje pšenica v kozolcu posušila, zbiranje slame. Gospa Ančka Ravnikar iz Sneberja nam je pokazala, kako so včasih zbirali slamo. Pšenični snop so dali med noge, seveda pravilno obrnjen, in potem vlekli slame iz njega ter jih povezali v manjše snopke. Snopke se potem prireže, da so vse slame enako dolge Takšno slamo se nato pripravi za pletenje kit. To je bilo potrebno pripraviti, da smo se kot društvo predstavili na 1 litovem .sejmarjenju v Domžalah. Naša stojnica je bila razdeljena na dva dela. Polovica stojnice je bila namenjena ŠRf) Konfin, polovica pa Ekološki kmetiji. Tako smo predstavili zloženke, kartice in praktični prikaz pletenja kit iz slame in lička-nja. Iz ličkanja je gospa Ivanka pletla kite in šivala predpražnike, Slavka in Ančka pa sta pletli kite iz pšenične slame, iz katerih se potem lahko se-šijejo različni izdelki. Ekološka kmetija Ravnikarje razstavljala razne poljske pridelke in izdelke iz ekološko pridelane hrane (kruh, potico, zaseko, kuhan krompir,...). Tako smo sobotni dan preživeli na I litovem sejmarjenju in se predstavili obiskovalcem po svojih najboljših močeh. Marija Ravnikar V prejšnji številki smo v prispevku Zadišalo Je po paniranu pisali, kako so v Domu upokojencev Domžale Izvedli delavnice, na katerih so stanovalke In stanovalci doma sami pripravili različne sladice. Danes objavljamo pravo fotografijo In se prizadetim opravičujemo. Tradicionalna prireditev »Pšata - Pšata« V letošnjem letu smo že četrtič organizirali srečanje vaščanov Pšate na Gorenjskem in Pšate pri Domžalah. /brali smo se ob 12. uri pri gasilskem domu na Pšati, odkoder smo se z avtobusom odpeljali proti Pšati na (io-renjskem, nekaj pa se nas je peljalo s kočijo in konji. lam so nam pripravili prisrčen sprejem s pogostitvijo. Sledil jc ogled izvira reke Pšate, kjer smo izvedeli nekaj zgodovinskih podatkov o samem izvini in vasi. Sledila je maša, po maši pa je bil kulturni program, ki so nam ga pripravili gostitelji. Pozdravil nas je tudi župan Cerkelj, g. Franc Čebulj, sledilo je družabno srečanje s športnimi igrami. Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje enkratno in vsi smo bili enotnega mnenja, daje taka srečanja potrebno ohranjati /, avtobusom smo se vrnili v večernih urah. KS DragomelJ - Pšata Janez MIVŠEK Turistično kulturno društvo Rova DeteFca »Nobeno dobro delo, naj bo še tako drobceno, nikoli ne gre v nič,« je ena izmed misli na prvih straneh Detel' ce, glasila Turistično kulturnega društva Rova, ki je letošnje leto naredilo prvi korak. Uredniški odbor Alenka Pavlic, Zdenka VVicher, Irena Uhan, Petra Herga, Katarina Pezdirc, Tadej Šinkovec, Lojze Kočevar, Gašper Pezdirc in Marjan Kovač, so pripravili celovit pregled dejavnosti v društvu, ki se lahko pohvali z vrsto uspešno izvedenih prireditev. Tako lahko preberemo o izletu na Koroško, o planu in aktivnostih v lanskem in letošnjem letu, sprehodili so se po kratki zgodovini društva, se spomnili, kako je bilo z Rovami v zgodovini, posebej zanimiv je prispevek o mlinarstvu, pozabili pa niso niti na šolstvo. Svoja prispevka objavlja vodstvo KS ter Konjeniški klub Pik, preberemo pa lahko tudi o zlatem jubileju Prosto- voljnega gasilskega društva Rova. Na kavo so povabili Pavletovo mamo. Ivanko Rode, ki je povedala marsikaj zanimivega. Ob koncu lahko preberemo o zvonovih, prispevek o rastlinah, ki blažijo sončne opekline, je našel svoje mesto na Zeleni strani, svojo stran imajo najmlajši, med katerimi je tudi mladi športnik Jure Urbanija, in malo starejši, vabijo pa tudi k rešitvi nagradne križanke. Zanimiva je foto-reportaža na zadnji strani. Dobrodošla novost, za katero zaslužijo čestitke in pohvale! Vera Vojska Srečanje prijateljev V začetku septembra so se v Postojni zbrali bralci revije Ognjišče, da počastijo 40-lelnico njenega izhajanja, pridružili pa so se jim še poslušalci radia Ognjišče ob 25. srečanju prijateljev radia Ognjišče - PROjevcev. Poleg svete maše, ki jo je ob soma-šcvunju glavnih dveh urednikov in domačega župnika ter ostalih daroval nadškof Alojz I Iran, je bilo poskrbljeno za celodnevno dogajanje na ploščadi pred vhodom v jamo. Za prijetno vzdušje so poskrbeli nastopi priljubljenih skupin in posameznikov. Poleg vseh spremljajočih prireditev sije bilo možno po izredno ugodni ceni ogledati Postonjsko jamo. Radijci so ob srečanju prijateljev radia Ognjišče zaključili tudi fotografski natečaj, ki so ga razpisali lani, na skupnem druženju na Hvaru. Glavni pokrovitelj je bil Biring, zastopnik za Canon iz Trzina in najboljša fotografija je avtorju prinesla nov fotografski aparat. Smo pa tudi drugače bili na dopustu z radiom Ognjišče na Hvaru Dom-žalčani kar dobro zastopani, saj smo po zaslugi Joži Košak zaščitili glave radijcem in kasneje tudi škofu Alojzu Uranu, kije prišel nekaj dni preživet z nami. Da ne omenim vseh tistih, ki so prispevali svoje proizvode ali storitve za naš srečelov, kjer smo tokrat zbirali sredstva za radio. Naj zapišem, da so radijci prihodek od prvega srečelova namenili /:\ potrebe ljudi, ki so v potresu izgubili svoje imetje. Za PROJevce zapisal DJD Plesalka Roža Rauer z enim od plesalcev Folklorne skupine Tine Rožanc, veterani, Filipom Paklžem. čigar žena Alenka Je naredila kostumsko podobo Folklorne skupine Domžale Dober dan, gospa Boža Bauer Zaljubljena v folkloro »Če ne bi plesala v Folklorni skupini Tine Rožanc, sploh ne bi imela nobenih spominov na mladost,« pravi gospa Boža Bauer, voditeljica Folklorne skupine Domžale, ki jo je življenjska pot v naše mesto pripeljala pred 16 leti. Folklorne plese pleše skoraj vse življenje, le ko so bili otroci majhni, je ples malce zanemarila, pred štirimi leti pa začela z vodenjem nekdanje Otroške folklorne skupine Osnovne šole Domžale. V folkloro je zaljubljena, pa vendar je najin pogovor tekel predvsem o njeni vlogi pri delu omenjene folklorne skupine, v kateri gospa Boža izpolnjuje svojo ljubezen do foklore. Povejte nekaj o začetku dela mladih folkloristov. Folklorna skupina otrok od 5. do 14. leta je bila ustanovljena v letu 2001 z veliko pomočjo Osnovne šole Domžale in vesela sem bila, ker so že v prihodnjem letu mladi plesali kar v dveh skupinah. Moja želja je bila. da v plesih obudimo tradicijo in kulturno dediščino, zato smo v vseh dosedanjih spletih prikazovali običaje z našega območja. Med pobudniki začetka folklorne skupine je bil tudi dr. Bruno Ravnikar, strokovnjak s področja folklore. Moje srečanje z znanim strokovnjakom za to področje, dr Brunom Ravnikarjem, je pomenilo začetek. Že dlje časa me je nagovarjal, da bi folklorno skupino ustanovili tudi v Domžalah, prisluhnila pa sem tudi želji svojega sina, ki bi plesal, če bi ga učila mama. Ob tem se se zavedala, da ljubezen do folklore ne bo dovolj, saj je z ustanovitvijo folklorne skupine povezana vrsta organizacijskih in drugih težav. V veliko pomoč, brez njih najbrž folklore še danes ne bi bilo, so mi bile ravnateljica Osnovne šole Domžale, mag. Jožica Polanc, ter nejna pomočnica Mojca Kanduse-her, ki sta pomagali pri zbiranju plesalcev ter zagotavljanju prostora, ter neumorna Olga Pavlin, ki kar ni odnehala od dne. ko je prvič stekel pogovor o ustanovitvi skupine. Ime in status folklorne skupine se je spreminjal? Najprej smo delovali v okviru Osnovne šole Domžale, ob pomoči Društva narodnih noš. kasneje smo prešli v okrilje omenjenega društva, danes pa smo člani Kulturnega društva Domžale in se imenujemo Folklorna skupina Domžale. Pri vodenju skupine so mi sprva pomagali Janez Udovč, Jelka Kokalj in Tatjana Vilar, že drugo leto pa nam pomaga Neva Čok), tudi članica veteranske folklorne skupine Tine Rožanc. Ob tem naj povem, da so Čoklovi prava folklorna družina, saj v skupini ob Nevi sodelujeta še vnukinji, plesalca pa sta bila tudi hči in njen mož. Kot ste že povedali, vsebino plesov jemljete z območja, kjer živimo. Tako je. Vsako leto pripravimo novo koreografijo. Otroci so že predstavljali tekmovanje v pletenju kit in v njegovem okviru SVO NA MOUČANE. Folklorna skupina Domžale vabi vse otroke, ki bi radi plesali folklorne plese, Igrali na ljudske Instrumente ter se prijetno Imeli, da se Jim pridružite. Pričakujejo vas vsak petek ob 18. uri v Osnovni šole Domžale. Posebej dobrodošli fantje! saj so med pletenjem molčali, ker so dobro vedeli, da prsti počasneje delajo, ko jeziki migajo. Mlajši otroci so starejše posnemali, se igrali s kamenčki, ob koncu pa radi zaplesali znane slovenske plese: štajeriš, mrzulin, cotiš ali špic polko. Z enim od spletov smo se vrnili na vas, v Čase, ko so se ljudje v zimskih večerih zbirali v hišah, dekleta in žene so pletke kite iz slame, fantje so jim nagajali, lomili so slamo, jo poskrili, da bi lahko preje zaplesali in smo plesali plese, ki jih smo že znali, pa še kakšnega novega. Zelo lep je splet, v katerega smo s plesalci vključili prikaz koščka zgodovine o rokovnjačih. V njem otroci zapojejo pesmico Je bela cesta uglajena, zaigrajo Rinčke talam in zaplešejho štajeriš, zibenšrit in cotiš. Plesalci so na šaljiv način prikazali, kako so bili nekoč rokovnjači strah in trepet. Prav s to koreografijo smo na srečanju Pika poka v Rogaški Slatini osvojili zlato medaljo. Morda nekaj o oblačilih. Oblačila so pomemben del folklorne skupine, še posebej, ker želimo tudi z njimi poudariti čas, v katerega se vračamo. Brez gospe Alenke Pakiž ne bi šlo. Sama se s tem ukvarja ljubiteljsko že vrsto let in oblačila je oblikovala po stari fotografiji iz leta 1905. Pri oblekah je z nasveti pri izbiri blaga sodeloval tudi Bojan Knific iz Tržiča. Ob tem bi opozorila, da zelo pogrešamo primerno »staro« obutev, vendar upam, da se bo sčasoma tudi to uredilo in da plesalci ne bodo več plesali bosi ali v copatah. ludi sedaj imate glasbeno spremljavo. Imamo. Sprva nas je spremljal harmonikar Janez Udovč, ki je bil hkrati tudi sovoditelj skupine. Zaradi drugih zadolžitev je v skupino pripeljal svojega brata Klemna, tudi harmonikarja in folklorista. Ob tem moram povedati, da sta oba odlična glasbenika, Klemen je bil v Rogaški Slatini posebej pohvaljen, oba imata rada otroke in tudi otroci imajo radi njiju. Ponazorili ste tudi življenje oh zim skih večerih in luščenju fižola. Tudi in pri tem nam je zelo uspešno pomagala gospa Mara Vilar. Če tole bere, naj ve, da jo otroci zelo pogrešajo in še vedno sprašujejo, kdaj bo spet zapela in zaplesala z njimi In kako je videti Folklorna skupina Domžale danes? Danes v njej pleše 30 mladih, od pet let naprej, pogrešamo fante in glasbenike, saj bi radi, da bi se spremljali na ljudske instrumente, kot so: kljunasta in glinasta piščal, terstenke, žvegla, ustne orglice, lončen bas, lesene žlice in še kaj. Za pomoč sem zaprosila tudi Antona Savnika. ravnatelja naše Glasbene šole Domžale. Prepričana sem, da gresta folklorni plesi in ljudska glasbila z roko v roki in oba skupaj še bolj pritegneta mlade. Katere plese pa vi najraje plešete? Pravzaprav vse, čeprav so mi koroški še posebej ljubi. Sicer pa pri Rožan-cih plešem že od 16. leta, s kratkim presledkom zaradi majhnih otrok, danes sem v veteranski skupini in folklorne plese enako rada plešem kot v mladosti. Vsi so lepi, zato ker so domači, tudi gorički so lušni, pa ... Morda še kaj, kar sva pozabili'' Lepo bi povabila vse, ki imajo folkloro radi, da se nam pridružijo. Ob tem pa bi rekla še naslednje: Otroci zelo radi plešejo in ugotavljam, da jih včasih kar malce »zastrupim« s svojim navdušenjem. Če se bo le kdo od sedanjih plesalcev v folklorni skupini odločii in nadaljeval s plesom, bo moje poslanstvo izpolnjeno. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da folklora ni le ples, je predvsem spoznavanje tradicije, kulturne dediščine, pa tudi spoznavanje sedanjosti, saj nastopamo tako v domovini kot v tujini. Zato še enkrat vabim vse otroke: pridite in zaplešimo skupaj! Hvala za pogovor. Vera Vojska IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 8 LDS Domžale *LDS UBfflAlNA OtMOKRAClIA 1i .1 '. |l Pred kongresom O pripravah na kongres Liberalne demokracije Slovenije, ki bo 15. oktobra 2005 v Ljubljani, je pred kratkim na sestanku razširjenega vodstva Občinske organizacije LDS Domžale razpravljala tudi Občinska organizacija LDS Domžale, evidentirala možne kandidate za vodstvo ter določila tri delegate, ki bodo skupaj s preostalimi 461 delegatkami in delegati na volitvah odločali tudi o statutarnih spremembah. Tako so se prisotni odločili, da za predsednika LDS ne predlagamo svojega kandidata, pač pa smo podprli kandidaturo Cvete Zalokar Oražem za podpredsednico naše stranke, ki je ob naši članici Dadi Bac. predsednici Komisije za enake možnosti, po funkciji tudi delegatka za kongres. Odločili smo se. da bodo domžalsko LDS na kongresu zastopali Saša Kos, Toni Dragar in Vinko Juhart, pa tudi, da se bomo pred odločitvijo o podpori posameznim kandidatom za vodstvene funkcije ponovno sestali. Dogovorili smo se namreč, da bomo vse kandidate za predsednika povabili na sestanek naše LDS ter se na osnovi pogovora tudi odločili za podporo. Glede na to, da se je v petek, 16. septembra 2005, opolnoči iztekel rok za soglasje h kandidaturam za predsednika in podpredsednike LDS, tudi bralce Slamnika seznanjamo, daje Izvršni odbor LDS do izteka roka prejel štiri soglasja h kandidaturam za predsednika stranke, in sicer so soglasja dali: Jelko Kacin, Jožef Školč, Ivo Vajgl in Tone Videnšek. Med 17 kandidati in kandidatkami za mesto podpredsednice oz. podpredsednika stranke, je s kandidaturo soglašala tudi Cveta Zalokar-Oražem. LDS Domžale Vsem. ki ste na referendumu o Zakonu o RTV glasovali PROTI, v Občini Oomžale vas je bilo nekaj več kot 50 odstotkov, hvala. Tudi v prihodnje smo samo za JAVNO RTV. Zeleni Domžal Vroča in dolga jesen Hitro je hitro prehitro. In prav tako je minilo letošnje poletje. Se preden se je dobro začelo, že si oblačimo jesensko kolekcijo. Sicer pa, pustimo se presenetiti, morda pa nas čaka dolga in sončna jesen. Zdaj, ko je čas dopustov, polnjenja baterij in počitka mimo, smo domžalski zeleni organizirali redni letni občni zbor stranke. Z?lf/lfStooetije Na hladno in megleno sobotno jutro smo se v največjem možnem številu zbrali v prostorih Kinološkega društva pod Sumberkom in z akademsko zamudo pričeli z redno letnim zborom. Z uvodnim govorom nas je pozdravil predsednik Franc Čemagoj, sejo pa je vodil Darko Jenko. Po sprejetju dnevnega reda je sledilo poročilo dela svetnikov, o katerem nas je sam predsednik na kratko obvestil o delu v preteklem obdobju. Ocena je bila, da sta bila predstavnika v občinskem svetu dovolj aktivna, še posebej na okoljskem področju ter da sta s svojim delom opozarjala na okoljsko problematiko v Domžalah. Pri tem je poudaril najbolj pereče teme, kot so odlaganje gradbenih odpadkov v Žeje, onesnaženje Kamniške Bistrice, obetajočo se cono Želodnik in odlagališče odpadkov v Dobu. Po tem so sledila poročila članov odborov, kjer so člani stranke v odborih podali kratka poročila o delu. Pri tem so posamezni člani izpostavili problematična področja, najbolj je izstopal problem cen vrtcev in seveda drastični posegi v okolje. Ker je bila razprava predzadnja točka na dnevnem redu, smo nadaljevali s finančnim poročilom in z načrtom dela v sedanjem obdobju. Pri tem je predsednik stranke upravičeno apeliral na vse člane stranke, da kljub zadovoljivemu sodelovanju pri perečih temah nismo bili dovolj aktivni na okoljskem področju. Po finančnem načrtu je sledila razprava in enoglasno je bil sprejet sklep o bolj aktivnem udejstvovanju članov stranke pri izboljšanju kvalitete okolja in življenja v občini. Predsednik je izkoristil priložnost in se zahvalil prisotnemu g. Jožetu Nemcu, predsedniku Društva za varstvo okolja, za zgledno sodelovanje in pomoč pri okoljski problematiki. Poudaril je, da je sedanje sodelovanje med stranko. Društvom za varstvo okolja ter Ribiško družino odlično in nujno potrebno za ohranjanje narave. Po kratki razpravi je predsedujoči seji ob 11.20 uradno zaključil občni zbor, vsi sodelujoči pa smo se po kratki pogostitvi in sproščenem pogovoru razšli z jasno mislijo, da se bomo še bolj potrudili pri našem osnovnem poslanstvu - ohranjanju okolja. Po prespani noči ter zbranih mislih sem se usedel za računalnik, da pripravim zapisnik. In ko sem iskal naslov, se mi je pričujoči nenehno kazal pred očmi. Če upamo na vremensko dolgo in vročo jesen, se v poslanskih klopeh nenehno obeta, vsaj na okoljskem področju. Kaj bo s cono v Že-lodniku, problemom onesnaževanja Kamniške Bistrice, gradbenimi odpadki v Žejah, vedno bolj polna deponija v Dobu pa bo prav kmalu prišla na dnevni red. Ob tem naj potrkam na vest vsakega posameznika, še posebej naših svetnikov, ljudi, ki odločajo, kako in kje bomo živeli v prihodnje. Kateri so tisti posegi v okolje, ki jih Domžalčani res potrebujemo ter kateri so nepotrebni, so posledica osebnih interesov posameznikov. Narava ne odpušča in vrača človeku milo za drago. Zato v skrbi za okolje uživajmo v vroči jeseni. Jure Flerln 00 Zeleni Domžal Grda, grda politika »Politika - je upravljanje z javnimi zadevami.« Aristotel Ob zgornji, več kot korektni definiciji političnega, pomislim na nek politični ritual, ki se zgodi ob menjavi vsakokratne oblasti in ki se mu nikakor ne morem načuditi. Gre za kadrovske menjave na ključnih funkcijah v državi. Po eni strani težko povežemo spravljive obljube predvolilnega boja z agresivnostjo kadrovskih ro-šad, ki nastopijo v trenutku vodilne zmage. Po drugi strani pa je svetohlinsko tudi obnašanje poražencev, ki se ravnanju zmagovalcev nikakor ne morejo načuditi. Izkazovanje in udejanjanje moči na eni; ter opozarjanje na krivičnost delovanja na drugi strani. Če ostanemo zgolj pri načelni drži, - ki, mimogrede rečeno, v praksi še nikoli ni bistveno pripomogla k tehtnejšim pozitivnim spremembam - nam ni težko ugotoviti, da jo že po logiki stvari vselej zavzame opozicija. Vendar to seveda še ne pomeni konca zgodbe, ta se namreč nadaljuje v trenutku, ko tudi opoziciji uspe (je uspel) preboj na oblast. Morda nekoliko nenavadno, a nikakor ne presenetljivo, vendar situacija se simptomatično obrne. Kako naj človek sploh resno jemlje »resničnostni šov,« ki se kar naprej odvija pred našimi očmi? Neprestano sklicevanje na poštenost, vestnost in transparent-nost delovanja ter podobne floskule. Zgodba zase so seveda dogajanja okoli najpomembnejših javnih in (para)državnih institucij kot sta KAD in SOD ter po novem tudi RTV, kjer nikoli ne prihaja do vsebinskih razprav in človek se vpraša, kaj pravzaprav sploh je delo politikov? Morda vehementno nastavljanje ljudi »prave politične barve« na pomembne strateške družbene položaje, tako kot ustreza vsakokratni politični oblasti? Morda tarnanje nad takšnim ravnanjem, ki včasih seže tako daleč, da pljuvamo v lastno skledo, kot se je to zgodilo ob zadnjem referendumu? Argument pa je ta, da politika pač ne more odločati o ureja- nju zadev v RTV hiši. Kako, prosim? Če politika resnično ni zmožna odločati, potem je škoda, da se z njo sploh ukvarjamo. Z apriornim priseganjem na nenačelnost politike, namreč nekoliko diskreditiramo tudi same sebe. Zlasti pa svojo bodočo vlogo, ki nam bo dana, ko nekoč (ponovno) prevzamemo oblast. Vendar politiki pač raje živimo v deželi kolektivne amnezije in zmotno računamo na kratkoročni spomin tudi pri državljanih (občanih, evropej-cih). Se morda še kdo sprašuje zakaj smo prav politiki, izmed vseh javnih osebnosti, na repu lestvice javne podobe? Obnašanje politikov postaja tako predvidljivo, da je že kar smešno. Če ni črno je pač belo, nema- lokrat pa je tudi slednje precej vseeno, le da ne pozabimo na kateri strani se pravzaprav nahajamo. Medtem, ko običajni ljudje zaradi vsakdanjih tegob (beri: pomanjkanja časa in denarja) pogrešajo predvsem, da jim bo nekdo prisluhnil in jih po možnosti tudi upošteval, se gredo gospodje »zemljo krast.« Vsakič znova. Celo sama ustava dopušča možnost glasovanja po svoji vesti, kar naj bi imelo prednost pred slehernimi strankarskimi in pritlehnimi osebnimi interesi. Kdo torej sproža imperative o enotnem mnenju, ki mora biti tako konkretno, da surovo tepta avtonomijo slehernega posameznika, vsej demokraciji navkljub? (T)isti zlodej, ki ne priznava lastnega mnenja in osebne izbire, kot temelja človekih pravic in podcenjuje zdravo kmečko pamet množice. Takih pa je v politiki žal polno. Žiga Čamernlk, Predsednik 00 SO Domžale SDS Domžale zgrožena zaradi posledic neupoštevanja naših opozoril in predlogov županji ter občinski upravi V začetku septembra so ob malo povečanih padavinah v naši občini ponovno nastale poplave. Najhuje je bilo v Dragomlju, kjer je zalilo več kleti in je bila povzročena velikanska materialna škoda. Ogroženi krajani Dragomlja se več let opozarjali na možnost takšnega dogodka. Ob sprejemanju prostorskih aktov nove osnovne šole ter zazidalnega območja Novi Dra-gomelj smo tudi mi večkrat opozarjali občinsko upravo, da so načrtovane rešitve neustrezne ter da je potrebno upoštevati mnenja krajanov, predvsem njihov strah zaradi poplavne ogroženosti. SDS Vsa naša opozorila so bila bob ob steno, županja ter občinska uprava so (kot je to že kar v navadi) ignorirali naša opozorila ter opozorila in mnenja krajanov. Zaradi samozadostnosti županje ter vodstva občinske uprave ter ob upoštevanju, da ima opozicija (SDS, N.Si in SLS) od 31-članskega občinskega sveta trenutno samo 10 glasov, prihaja do takšnih in podobnih zgodb. Tovrstnih »zgodb o uspehu«, ki jo v Domžalah tvorijo predvsem LDS in (ZL)SD, imajo ljudje več kot preveč, še posebej, ker jih ljudje občutijo na lastnih plečih. Ob vsem tem ostaja grenak priokus, da županja ter vodstvo občinske uprave na takšen način po nepotrebnem trosijo proračunska davkoplačevalska sredstva, saj bi ob upoštevanju naših opozoril ter mnenj krajanov, finančna sredstva namesto za sanacijo teh težav (sanacija bo vsekakor potrebna) lahko porabili za vrsto drugih namenov. Vsi skupaj se lahko samo vprašamo - zakaj ter do kdaj bo še tako - kdo bo prevzel materialno ter politično odgovornost? Zakaj je županji Cveti Zalokar Oražem ter vodstvu občinske uprave tako težko in »pod častjo« sprejeti ter upoštevati predloge in pripombe krajanov ter SDS v Domžalah? Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Tretji tabor Nove Slovenije v Zbiljah Dr. Andrej Bajuk: »Nova Slovenija je v tem petletnem obdobju odigrala ključno, zgodovinsko vlogo, zelo tesno povezano z lanskem političnim preobratom!« V nedeljo, 18. septembra 2005, je Nova Slovenija za vse člane in simpatizerje v Zbiljah ob Zbiljskem jezeru organizirala tabor. Tretji tabor Nove Slovenije se je pričel s političnimi forumi ob 14. uri, nato pa je kot osrednji govornik nastopil predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk. V političnem forumu z naslovom Evropa v krizi, Slovenija naprej, sta evropska poslanca Lojze Peterle in Ljudmila Novak in poslanec Anton Kokalj poskušali udeležence tabora prepričati, daje kriza v Evropi priložnost ter kaj lahko poveže razdeljene Slovence in kakšna je vloga državnega zbora v okviru Evropske unije. V forumu - Slovenija, pravna država, ki sta ga vodila minister za pravosodje, dr. Lovro Šturm in poslanka Mojca Kucler Do-linar, sta spregovorila o prizadevanjih vlade na področju denacionalizacije in poprave krivic, znižanju notarskih tarif, zakaj nastajajo sodni zaostanki in kako jih odpraviti. Minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Janez Drobnič, predsednica Aninega sklada Marija Šterbenc in Tomaž Čučnik so z udeleženci na forumu razpravljali z naslovom Družina danes in jutri, kjer so skušali odgovoriti na vprašanja, ali je slovenska družina res v krizi, kako izboljšati demografsko podobo Slovenije in kje je ostalo veselje do življenja. Kako povezati slovensko znanost in gospodarstvo so predstavili minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Jure Zupan, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport, dr. Alenka Šverc, ter Miran Kramberger. Udeležence so seznanili z bolonjsko reformo visokega šolstva, s pomenom naravoslovja in tehnike za prihodnost Slovenije ter etike v znanosti. Nič manj zanimivo pa ni bilo na forumu z naslovom Kristjan v politiki, kjer so dr. Blaž Ivane, dr. Matija Ogrin in dr. Brane Senegačnik spregovorili o uresničevanju verske svobode, o krščanskih načelih pri sklepanju političnih kompromisov in kakšna je odgovornost kristjana v javnem življenju. Političnim forumom je sledil kulturni program, nekaj čez 16. uro pa je kot osrednji govornik nastopil predsednik Nove Slovenije, dr. Andrej Bajuk, v nadaljevanju pa je družabno srečanje popestrila skupina Victorv. H Si nova Slovenija Pri organizaciji tabora je pomagal občinski odbor NSi i/, Medvod, pod vodstvom predsednika Marka Štrovsa, ki je zbrane tudi nagovoril. Tabora so se poleg vseh vidnejših predstavnikov stranke, ministrov NSi, članov izvršilnega odbora in drugih strankarskih organov udeležil tudi podpredsednik za Slovence v zamejstvu in tujini, Tine Vivod. Kljub slabemu vremenu se je tabora udeležilo več kot 3000 ljudi, med njimi tudi veliko članov OO N.Si Domžale. Bogdan Osolln tiskovni predstavnik 00 N.SI Domžale Več kot 7000 udeležencev na 14. Taboru SLS v Mozirju Na izredno množično obiskanem tradicionalnem 14. taboru SLS se je s 112 avtobusi in številnimi osebnimi vozili iz vse Slovenije zbralo preko 7000 udeležencev, večinoma članov in simpatizerjev SLS. Tabora smo se z nabito polnim avtobusom udeležili tudi članice in člani domžalske SLS. Družabno dogajanje na taboru so popestrili nastopi številnih glasbenikov, med drugim Alpskega kvinteta, ansambla Spev, Irene Vrčkovnik, ljudskih pevk Pušeljc ter športne in družabne igre; Domžalčani smo se borili v malem nogometu. V SLS smo poskrbeli tudi za živahno pred-taborsko dogajanje. V zadnjih dveh tednih se je tako zvrstilo kar 17 tematsko zelo različnih okroglih miz po vsej Sloveniji. Z njimi smo spodbudili širšo razpravo o svojih glavnih programskih usmeritvah: tretji razvojni osi, družinski in demografski politiki, davkih v kmetijstvu, meji s Hrvaško in stanovanjski politiki. Slovenska ljudska stranka je za Slovenijo »ene hitrosti«, kar pomeni, da je zmanjševanje razvojnih razlik med slovenskimi regijami naša temeljna zaveza, je v svojem osrednjem nagovoru poudaril predsednik SLS, Janez Podobnik. Med te- I I I meljnimi poudarki, ki po mnenju Podobnika, tukaj in zdaj bistveno določajo SLS in njene aktualne teme, je izpostavil, da se SLS zavzema za dvig kvalitete življenja ljudi - kjerkoli delujemo, ali v vladi, Državnem zboru, državnem svetu, v občinah, v mednarodnih institucijah ter da je SLS trden in zanesljiv člen sedanje vladne koalicije, v kateri se počutimo dobro in katero z našimi izkušnjami in doslednim delovanjem bogatimo in krepimo. Predsednik Podobnik je pozval tudi vse prisotne in ostale članice in člane SLS, da se udeležijo referenduma o RTV Slovenija in glasujejo za zakon in tako potrdijo spremembe, kijih prinaša zakon. Ponovno je poudaril trdno odločenost SLS, da vztraja na celovitosti Piranskega zaliva, kije bil in bo ostal slovenski ter na prostem teritorialnem dostopu Slovenije na odprto morje in na pravični rešitvi mejnih vprašanj pri llotizi in drugih delih slovensko-hrvaške meje. Poudaril je tudi, da se Sloveniji arbitraže ni potrebno bati. SLS ostaja tesno povezana s kmetijstvom in podeželjem, naša programsko - politična zaveza, da aktivno sooblikujemo razvojno, gospodarsko, finančno, pa tudi okoljsko dimenzijo slovenskega kmetijstva in podeželja ostaja živa in dejavna. Zaključil je, da se vedno bolj opaža nenadomestljivost Slovenske ljudske stranke, še posebej, ko gre za zavzemanje za kvaliteto življenja ljudi na podeželju, za enakomeren regionalni in siceršnji razvoj, za vlogo občin in pomen lokalne samouprave, za strateške interese Slovenije pri privatizaciji državne lastnine, pri dostopu na odprto morje, pri stanovanjski politiki in pri skrbi za slovenske družine. SLS izkupiček humanitarne akcije namenila za pomoč otrokom Slovenska ljudska stranka je v okviru tabora organizirala tudi humanitarno akcijo z zbiranjem prostovoljnih finančnih prispevkov za pomoč tako ali drugače prizadetih ali ogroženih otrok. Na 17 okroglih mizah, ki so potekale od 27. avgusta do 10. septembra po različnih krajih Slovenije in na samem prizorišču tabora v Mozirju, smo tako zbrali skupaj 678.529,00 SIT. Zbrana sredstva smo razdelili na tri enake dele in jih namenili trem organizacijam: Društvu Sožitje iz Mozirja za potrebe njihovih varovancev. Slovenski karitas za nakup učbenikov in šolskih potrebščin socialno ogroženim otrokom ter Rdečemu križu Slovenije za organizacijo letovanj socialno ogroženih otrok na Debelem Rtiču. SLS se zahvaljuje vsem sodelujočim, ki so s svojimi prispevki oplemenitili najbolj množično politično prireditev v Sloveniji. Rok Ravnikar POSLANCI Nezadostne spremembe pri financiranju občin Spremembe Zakona o financiranju občin so bile ene od najbolj težko pričakovanih, saj je veljavni zakon poln neprimernih rešitev, ki nimajo več nikakršne zveze z realnostjo in predvsem težkim finančnim položajem, v katerem so občine že nekaj časa. Predvsem je jasno, da občine - in to prav vse, tudi tiste, ki se »samofinanciramo« - nimajo zadostnih sredstev za razvoj in nujno sofinanciranje projektov na razpisih evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Toda žal spremembe, ki jih je pripravila Vlada in sprejemal na prvi po-počitniški seji Državni zbor, le delno razrešujejo probleme, težave pa zgolj prelagajo v prihodnost. Minilo je prvo leto v Evropski uniji Spremembe zakona bodo občinam sicer dovoljevale bistveno večje zadolževanje kot doslej, tako v smislu njegove višine, omilile pa naj bi tudi zapletenost postopka, kar smo v LDS podprli, a ob tem opozarjamo, da je to zgolj kratkoročna rešitev, ki bo morda delovala leto ali dve, predvsem do naslednjih volitev, ne bo pa bistveno povečala finančne zmožnosti občin - saj bo denar nekoč treba vrniti. Dolgoročno pa je Poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED) je med 15. in IS. septembrom 2005 v Sloveniji gostil poslance Evropskega parlamenta, med katerimi je bil tudi predsednik Pododbora za varnost in obrambo v Evropskem parlamentu (SEDE) Kari Von VVogau ter novinarje nekaterih evropskih medijev (Frankfurter Allgemeiner Zeitung, Agencc Europe,...). Na srečanju, ki ga je soorganiziralo Ministrstvo za notranje zadeve, so se udeleženci seznanili z napredkom pri vzpostavljanju schengen-ske meje, govora pa je bilo tudi o (Jredbi o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah EU, za katero je dr. Brejc glavni poročevalec v Evropskem parlamentu ter slovensko-hrvaškem sporazumu v Državnem zboru Republike Slovenije bomo na oktobrski seji med drugim sprejemali predlog Zakona o zaščitni ekološki coni in cPikontinctalnem pasu Republike Slovenije. To je pomemben zakon, s:,.i bomo z njegovim sprejetjem zaščitili naše interese na morski meji. Kot ste bili iz medijev že seznanjeni, J< Republika Hrvaška pred časom razglasila svojo ekološko-ribolovno c°no, podobno pa namerava storiti •udi republika Italija, torej obe so-Sednji državi, s katerima si delimo ,'adransko morje. Ker meja na morju še ni določena, mora naša država Pravočasno zaščititi svoje interese ter pravočasno zagotoviti ustrezno ekološko zaščito cpikontinetalne-8a pasu (to je del morskega dna in Podzemlja ob obali zunaj teritorialnega morja, na katerem ima država sUvereno pravico do raziskovanja 111 izkoriščanja naravnih bogaslevl. *' nam pripada v skladu z mednarodnim pravom ter v skladu /. našo zakonodajo. Nobena skrivnost ni, da med sosed-"iinia državama (Italija, Hrvaška) Potekajo pogajanja o tehničnem Zapisu črte razmejitve epikontinetalnega pasu na podlagi spora/uma J11«! nekdanjo SFRJ ter Italijo (i/ lcta 1968). Slovenija bo vlogo sogovornika v kakršnih koli pogovorili v zvezi /, razmejitvijo epikouti-n*talnega pasu v severnem Jadranu 'ahko uspešno uveljavila le tako, da v 'kladu s pravicami, ki izhajajo iz po našem mnenju absolutno nujno treba najti šc druge primerne davčne vire za delovanje občin in večini zagotoviti finančno samostojnost. Občine se bodo torej po novem lahko zadolžile do 20% realiziranih prihodkov proračuna glede na realizacijo v preteklem letu, kar je še enkrat več kot doslej, poleg tega pa lahko še za dodatne 3 % za nekatere selektivne investicije, pri čemer smo podpirali amandma, da se to o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Dr. Brejc je uvodoma dejal, da je uredba o obmejnem prometu zelo "trda" in neživljenjska ter bi močno zapletla življenje ob meji s HrvaŠko. Poudaril je, da bi njena uveljavitev v prvotni obliki lahko pomenila nov Berlinski zid, SOPS pa bi prenehal veljati. Dr. Brejc si zato v Evropskem parlamentu prizadeva za ustrezne spremembe omenjene uredbe, ki bi obvarovale slovenske interese. "Življenje ljudi ob meji je že tako težavno, zato želim prispevati k spremembi uredbe, da bi ljudem ob meji zagotovili spodobne življenjske pogoje," je v okviru srečanja še povedal dr. Brejc. Kari Von VVogau je v razpravi poudaril, da se zaveda da lahko ne-življenjske ureditve na obmejnih območjih povzročajo velike težave Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter v skladu s svojo notranjo zakonodajo nemudoma določi območje svojega epikontinetalnega pasu, pri čemer bo dokončna razmejitev določena v nadaljnjih pogajanjih z obema sosednjima državama. Glede na zgoraj navedena dejstva mora Republika Slovenija svoje vitalne interese nemudoma zaščititi in storili vse potrebno, kar ji omogočata mednarodno pravo in notranja zakonodaja za ekološko zaščito Severnega Jadrana ter za zaščito državnih interesov v epikontinetalnem pasu. Vlada Rcpubiike Slovenije ocenjuje, da bo s čim prejšnjim sprejetjem zakona postavljena v ugodnejši položaj za pogajanja z obema sosednjima državama glede dokončne razmejitve cone ter natančne določitve območja njej pripadajočega epikontinetalnega pasu. Zaradi vse močnejših pritiskov in vplivov različnih dejavnosti, ki vse bolj ogrožajo morske ekosisteme, habitate ter živalske in rastlinske vrste, se zmanjšuje biološka raznovrstnost in s tem zmanjšuje gospodarski pomen morja (ribištvo, turizem). To je tudi razlog, da se v zadnjem desetletju pospešeno spreminja pravni Status in sicer z razglašanjem zaščitnih ekoloških con. Konvencija Združenih narodov 0 pomorskem mednarodnem pravu ponuja različne rešitve ureditve pravic obalnih držav ob morju, med drugim daje tudi možnost, da države razglasijo izključno ekonomsko cono, v kateri omogoči tudi za investicije na področju ravnanja z odpadki, oziroma celotni javni komunalni infrastrukturi, saj se nam zdi nerazumljivo, da se prav to, izjemno problematično področje, izloča. Prav tako smo v LDS predlagali, da se občinam, ki že imajo odobrene investicije iz skladov lil I, omogoči zadolžitev v višini odobrenih sredstev za obdobje, ko teli sredstev občina še ne prejme in gre za nekakšno premost it veno zado I že vanje. Občine so doslej večkrat opozarjale tudi na zapleten in zbirokratiziran postopek pridobivanja soglasja ob zadolžitvi na Ministrstvu za finance. Ta se s spremembami poenostavlja in poteka znotraj ministrstev samih - kar na prvi pogled morda pomeni poenostavitev in olajšanje, po drugi strani pa se občine bojimo, da bo to lahko pomenilo zavlačevanje in tudi nepravično selektivnost. Nenavadno je tudi, da ob tako zapletenem postopku. Ministrstvo za finance ne razpolaga z natančnim podatkom o trenutni zadolženosti občin in da smo iz poročil računskega sodišča tudi seznanjeni, da so mnoge občine zadolžene nezakonito in preko dovoljenih meja. Tako se ne moremo znebiti občutka, da se s spre- tistim, ki sc šolajo ali delajo v drugi drŽavi ali imajo tam zemljišče. Zato je mnenja, da potrebujemo uredbo, ki bo omogočila prilagodljivost in hkrati zagotavljala varnost. Z gosti se je srečal tudi minister za notranje zadeve g. Dragutin Mate, ki je predstavil priprave Slovenije na uvajanjejsch(jnj}en|ke meje ter delovanje S( )l'S-n. Menil je, da je zelo pomembno, da Slovenija evropskim poslancem predstavi vse težave in prednosti, ki jih ima SOPS tako za turizem kot tudi za maloobmejni promet. Glede uredbe pa je dejal. ima obalna država med drugim suverene pravice do raziskovanja in izkoriščanja, ohranjanja ter gospodarjenja z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda ter jurisdikcijo (sodno oblast) glede znanstvenega raziskovanja morja ter varstva in ohranitve morskega okolja. Glede na vse intenzivnejši pomorski promet v Severnem Jadranu ter že napovedano zaščito morja s strani sosednjih držav (Hrvaška, Italija) je primerno, da tudi Slovenija čim prej zaščiti tisti del morja, kije neposredno povezan z njenimi teritorialnimi vodami. Določitev meja slovenske ekološke zaščitne cone temelji na določbah Sporazuma med Vlado SFRJ in Vlado Republike Italije o razmejitvi epikontinetalnega pasu med državama z dne 8. januarja 1968 in Pogodbe med SFRJ in Republiko Italijo, s prilogami od 1 do X, podpisanimi v Osi-mu K), novembra 1975 ter na določbah Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju z dne 28. aprila 1997, ter določbah Pomorskega zakonika RS. Glede na navedeno pričakujem, da bomo poslanci in poslanke Državnega zbora republike Slovenije na oktobrski seji Državnega zbora sprejeli Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinetalnega pasu Republike Slovenije. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije membami Zakona na nek način želi legalizirati nezakonito ravnanje in zadolževanje nekaterih občin (zlasti zadolževanja z blagovnimi krediti in lizingom), ki je bilo izvedeno v preteklosti. Z zakonom so občinam zagotovljena tudi dodatna sredstva za sofinanciranje regionalnih razvojnih programov in sicer v višini 3% skupne primerne porabe občin, kar pomeni več kot 5 milijard dodatnih sredstev. Pri tem se v LDS ne strinjamo, da se bodo tako velika sredstva delila na osnovi kriterijev in meril, ki jih bo kasneje določil minister za lokalno samoupravo, kasneje pa bosta predpisana tudi način in postopek odobritve teh sredstev. Takšna rešitev ni dovolj transparentna, bojimo pa se tudi prilagajanja meril in kriterijev politično pravilno naravnanim občinam. Ta sredstva so za občine tako nujna in prepotrebna, da ne bi smel obstajati niti kanček dvoma, delitev bi morala potekati skrajno enakopravno in brez vpliva politike, kar pa na takšen način ni zagotovljeno. Cveta Zalokar- Oražem, poslanka LDS v Državnem zboru RS da slovenska vlada dela na omenjenem področju že nekaj časa in da je Slovenija na dobri poti. da uveljavi svoje predloge in da so stvari že premaknile z mrtve točke. Udeleženci so si v okviru srečanja ogledali tudi slovensko-hrvaško mejo, kjer so jim policisti predstavili načine nadzora nad mejo, med drugim ludi nadzor s pomočjo I i termovizije. predstavili pa so jim tudi probleme, s katerimi bi se lahko po vzpostavitvi schengenske meje lahko soočili prebivalci. Dr. Brejc je srečanje označil kot zelo pomembno za Slovenijo, saj si bodo lahko udeleženci pri svojem delu v Bruslju sedaj lažje predstavljali dejansko stanje na bodoči schengenski meji in oblikovali bolj življenjske rešitve. Dr. Brejc je še dejal, da so evropski poslanci, zahvaljujoč Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji, dobili drugačen pogled na težave lokalnega prebivalstva v našem obmejnem pasu. Srečanje je bilo tudi lepa priložnost za promocijo Slovenije in njenih dobrot. Udeleženci so bili navdušeni tako nad visoko kakovostjo hrane kot tudi slovenskega vina. Bili so zelo očarani nad slovenskimi mesti in pokrajino, saj so si med drugim ogledali Ljubljano, Postojnsko jamo in slovensko obalo. Pred odhodom na letališče pa so se odpeljali še na Bled, kjer so poskusili znamenito "kremšnito". Katarina Culiberg NSi Nova Slovenija m «f■»■»■ umšm.....■'■»■ POSLANSKA PISARNA Mag. Franc Capuder POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA RS URADNE URE: VSAKO DRUGO SREDO MLSECU OD 18. DO 19. URE Na sedežu OO NSi Domžale Ljubljanska cesta 70 II. nadstropje, Domžale Tel: 01 721 12 34 Minilo je dobro leto dni, odkar je mlada država Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Slovenke in Slovenci smo že pred leti spoznali in začutili željo po večjem mednarodnem povezovanju. Ideje in želje izhajajo še iz časa, ko smo bili del Jugoslavije in zato mednarodno manj in težje prepoznavni. Potrebnih je bilo kar nekaj dolgih let, daje Slovenija najprej postala samostojna država in potem kot takšna tudi dozorela do te mere, da je bila integracija v Evropsko unijo sploh možna. V letih dozorevanja so se zgodile številne spremembe tako na političnem kot gospodarskem in tudi drugih področjih življenja in dela slovenskega naroda. V prehodnem obdobju smo se po številnih kriterijih prilagajali normam, ki veljajo v EU in ko smo jih več ali manj uspešno izpolnili, smo v procesu največje širitve EU doslej kot ena izmed desetih držav tudi mi postali polnopravni člani Unije. V EU smo videli vzor in priložnost za hitrejši razvoj in napredek ter s tem kvalitetnejše življenje, zdaj je naša naloga, da to priložnost izkoristimo v nenehnem in kontinuiranem procesu svetovnega glo-bali/acijskega razvoja. Prva sprememba, ki smo jo v Sloveniji najbolj jasno zaznali po 1. maju 2004, ko smo postali polnopravni člani EU, so bile volitve v evropski parlament. Dobili smo sedem poslancev, ki so se podali povsem novim dogodkom naproti. Dr. Romana Jordan Cizelj, ki dotlej ni bila profesionalno vpeta v svet politike: »Ko sem bila v stranki SDS povabljena h kandidaturi za poslanko Evropskega parlamenta, sem priložnost, ki se ponuja Sloveniji, razumela predvsem kot odgovornost. Pred tem sem bila kar nekaj let aktivna na občinskem nivoju kot članica Občinskega sveta, predvsem skozi strokovni svet SDS sem se vključevala v politiko tudi na državni ravni, pravo priložnost pa sem čutila pri možnosti širšega mednarodnega delovanja. Izvolitev za mesto članice Evropskega parlamenta sem tako sprejela z velikim zadovoljstvom in mi vsekakor pomeni predvsem velik izziv.« Prvi vtisi o delovanju EP bodisi v Bruslju, kjer poteka večina aktivnosti, bodisi v Strasbourgu, kjer enkrat mesečno potekajo plenarna zasedanja parlamenta, so izjemni. V tej resnično številni mednarodni druščini ima posamezni član možnost dobiti pravi vtis, kaj to demokracija pravzaprav sploh je, in si pridobiti občutek za »evropskost«. Navdušuje predvsem širina delovanja Evropskega parlamenta kot tudi njegov nesporni pomen skozi delo odborov, plenumov, delegacij, političnih skupin, pa tudi številnih drugih neformalnih oblik izražanja in širjenja različnih interesov, ki nas narode Evrope, tako različne med sabo predvsem povezujejo. Dobesedno vsakodnevno in na vsakem koraku se pojavljajo številni predlogi, ideje in vsak član EP si glede lastnega zanimanja, lastne strokovnosti in usmerjenosti najde svoje mesto. Dr. Romana Jordan Cizelj: »Moje osnovno področje delovanja je Odbor za industrijo, raziskave in energijo, sodelujem pa tudi v Odboru za proračun EU ter delegacijah za odnose EU z ZDA in Kanado. Imela sem priložnost sodelovati pri delu v Začasnem odboru za finančno perspektivo od leta 2007 do 2013. ki ne deluje več. Sicer pa sem članica politične skupine Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov, v kateri iz Slovenije delujejo tudi dr. Miha Brejc, Alojz Peterle in Ljudmila Novak." V prvem letu smo v Evropskem parlamentu obravnavali številne zanimive teme, pomembne tako za Evropsko unijo kot tudi za Slovenijo, med katerimi bi posebej izpostavila: proces širitve Evropske unije (Bolgarija, Romunija, Turčija, Hrvaška ...), predlog direktive o programskih patentih, pogajanja o prihodnji finančni perspektivi za obdobje 2007 - 2013, in 7. okvirni program za raziskave in razvoj«. Seveda brez denarnih sredstev pri nobenem izmed naštetih področij ne gre. Ravno zato je zanimivo spremljati delo odbora za proračun, kjer se razpravlja o prav vsaki potezi evropskih institucij, teles in agencij. Težko je verjeti, toda člani odbora razpravljajo od na videz nepomembnih reči kot je strošek za uniforme varnostnikov ali za popravilo kopirnega stroja, pa do izdatka za plače uslužbencev, sredstev, namenjenih za razvoj in raziskave, kmetijstvo, infrastrukturo in ostala področja politik. V preteklem letu je bila v središču pozornosti predvsem razprava o finančni perspektivi 2007-13. kjer je kot običajno ob takšnih prelomnih obdobjih na preizkušnji vera v evropsko solidarnost in kohezijo, ki jo spremlja pestra debata tako med poslanci Evropskega parlamenta kot tudi med predstavniki drugih institucij. Glede na to, da se približuje konec leta, so trenutno vse oči uprte v sprejemanje proračuna za leto 2006. Kolikšni bodo izdatki in kolikšni prihodki EU morda zveni kot preprosto vprašanje, ki pa ga v vse bolj kompleksni EU ni tako lahko doreči. Bomo levji delež denarja namenili za ceste ali za železnice? Za pomoč področjem po poplavah ali požarih? Skupni kmetijski politiki ali razvoju podeželja? Raziskavam in inovacijski politiki ali energetskim omrežjem? To je le nekaj namigov, o čem se razpravlja v sejni sobi med zasedanjem odbora za proračun. Če upoštevamo, da so v igri še interesi različnih institucij, ki se v okviru letnega proračuna hkrati potegujejo tudi za svoj delež sredstev, od katerih je v veliki meri odvisna kakovost njihovega delovanja, postopek še pridobi na razsežnosti. Cilj in izziv delovanja prvih slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu je predvsem spoznati način, kako se oblikujejo politike na evropskem nivoju in ta spoznanja tudi prenesti v domače okolje. To je še zlasti pomembno glede na dejstvo, da bo Slovenija v kratkem dobila mandat predsedujoče države Evropski uniji in bo znanje in izkušnje mednarodno delujočih posameznikov in strokovnjakov potrebovala. Ljudje bodo začutili, kako EU diha in vsak aktivni posameznik v tem pestrem in raznolikem aparatu bo imel priložnost najti svoje mesto in vlogo. Dr. Romana Jordan Cizelj: »Moje izkušnje in občutki po enem letu članstva so izrazito pozitivni. Evropa kljub velikim gospodarskim, .političnim, kulturnim, jezikovnim in drugim razlikam med posameznimi članicami Unije diha za skupno prihodnost, ki je vsekakor v povezovanju in sodelovanju. Pri svojem delovanju v mednarodnem prostoru se moramo te različnosti zavedati kot bogastva, ter ocenjevati posledice svojih odločitev dolgoročno. Le povezovanje in sodelovanje lahko v svetovnem procesu global izacije ob upoštevanju in spoštovanju razlik med posameznimi državami prinese mir, sožitje, nadaljnji razvoj in blaginjo prebivalcem vseh sodelujočih držav in vsaki posamezno.« Darko Rudi Viktorija Jeras Dr. Brejc gosta srečanje poslancev Evropskega parlamenta v Sloveniji Zaščitna ekološka cona v našem morju za zaščito naših interesov Sončki prvič v vrtcu Sončki so najmlajši otroci v vrtcu Mali princ. Ker so prvič vstopili v vrtec, je za njih vse novo. Mesec september je uvajalni mesec -spoznavamo se med seboj, spoznavamo igralnico in igrače. Uvajanje poteka brez posebnosti. Večina otrok se je hitro navadila na novo okolje in se v vrtcu kar dobro počutijo. Najtežja je ločitev od mamic, zato veliko časa posvečava ljubkovanju in nežnosti. Poudarek je na glasbenih igrah - biba-rijah, v katerih je združena govorna, glasbena in gibalna vzgoja, ki je otro- kom zelo blizu. Otroke motivirava s petjem pesmic, gibanjem ob petju in igranjem na instrumente. Prebirava jim slikanice in jih spodbujava k prepoznavanju živali in predmetov. Preizkusili smo se v slikanju s prstnimi barvami, pripravili smo slano testo in se igrali z njim. Otroci se radi igrajo z blazinami različnih oblik, ki jih vlečejo, potiskajo, kotalijo in se plazijo čeznje. Ker vsi otroci še ne hodijo, lepe dneve preživljamo na terasi, kjer se gugamo na gugalnici, spuščamo po toboganu in igramo v bazenčku z žogami. Petra In Darja Naši mali korenjaki Začelo se je novo šolsko leto in v vrtcu Palček na Viru smo zopet pričakali štirinajst otrok, starih eno leto, ki so bili sprejeti v najmlajšo skupino »Račke«. Za nami je že uvajalno obdobje, ki je bilo različno dolgo, odvisno od stopnje otrokovega razvoja, otrokovega značaja ... Za najmlajše je ločitev od staršev in prilagajanje na spremembe, ki jih doživlja ob vstopu v vrtec včasih tudi težko. Odzovejo se lahko z jo- kom, so bolj občutljivi, razdražljivi, nemirno spijo, zavračajo hrano ali pa celo zbolijo. Najini malčki so skoraj brez težav in razmeroma hitro sprejeli novo okolje in začeli navezovati stike z drugimi otroci ter z nama. Da pa sva vse to,dosegli, je bilo potrebno nujno sodelovanje staršev, saj smo le skupaj lahko ustvarili razmere za prijetno bivanje naših otrok v vrtcu. VRTEC DOMŽALE, ENOTA PALČEK. VIR. SKUPINA RAČKE. TATJANA IN URŠKA PRIPRAVLJENI, POZOR, ZDAJ! TELOVADBA za otroke stare nad tri leta vsak ponedeljek v vrtcu CICIDOM, Količevo. Pokličite vzgojiteljico PETRO na tel. 72 42 870 OTROKE DO 3. LETA STAROSTI IN NJIHOVE STARŠE VABIMO NA GIBALNE MINUTKE vsak torek v vrtcu KEKEC, RADOMLJE Pokličite vzgojiteljico PETRO na tel. 72 27 105 LASTOVKA Program za otroke, ki potrebujejo več, so bolj ustvarjalni, vedoželjni in zahtevni. KJE: Vrtec MLINČEK Radomlje KDAJ: vsak ponedeljek OD 16.00 do 17.30 Pokličite vzgojiteljico VILMO tel.: 72 27- 180 NAMEN PROGRAMA: Pomagati sposobnostno boljšim otrokom, zadovoljiti njihove potrebe z različnimi metodami in pomoč njihovim staršem za razvoj potencialov teh otrok v največji možni meri. V SVETU PRAVLJIC Umetniško izražanje za otroke, stare od 4. do 6. leta vsak torek 17.15-18.15 ure v vrtcu Palček, Vir. Pokličite vzgojiteljico SABINO na tel. 72 42 870. CICIBANOVE URICE Otroke starejše od treh let vabimo na CICIBANOVE URICE v KEKEC, Radomlje v ponedeljek 16.30-18.30 ure, tel. 72 27 105 KRTEK, Ihan v ponedeljek 16.00-18.00 ure, tel. 72 14 891 MLINČEK, Radomlje v ponedeljek 16.00-18.00 ure, tel. 72 27 180 OSTRŽEK, Rodica v ponedeljek 16.00-18.00 ure, tel. 72 11 843 SAVSKA, Domžale v ponedeljek 16.30-18.30 ure, tel. 72 48 300 Zasebni vrtec Mali princ Letovanje na Debelem Rtiču Letos smo se na letovanje odpravili na Debeli Rtič. Ko smo prispeli smo si najprej ogledali sobe, ki so se nam zdele prijetne, še bolj pa nam je bilo všeč igrišče - eno od njih- tisto, tik pred našim paviljonom. Nato smo si ogledali še plažo in bazene, ki so bili nekaj najboljšega, saj imajo tudi take, za ta male. In prav ta dan, že prvi dan, je bil zelo avanturističen, saj smo se na poti nazaj izgubili oz. nismo našli prave poti do jedilnice. Le-ta je bila velika in zelo brupna, saj je bilo na kosilu veliko otrok. Popoldne smo že preizkusili bazene in odšli na sprehod, kjer smo dodobra spoznali okolico, kjer smo prebivali. Dopoldne smo veliko plavali, pravzaprav smo bili ves čas v vodi, zato seje po kosilu prilegel počitek.Ob večerih pa je sledil sprehod, kije vedno vodil do sladoleda in nato na igrišče ali na ples.Na morju smo praznovali tudi rojstni dan, kije bil en velik žur. Peljali smo se tudi z ladjico, poslušali smo pravljice za lahko noč, se veliko igrali in smejali. Tudi letos ni bilo nobene solzice, vseeno pa smo bili veseli, ko smo se vrnili v naročje naših staršev. Monlka Pletenje kit v vrtcu Mlinček Ste se morda že kdaj preizkusili v pletenju kit iz pšenične slame in izdelavi košaric iz ličkanja? Verjetno bi mi malokdo prikimal. Kajti ta spretnost je zamrla, saj potrebe po ročno pletenih kitah že dolgo ni več. Le starejši ljudje se še spominjajo prijetnih družabnih večerov, ki so dajali pletenju kit še poseben čar. Ko smo v poletnih dneh vzgojiteljice želele otrokom popestriti bivanje v vrtcu, smo se odločile obuditi ta star običaj. V vrtec smo povabile Skupino za ohranjanje naravne in kulturne dediščine i/ Krašnje, ki je otrokom predstavila to že pozabljeno delo. Otrokom so predstavili pletenje kit, izdelavo predpražnika, zapestnic, košaric. V delo so se aktivno vključevali tudi otroci in se preizkušali v spretnosti pletenja iz slame in izdelavi košaric iz ličkanja. Vzdušje je bilo celo dopoldne veselo in pristno. Vilma Hrovat Vrtec Domžale enota Mlinček Radomlje Vroči poletni dnevi v vrtcu Dominik Savio Spet je tu jesen, začelo se je novo šolsko leto in nikakor nam ne gre v glavo, da je poletje z vročimi, sončnimi dnevi mimo. Marsikdo se bo zdaj vprašal, kdaj pa je letošnje poletje sploh sijalo toplo sonce? Otroci iz vrtca Dominik Savio to dobro vemo. Bil je zadnji teden v juliju. Nekateri so uživali na morju, drugi pa smo iskali senco in pogrešali vodo. Prav zato smo se odločili, da si morje priredimo kar v vrtcu. Starejši otroci so prinesli kopalke in brisače ter se zabavali ob vodnih igrah. Da so bili res dobro mokri, je zanje poskrbel medvedek Pu, ki jih je vztrajno škropil. Najmlajši otroci iz skupine Angelčki pa smo pri takšnih stvareh pogosto prikrajšani. Seveda smo si vse ogledali, bilo je zanimivo, voda pa za nas premrzla. Odločili smo se, da stvar organiziramo po svoje. V pralnici smo si izposodili tri velike plastične posode (zaradi prostorske stiske smo jih naslednji dan zamenjali z velikim čolnom). Vanje smo natočili toplo vodo, iz kotička prinesli lončke, skodelice, ladje,..., slekli vse razen pleničk, se namazali s kremo in pričeli z našo vodno zabavo. Prelivali smo vodo, se »tunka-li«, poskušali plavat, poskrbeli smo, daje bilo okrog nas vse mokro; naš atrij, vzgojiteljici in starejši otroci, ki so nam prišli nagajat. Počasi so naše pleničke postajale pravi vodni baloni, ki so kar dobro ovirali našo hojo. Na srečo se je bližal čas kosila, zato smo vodne balone zamenjali z suhimi pleničkami. Po napornih vodnih užitkih se nam je prileglo dobro kosilo. Predenj smo legli k počitku, smo prijetno utrujeni sklenili, da moramo stvar ponoviti kar takoj naslednji dan. vzgojiteljica Mateja Žankar Zahvala petstošestim staršem otrok, vključenih v Vrtec Domžale Po prvih roditeljskih sestankih z našimi starši sva z gospo ravnateljico, Marijo Jerina, upravičeno zadovoljni in ponosni. Ponosni na ekipo na upravi, ponosni na si rokov ne delavke, najbolj pa ponosni na naše starše. Vsi so nama pomagali oblikovati letni delovni načrt za šolsko leto 2005/2006. Posebnost našega zavoda je, da imamo poleg vsega, kar imajo vsi vrtci v Sloveniji, v okviru kurikuluma pri področjih GIBANJE, DRUŽBA, NARAVA, MATEMATIKA, UMETNOST, JEZIK, tudi dve posebnosti. Prva je interni izobraževalni sistem. Imamo 18 internih izobraževalk za področje smučanja, nordijskega smučanja (lani 193 udeleženih otrok v sedmih SE V ANGLEŠČINI. Skoraj vsi otroci v starejših skupinah obiskujejo projekt učenja angleščine skozi igro že štiri leta. Projekt poteka prav na željo staršev. Pridružiti se želijo tudi mlajši in tem omogočimo vključitev v projekt tudi na priporočilo strokovne konzulentke projekta republiške svetovalke Zavoda za šolstvo, gospe Panike Fras Berro. Po mnenju strokovnjakov je učenje jezika skozi igro izredno pomembno žc v najzgodnejšem obdobju življenja. Izvaja ga pri nas zaposlena diplomirana vzgojiteljica z dodatno izobrazbo za učenje otrok, pridobljeno v Londonu. Vsi starši v Občini Domžale, katerih otroci niso vključeni v naš vrtec, pogosto sprašujejo, kaj lahko nudimo njim za enotah), rolanja (lani 156 udeleženih otrok) in plesa Biba pleše (letošnja novost). To so brezplačni »tečaji« za otroke v okviru kurikuluma.Vsi zainteresirani starši otroke vpišejo na začetku šolskega leta in otroci obogatene vsebine s področij dejavnosti kurikuluma vse šolsko leto obiskujejo brezplačno. Programe izvajajo pri nas zaposlene profesorice športne vzgoje in strokovne delavke z dokazili o usposobljenosti pri Zavodu za šport in pri Ministrstvu za šolstvo in šport. V okviru internega izobraževalnega sistema imamo 7 izobraževalk za odrasle za 8 delavnic. Vse so za udeleženke brezplačne. Gre za sledenje evropski strategiji o izobraževanju. Druga posebnost je projekt IGRAJMO njihove otroke. Te vabimo k vpisu Cicibanovih uric, k telovadbi staršev z dojenčki v Kekcu, k »Lastovkam« za potencialno nadarjene in k oblikovanju z glino za vse družinske člane v Mlinčku, k pravljicam v Palčku, k telovadbi v Cicidomu, prisrčno vabljeni pa tudi k svetovanju o vzgojnih ravnanjih pri vzgojiteljicah in na Upravi. Imamo zelo razumevajoče, razgledane in ljubeče starše in zato se jim zahvaljujemo, kajti z roko v roki morajo sodelovati starši, svetovalna služba in strokovne delavke. In v Vrtcu Domžale je tako. Vrtec Domžale, pomočnica ravnateljice, Jana Plrman Mlinčkov jesenski izlet v sadovnjak Na prvi jesenski dan, smo se v vrtcu Mlinček odpravili na prvi izlet. Prav tako jesensko je bilo tudi vreme, a je dopuščalo ogled vseh predvidenih dejavnosti. Najdlje smo se zadržali v sadovnjaku Brdo. Z g. Mavcem smo se sprehodili mimo sadnih dreves, polnih sočnih plodov. Opazovali smo obiralke pri svojem delu in iskali živali, ki so tudi našle dom v sadovnjaku. Zelo podrobno smo spoznali jabolko; po barvi, obliki, velikosti in tudi po okusu, kajti jabolk smo se do sitega najedli. V neposredni bližini sadovnjaka smo si ogledali tudi ostanke gradu, ki je bil nekoč dom Janka Kersnika. O znanem pisatelju smo prebrali zanimivosti, pogledali fotografije gradu nekoč in se polni vtisov vrnili nazaj v vrtec. Vilma Hrovat, Vrtec Domžale, enota Mlinček vabi k vpisu v popoldanske dejavnosti, ki so namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca Starše predšolskih otrok, ki želijo otroke vključiti v vzgojne dejavnosti in tako spoznati delček življenja in bivanja v vrtcu, obveščamo, da bomo v mesecu oktobru pričeli z izvajanjem posebnih vzgojnih dejavnosti, ki so namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem nad skupnimi dosežki. Dejavnosti se bodo izvajale v prostorih Vrtca Urša, Slamnikarska 26, Domžale, in sicer v popoldanskem času, enkrat tedensko po dve šolski uri. IGRALNE URICE so namenjene otrokom od drugega do četrtega leta. Dejavnost je pravljično obarvana in zajema več vzgojnih področij: telovadba, ples, likovno ustvarjanje, rajalne igre, igre na prostem, didaktične igre in še in še. Igralne urice bodo potekale vsak ponedeljek od 16.30 do 18.00, v igralnici št. 17. Vodila jih bo pomočnica vzgojiteljice Eva Logaja. CICIBANOVE URICE so namenjene otrokom od četrtega leta dalje. Otrokom ponudimo vsega po malo - igro kot osnovno dejavnost, pravljice, pesmice, ples, telovadbo, ustvarjanje Z različnimi materiali ... Cicibanovc urice bodo potekale vsak ponedeljek od 16.30 do 18.00, v igralnici št. 18. Vodila jih bo pomočnica vzgojiteljice Urška Javoršck. Ker želimo, da bo delo v delavnicah potekalo strokovno in v prijaznem vzdušju, je število otrok v skupini omejeno na 15. Prijave sprejemamo po telefonu in na upravi Vrtca Urša do zasedbe prostih mest. Dodatne informacije dobile na tel.: 01/729-86-00 ali na upravi Vrtca l Irša. Veselimo se srečanja z vami! Pod šotori v Strunjanu Lepo je videti zadovoljne, zareče, sproščene obraze otrok, ki so s Centrom za mlade taborili na terasah kampa v Strunjanu. Vsak dan so občudovali pogled na soline in morje, ki se je lesketalo v prebuja jočem jutru. Hrib obdan s trtami, na katerih je zorelo grozdje, je pripovedoval svojo morsko zgodbo. Slanost in toplota morja jih je vabila v svoj objem. Otroci so znali uživati in se sprostiti. Na obali so se zabavali z igranjem, risanjem tatujev, barvanjem las s spreji. Tudi kamni so dobili svoje obraze z nasmehi, raznobarvni baloni svoje oblike, otroci pa sijoče nasmehe. Celo dež jih ni oviral. Vsak večer sta jih pritegnila glasba in ples. Posebej zanimiv in atraktiven je bil večerni ples v dežju. Nihče ni počival. Plesalo in pelo se je na ves glas, z vso energijo. Zanimivo jih je bilo opazovati. Nalezljiva je bila sproščenost in energija teh deklet in fantov. Pa še himna tabora: Center za mlade iz Domžal, letuje v Strunjanu prvi.....deveti dan. Zjutraj ko vstanemo, zajtrk si pripravimo. Potem na plažo krenemo, v vodo vsi poskačemo. Plavamo in se sončimo, ribice prestrašimo. Kamenje nabiramo, v mivko se zakopljemo. Soline raziskujemo, z blatom se namažemo. Popoldan se v tabor vrnemo, želodčke si napolnimo. Zabavni večer pripravimo, kožo si pobarvamo. Tatuje si narišemo, lase si pa posprejamo. Simon na terasi zaigra, nam se pa še plesal da. Skoz tunel se včasih odpravimo, v Portorož hir hitro pridemo. Stojnice obiščemo, sladoled z jezikom ližemo. Ko v tabor se vračamo, zvezdice preštevamo. Zobe si umijemo, v šotorih se pokrijemo. Sladko, sladko sanjamo, s soncem spet vstanemo. Nova energija poznega poletja likovnih del v Centru za mlade . Spoznanje, Polet, Strast, Tišina, Ljubezen, Preobrazba, Darovanje, Odpuščanje, Zaupanje, Svoboda, Predaja ... To so naslovi zanimivih likovnih del avtorice Mateje A., ki je s svojimi slikami obogatila vzdušje, dala nov dih prostoru v Centru za mlade. Omogočila je globlji pogled človeku, ko se spusti v svetlobo teh umetniških del. Pastelne, nežne barve angelov podaljšujejo poletje, ki počasi drsi v jesenske dni. Vsak angel na platnu ima svoje ime, svojo zgodbo. Človek pa se ob tem počuti varno in v njem se naseli mir in občutek zavetja. V Centru pa si želijo in apelirajo na mlade in manj mlade umetnike in ustvarjalce, da se opogumijo in razstavijo svoja dela ter s tem razveselijo sebe in druge Kajti lepota in veselje, ki jo deliš, se podvoji. Mojca Grllj < ♦"/NA«0 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Nov uspeh Produkcijske skupine Milf Norega se metek ogne V začetku oktobra v kino prihaja nov nizkoproračunski celovečerni film norega SE METEK OGNE. TONE KO MAT AR Vir, Koliiko cesto 1, telefon 7211-62? Delovni čas od 9.00 do12 00 in od 14.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 12.00 Ponedeljek: ZAPRTOI Tako se lahko vprašamo, kaj imamo Domžalčani z njim in zakaj je predstavljen ravno v Slamniku. Pri lilmu je sodelovala tudi Produkcijska skupina Mil,I i/. Dom/nI. ki je ustvarjalcem filma pomagala pri rešitvi organizacijsko tehničnih vprašanj. Veliko pa sta prispevala tudi Marko Ocepek (organizator fil- ma) in Mateja Lojen (tajnica režije). Zgodba je usmerjena na pripoved o življenju zapostavljenih, posebnih in neiznajdljivih ljudeh, zagozdenih v začaranem krogu brezizhodnosti. Tistih, ki pridejo v mesto iskat srečo, in tistih, ki sojo v tem istem mestu zapravili. Znotraj drame se film dotakne več žanrov, a se ne oddalji od pristnega prikazovanja usod štirih junakov. Film je režiral Mitja Novljan (diploma na A( IRFT) v njem pa igrajo tudi Znani slovenski igralci: Uroš Potočnik, Ludvik Bagari. Petra Zupan in Petra Cirkovski M. 0. Preganjeni duhovi Literarni navdušenci vabljeni na zadnje srečanje v prostorih stare knjižnice. Duhove, ki so še ostali po selitvi knjižnice, bomo preganjali 4. 10. 2005 ob 19.00 z literarnim srečanjem v "stari" knjižnici Domžale. Vstop je seveda prost: obvezna oprema pa sta svečka in najljubša knjiga pod pazduho, iz katere ste vabljeni prebrati priljubljeno misel. Hkrati vabimo vse poetične duše, da prinesete primerek svoje literature in jo delite z nami. 2a vsa vprašanja se lahko obrnete t na 031/657-775. & Za vas: Knjižnica Domžale, MKCD akumulator Študentski klub Domžale objavlja razpis za prijavo za javno objavo del s področja fotografije, filma, poezije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja na temo KULTURA SPALNEGA NASELJA. Dela bodo objavljena oz. predvajana na Dnevih kulture, ki bodo potekali od IX. do 22. januarja 2006 v Domžalah in okolici. Dela s področja fotografije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja naj bodo poslana na najmanj šestih fotografijah. Razstava mora vsebovati najmanj 6 del. razen na področju modnega oblikovanja in kiparstva je del lahko manj. Izbrani ustvarjalci bodo delti razstavili na različnih razstavnih prostorih na Dnevih kulture. Dela s področja filma bodo predvajana na filmskem večeru na Dnevih kulture. Kandidati naj svoje filme pošljejo na enem izmed naslednjih formatov: divx, DVD, VHS. Dela s področja poezije bodo objavljena na eni izmed prireditev v sklopu Dnevov kulture. Besedila je potrebno poslati na disketi oz. zgoščenki ter v tipkanem izvodu. Izbrani ustvarjalci so se dolžni udeležiti prireditve, kjer bodo objavljena njihova dela, razen v primeru, da se dogovorimo drugače. Vsi avtorji sami odgovarjajo za avtorstvo poslanih del. Za izbor, objavo, razstavo ipd. ne plačujemo honorarja. Pridržujemo si pravico, da izberemo kandidate po lastni presoji in izločimo oz. ne povabimo k sodelovanju tistih kandidatov, katerih prispevek ni zadovoljiv. Zavezujemo se, da bomo z izdelki ravnali skrbno in pazljivo. Podatkov avtorjev ne bomo posredovali tretjim osebam in jih bomo uporabljali samo v namene Dnevov kulture. Prispevke pošljite na naslov: Študentski klub Domžale Ljubljanska 70 PP, 102 1230 Domžale s pripisom »za dneve kulture« ali prinesite osebno na isti naslov. Dela s področja poezije lahko pošljete tudi na elektronski naslov: infof«)sUidentski-klub.com Rok prijave za vsa področja je 30.112005. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, telefon in elektronski naslov. Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: czm@siol.net, www.i-rose.si oktober v CENTRU ZA MLADE DOMŽALE JAJČNI PIKNIK V sredo, 5. oktobra ob 16.00 uri vabimo na piknik pod kozolcem v Dra-gomlju vse, ki sodelujete ali ste kakorkoli povezani z našim centrom. Inf: po telefonu 722-66-00. TEČAJ ŠPANŠČINE V letu 2005/06 nadaljujemo s tečaji španskega jezika. Nadaljevalni skupini se bosta srečevali po utečenem urniku in sicer: 1. skupina: petek od 14.00 do 15.30 ure, 2. skupina: petek od 15.45 do 17.15 ure. Vabimo tudi k vpisu v začetni tečaj. Za srečanja se bodo udeleženci dogovorili na informativnem sestanku v petek, 14. oktobra ob 18.00 uri v prostorih Centra. Prijave sprejemamo na telefon CZM-ja 722-66-00 ali osebno na Ljubljanski 70, Domžale. Vod i Irena Grmek. VIDEOPROJEKCIJA - Morski gaj Strunjan 2005 V ponedeljek 17. 10. ob 18.00 uri v knjižnici Domžale bo videoprojek-cija dogajanja na taborjenju, ki je bilo v avgustu 2005. ŠOLA ZA STARŠE Vodila jo bo Lili Jazbec. Srečanja bodo v Knjižnici Domžale enkrat mesečno. Prvo srečanje bo v sredo, 19. 10. ob 19.00 uri v Knjižnici Domžale KREATIVNE DELAVNICE za vse generacije V četrtek, 20. 10. 2005 ob 13.00 m 18.00 uri Pod mentorstvom akad. slikarja Vojka Aleksiča boste na delavnici z naslovom: Moja torbica oblikovali in izdelali unikatno torbico iz naravnega usnja (nape). Spoznali boste tehniko barvanja usnja, krojenja in ročne izdelave torbice. Informacije in obvezne prijave do zasedbe mest na telefon: 722-66-00. ČETRTKOVA SVETOVALNICA Vsak zadnji četrtek v mesecu, od 17.00 do 19.00 ure bo v CZM strokovnjakinja prof. Pavla Klinar, ki bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Četrtek, 27. 10. od 17.00 - 19.00 ure. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00 USTVARJALNE DELAVNICE za mlade Začele so se delavnice za vse mlade, ki želijo svoj prosti čas preživeli v družbi vrstnikov na ustvarjalen način. Vsak torek med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7 do 13 let in od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 14 do 27 let. Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se srečujejo in ustvarjajo mladi s posebnimi potrebami. Vedno dobrodošli vsi, ki se želite družiti in ustvarjalno izražati z različnimi materiali in kreativnimi tehnikami. Vodi Mateja Absec. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. SVETOVALNJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. Mlinostroj d.d. Domžale, študljanska c. 5 razpisuje štipendijo za smer univ. dipl. inž. strojništva Rok prijave 8 dni Ponudba mese CITROE-N XSARA PICASSO Prihranek 900.000 SIT NE ZAMUDITE OKTOBRSKE AKCIJE tudi za ostale modele Povprečna ftorab* rjorivj •wr.rt.jsCO, 147 704 o/fcr ■\- >.-i do 30 09 200 itittg oi do sprememb* CITROtzN V MENGŠU! AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01)7237-313 fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net ... PREDSTAVLJAMO stran 12 Bronasta medalja na svetovnem prvenstvu Uroš Markič med najboljšimi mladimi balinarji na svetu Mladi balinar t roš Markič, roj. 1987, je svojo športno pot začel v Balinarskem športnem klubu Budničar s Količevega. Za balinanje se je odločil pred dobrimi štitrimi leti, ko je gledal svojega bratranca Aleša, čigar oče Stane Žavbi, ml., torej njegov stric, je kmalu postal njegov trener. Pa to še niso vsi balinarji v njegovem sorodstvu. Glavni balinar, ki je vrsto let opravljal funkcijo predsednika, danes pa je tajnik kluba, je njegov dedek Stane Zavbi st. ki je še posebej naklonjen balinanju svojih dveh vnukov. Uroša pa spodbujata tudi oče Miro in mami Tatjana, ki sta ga. če se ni bilo mogoče na trening pripeljati z motorjem na Količevo. kjer trenira dvakrat tedensko, pripeljala z avtom. Danes je vse lažje, saj ima Uroš, ki je po poklicu pek. izpit za avto, ki mu ga večkrat posodi mami. Nekaj časa pa je balinal tudi brat Grega. Sprva je balinal bolj za prosti čas, ker pa so se kmalu pokazali uspehi, je treniranje vzel bolj zares in če ne bi imel težav pri zagotavljanjui dopusta pri prejšnjem delodajalcu, bi se svetovnega prvenstva udeležil že pred prvenstvom v Novi Gorici. Tu sta ob bučni podpori domačih in drugih balinarjev s Količevega, ki so prišli zanj navijat v okviru Zlate kaplje ter vse Slovenije skupaj s sotekmovalcem Nikolo Đorđ-evičem v štafetnem izbijanju osvojila bronasto medaljo, peto mesto pa je osvojil v balinanju v krog. Med tekmovanjem je imel tremo, ki pa je kar hitro izginila, ter so bili meri resnično natančni. Sam je kot član državne reprezentance z uspehi zadovoljen, enako tudi vodstvo reprezentance, hkrati pa prepričan, da bo imel še več priložnosti za odlične uvrstitve v natančnem izbijanju, kjer je pred kratkim postal mladinski državni prvak. Uroš Markič Uroš trdo trenira, največkrat dopoldne in popoldne. V službi je namreč v Pekami Rž v Zajelšah. Ker je to izrazito nočno delo, treninge opravi dopoldne ali popoldne, včasih pa se zgodi, da mora na tekmovanja, ki so navadno ob sobotah in nedeljah, kar z delovnega 'mesta. Ob tem pove, da so mu šli v pekarni pred in v času svetovnega prvenstva zelo »na roke«, za kar se jim zahvaljuje, pomoč pa mu je zagotovil tudi domači klub, njihov pokrovitelj E1S Skočaj pa ga je na slovesnosti ob 30-letnici kluba razveselil s kolesom. Uroš rad balina in se na balinanje tudi dobro pripravlja. Skupaj s starim atom Stanetom smo ugotovili, da balinanje že zdavnaj ni le družabni šport, temveč zahteva veliko kondicije, ki jo Utroš dobi s tekom ob Kamniški Bistrici, in natančnosti pri metanju, ki jo pridobiva na treningih. Navadno trenirajo v skupini in so zelo zadovoljni s svojim trenerjem Stanetom Žavbijem mlajšim. Rad se spominja prvih nastopov, koje z ostalimi mladimi uspešnimi balinarji, na katere so v BSK Budničar zelo ponosni, tekmoval v III. ljubljanski ligi LOBZ, ko so bili daleč najmlajša ekipa. Ob poklicu in balinanju Urošu ne ostane prav dosti časa za vse drugo. Rad pomaga staršem v čistilnem servisu, nekaj časa pa ostane za motor in prijatelje. Bo še dolgo balinal? Seveda bo, saj ima prav v balinanju, pa tudi sicer v življenju, še veliko ciljev. Eden izmed njih je postati med najboljšimi tudi v članski konkurenci in kdor ga pozna ter ve za njegovo zagnanost in pridnost, je prepričan, da mu bo to nekoč uspelo. Tudi sama sem prepričana in mu želim veliko uspeha tudi v prihodnje. Vera Vojska Foto Viljem Majhenič Županja na obisku 90. rojstni dan klekljarice Rozke Klopčič »Spomini ostajajo mladi in nepozabni, tako kot ostajajo spretni prsti gospe Rozke Klopčič, kot ostajajo živi njeni spomini na prehojeno življenjsko pot, ki jo je kljub težkim preizkušnjam ohranila mladostno, iskrivo in ljubeznivo, predvsem pa v njej tudi po več kot sedemede-setih letih ohranila željo po vedno novih vzorčkih, ki prihajajo izpod njenih prstov. Veliko zdravja, gospa Klopčičeva, veliko prijetnih trenutkov z učenko, domačimi ter punkeljnom in ne pozabite, da, če prej ne, se vidiva čez dve leti«, sem zapisala v Slamniku aprila 2003. Sama bi na 90. rojstni dan gospe Rozke Klopčič iz Domžal v množici obrazov pozabila, zato je bilo dobrodošlo povabilo njene vnukinje Damjane. Županja Cveta Zalokar Oražem je z velikim veseljem obiskala gospo in ji čestitala ob 90. rojstnem dnevu. Gospa Rozka Klopčič, kije 90. rojstni dan praznovala 7. septembra, še vedno ostaja mladostna, iskriva, polna prije-tenih spominov, ki jih je obudila tudi v pogovoru z županjo. Spomnila jo je na svoj rojstni dom v Zaborštu, na začetek klckljanja pred skoraj osmimi desetletji, na številne učenke, med Veliko je takih, ki potrebujejo pomoč. na| je, ki lahko pomagamo. 2 akcijo ■Nlfcoti M*w* Rdeti krii Slovenije zbir« prottovohne prispevke » prehramke pakete. 3 Je bilo potrebnih 20 000 paket««, leta 20(H je bilo pthpevk. »jottvl jenih 30000 paketov, letat pa Jih • poMmeimki v Muki potrebujejo ie vet lete 2005 je MM .• ..iv.-. ' druiine in powmein. Sodite tudi vi tuli, ki pomagate. Svoj prispevek lahko nakažete % piUuieiK) porotnico. w katerimi je ena štela kar 74 let, o številnih čudovitih klekljarskih izdelkih pa se je županja prepričala kar sama. Stanovanje gospe Rozke, v katerem živi skupaj s hčerko Zvonko in njeno družino, je kot velika galerija. S številnimi prtički in drugimi izdelki se pohvalijo vsi domači, ki velikokrat obiščejo mami, babico in prababico, pa naj gre za katero od treh hčerka, šestih vnukov ali osmih pravnukov. »Radi jo imamo in ona nas,« povedo. Gospa Rozka zaradi bolečin v nogah nič več ne hodi v trgovino, še vedno pa so spretni njeni prsti, izpod katerih uro ali dve skoraj vsak dan prihajajo vedno novi in novi prtički, ki jih je za darilo pripravila tudi nama. Županjine-ga obiska je bila vesela, »polepšali stenam dan«, je rekla in hitela pripove- dovati pa tudi pokazati, kako se kleklja. Še vedno rada pogleda televizijo, posebej formulo in smučarske skoke, kakšno nadaljevanko in na poročila ne pozabi. Rada se pogovarja, vesela je obiskov in kdo ve, če ne bova enkrat prihodnjič izkoristili prijaznega povabila na kavo. Županja Cveta Zalokar Oražem ji je ob občudovanju njenih spretnih prstov, dobrega spomina in njene sreče ter ve-seja ob pogledu na številne domače, v imenu Občine Domžale iskreno čestitala ob 90. rojstnem dnevu ter ji zaželela veliko zdravja in prijetnih trenutkov, pa tudi iskrivnosti in življenjskega optimizma, ki ju v njenem življenju ni nikoli manjkalo. Srečno, gospa Rozka! Vera Vojska Vse je bilo prelepo in nepozabno. Brez izjeme smo obljubili drug drugemu, da se spet srečamo in poveseli-mo v letu, ko nas obišče Abraham! Tekst In foto: Bogdan Osolin 8. b razreda OS Venclja Perka 30. obletnica valete -generacija rojena leta 1960 .loj, kako čas hitro beži! Prehitro! Toda morda bo prišel za nas tisti trenutek, ko se bo za en lep večer vsaj za hipec ali dva ustavil in »prestavil« za celih trideset let nazaj. Takrat je 8.b OŠ Venclja Perka Domžale, bilo je še v današnji knjižnici, dokončno zapustil brezskrbne šolske klopi in se podal v različne življenjske smeri. Naše vezi so se bolj ali manj popolnoma pretrgale, če me spomin ne vara, smo se v teh minulih letih samo enkrat srečali, in še to samo peščica nekdanjih sošolcev in sošolk. No, morda pa je ravno letos napočil čas, da se ponovno srečamo. In uspelo je! V soboto, 17. septembra, se nas je pri Kebru v Domžalah zbralo kar 24 od 31 nekdanjih sošolk in sošolk. Žal med nami ni bilo naše razredničarke ga. Bože Lenič, vendar smo jo trije njeni bivši učenci presenetili kar z obiskom na domu. »In, kako kaj šola?« Predstavljamo mlado uspešno tenisačico Manca Kunavar -uživam v igranju tenisa Članica Teniškega kluba Domžale, Manca Kunavar, je rojena 15. januarja 1989 in stanuje v Jaršah. Po končani Osnovni šoli Rodica se je vpisala na gimnazijo ŠCRM Kamnik, kjer je odlična dijakinja tretjega letnika, hkrati pa uspešna igralka tenisa, ki je zabeležila že kar nekaj odmevnih uvrstitev. Poprosila sem jo za pogovor, v katerem je več povedala o sebi in tenisu. Kdaj si začela z igranjem tenisa in kdo te je zanj navdušil? Z igranjem tenisa sem začela razmeroma pozno, pri desetih letih, in sicer v teniški šoli v Mengšu. Zanj so me navdušile sošolke, ki so se s tenisom ukvarjale že nekaj let prej, in ker me šport navdušuje že od malih nog, sem se odločila, da se jim pridružim in se naučim osnov »belega športa«. Dve leti kasneje sem se s tenisom začela resno ukvarjati. Sedaj že četrto leto treniram pri Teniškem klubu Domžale. Koliko treniraš? Treniram vsak dan, od ponedeljka do nedelje, poleg tega se udeležujem kondicijskih treningov ali pa hodim v fitnes. Med vikendom igram tudi »sparinge«. Kdo ti zagotavlja pogoje, saj je tenis drag šport? Tenis je zelo drag šport, meni ga omogočajo starši; pokroviteljsko lahko v Sloveniji dobiš le teniške loparje in ostalo teniško opremo. Kateri so tvoji dosedanji največji uspehi? Moj največji uspeh je nedvomno preboj v polfinale državnega prvenstva (3. mesto), uvrstitev na 3. mesto zaključnega teniškega mastersa do 16 let, osvojitev 4 turnirjev v Sloveniji (zmaga na turnirju v Ljubljani in Skofji Loki - do 16 let in zmaga na turnirju v Ljubljani in Litiji - do 18 let); letos pa se mi je uresničila želja in postala sem članica državne teniške reprezentance deklet do 16 let. Poleg tega sem letos osvojila prve mednarodne točke ITI- (International tennis federation) do 18 let, ki štejejo za svetovno ja-kostno lestvico. Katerega uspeha se najraje spominjaš? Najraje se spominjam svojega prvega osvojenega teniškega turnirja v Litiji do 18 let, in pa seveda tudi polfinalnega nastopa na državnem prvenstvu v Ljubljani. Pouk se je začel pred dobrim mesecem dni in tako smo se tokrat odpravili med dijake, ter jih povprašali: »Kako kaj šola«. Ali imajo natrpan urnik, jemljejo snov preveč pospešeno ali še bolj počitniško, so že bili vprašani je bil pretekli letnik boljši ... Damjana in Andreja: Midve sva letos v 2. letniku in lahko rečeva, da ni kaj grozno težje, kot pa je bilo lani - na začetku I. letnika. Morda jemljemo snov malce hitreje, saj imamo bolj obsežne predmete; jih je pa zato letos manj kot lani. Sicer pa še nisva bili vprašani. Napovedanih imamo že nekaj kontrolnih nalog, tako da se bo učenje kaj kmalu pričelo, drugače pa meniva, da kaj večjega stresa kot lani ne bo. Potruditi se bo pač treba, ostalo bomo pa še videli ... Sebastjan: No, letošnje leto je pri-' neslo nekaj novosti. Med drugim ni več graj, ampak nam bo pisalo, da pač nismo opravili nekega predmeta, kar bomo potem lahko enkrat zagovarjali. Vsaj kolikor so nam sedaj povedali. Sicer pa bomo sistem šele spoznali. Drugače imamo pa že napovedane datume pisnih preverjanj, saj je to po zakonu obvezno. Bo še kar pestro, ja ... (smeh!) A ti j a in Spela: Nama se ne zdi, da bi bilo že zdaj kaj težkega. No, bomo še videli kaj bo, ampak zaenkrat še malce ponavljamo za nazaj, pa seveda delamo tudi za sproti. Zaenkrat je torej še v redu, bo pa gotovo nastopilo obdobje, ko bo vse bolj zahtevno ... Ko pa že govorimo, bi pohvalili Slamnikove ankete, saj jih vedno prebereva (smeh!). Sandra in Sara: Ja, zaenkrat še ni kaj hujšega, saj sfc je pouk komaj dobro začel. Za zdaj še malo obnavljamo znanje iz I. letnika, tako da je Še kar lahko, bo pa verjetno hitro postalo bolj zahtevno. Imamo tudi že napovedanih kup kontrolnih nalog, počasi se začenja tudi ustno spraševanje in tako naprej. So pa počitnice prehitro minile ... Alenka Žumbar Kako usklajuješ šolanje in tenis? Šolanje mi zaenkrat ne povzroča težav, saj sem oba letnika gimnazije zaključila z odličnim uspehom. V šoli imam status športnika, ki mi omogoča napovedano ustno spraševanje in odsotnost pri pouku zaradi udeležbe na turnirjih. Menim, da športnik lahko usklajuje šport in šolanje, če je prizadeven in dobro organiziran. Ti ostane še kaj prostega časa za druge stvari? Prostega časa nimam prav veliko, le ob vikendih, če nimam tekmovanj, ga pa najraje preživljam s prijatelji, grem v kino ali pa se ukvarjam z drugimi športnimi aktivnostmi, kajti šport je moje življenje. Si že tekmovala v tujini in kakšne uspehe si dosegla? Udeležujem se tudi tekmovanj v tujini. To so teniški turnirji med- narodne teniške zveze ITF do 18 let. Letos sem osvojila prve mednarodne točke, ki štejejo za svetovno jakostno lestvico. Imaš vzornika? Nimam vzornikov, si pa zelo rada ogledam teniške dvoboje profesi-onalnikh igralk v živo ali po televiziji. Tvoj cilj? Moji cilji so čim dlje tekmovati in poskušati doseči Čim boljše rezultate, predvsem pa še naprej uživati v igranju tenisa. Imaš kakšen življenjski moto? Moj moto je: »Vse kar se zgodi, se zgodi z določenim namenom; nikoli ne obupaj«. I Ivala za pogovor in veliko športnih uspehov tudi v prihodnje. Damjana In Andreja Vera Vojska AnJa in špe|a Sandra In Sara stran 13 100 let Sokolskega društva v Domžalah Leta slutenj do druge svetovne vojne V IS nadaljevanjih smo doslej pogledovali v zanimivo in razgibano društveno dejavnost domžalskih Sokolov. Mnogokaj seje v teh letih zgodilo: zgrajen je bil dom, za tedaj skromne vaške razmere Domžal imenitna stavba, mnogo prireditev v njem minilo, veliko veselic izteklo v veselje in sprostitev članov in njihovih družin... Bilo je društvo, ki je ob telesni aktivnosti dvigovalo narodno zavest in prispevalo k identitetni podobi Domžal, ki so jih časopisi že tedaj umeščali med slovenske kraje z najbolj sposobnimi in ambicioznimi ljudmi. Danes prinašamo predzadnje nadaljevanje feljtona. V letu 1938 je bil razvit društveni prapor... Na mnogih sejah so se do leta 1938 člani izvršnega odbora samo menili, kako zelo društvo potrebuje ustrezno simbolno obeležje, s kakršnim se lahko potem ustrezno predstavljajo tudi navzven, predvsem na gostovanjih in različnih prireditvah. Prireditev ob razvitju prapora je minila 31. julija, zanjo pa je prednjaški zbor pripravil ustrezen program. mmm mm, I s Bilo je 7. Julija 1940. Članska vrsta Sokolskega društva Domžale, odseka Dob med nastopom na Krlvčevent travniku (pri Kuharju) v Dobu. V prvi vrsti z leve proti desni: Maver, Martelanc, Vidmar... Posebej skrbni zapisovalci tega dogodka so za seboj pustili veliko zapisov o tem, kako so pravzaprav za vse poskrbeli. Beremo lahko podatke o blagajni, rediteljih, plesu, delovanju vinarne, pivu, natakarjih, skrbi za častne goste, jestvinah, delovanju kavarne, paviljonih, odrih za godbe, mlajih, papirju za pogrnitev miz,... malinoveu, tortah, pecivu, likerjih, konjaku, vstopnini in mnogočem drugem. Na nič ni bilo pozabljeno. Seveda so v obračunih po prireditvi pogledali, koliko je bilo dohodkov, našteli so, kdo vse so bili darovalci KliNtlH IS. OKTOBRA v Kamniku Prijave: do 111:011 Stari: ob 11:1111 Zaključek: tih 17:1111 i! lin IOI Ra*(|liisili:\ ri.xiilljilift: Mart 17:30 žebljičkov za prapor, pravzaprav seje vse izšlo tako, čemur danes rečemo, da gre za »pozitivno ničlo«! Vse težji časi... Leta 1939 je delegat sokolske župe iz Ljubljane na izredni skupščini v Domžalah opozarjal: »Slovanstvo se nahaja v težkem položaju, časi, ki prihajajo, ne bodo prijazni, hude preizkušnje nas čakajo!« To so bile preroške besede, kot seje pokazalo kasneje. Sokolske župe, posebej ljubljanska, so začele prirejati obrambne tečaje, strelske skupine, začeli so kupovati orožje za vadbene smotre. 12. maja 1938 so priredili posebno »smotro« (pregled, združen s kolesarskim izletom, predavanjem, strelskimi tekmami in organiziranjem posebnih bojnih iger). Prireditve seje udeležilo kar 127 pripadnikov Sokola, število udeležencev pa je pomenilo kar dve tretjini članov, ob tem, da med udeleženci ni bilo t.i. »dece« oz. pionirjev. Zapisali so: »Zbor je izzvenel v mogočno manifestacijo bratstva in pripravljenosti naših pripadnikov!« Tako je ostalo zapisano v zapisniku glavne skupščine Sokola 6. januarja 1941. V Domžale se je iz Šentvida preselil Jože Beniger in se v Domžalah včlanil v društvo in postal eden najbolj prizadevnih članov v zadnjih letih delovanja. Za obrambo domovine V Ljubljani je delovala napredna leva stran Sokola, ki jo je vodil karizmatični Jože Rus. V Evropi je prišlo do nazadovanja sokolstva in onemogočanja njegove dejavnosti, to pa se je dogajalo predvsem zaradi poudarjenega narodnostnega dela. Razmere v Evropi so se začele spreminjati. Skrb za prihodnost izraža tudi ena od razprav na omenjeni zadnji skupščini domžalskega Sokola: »Tragediji sokolstva na Češkem je sledila še ena in sicer na Poljskem. Se bolj kot prej, v normalnih razmerah, bi morala sedaj, ko se stvari zaostrujejo, vladati med našim članstvom edinost in vdanost do naših idealov. Rovariti proti naši, sokolski dejavnosti, seje začelo ne le na Slovenskem, vse težje so razmere za delovanje sokolov tudi na Hrvaškem, kjer se je zgodil napad na sokole na 3. zle-tu Sokola na Sušaku. Razpuščena je bila sokolska župa Šibenik - Zadar in podobno. Vse to kaže, da nas čakajo težki in usodni časi, da se ne ve, kako bo z našo prihodnostjo « Kdo so bili člani, izvoljeni na zadnji skupščini? Na zadnji skupščini domžalskih sokolov, tedaj nihče ni vedel, da je res zadnja, so izvolili tale odbor: za starosto je bil izvoljen domžalski zdravnik dr Matija Hočevar, za podstarosto Avgust Orehek, S. Zule je postal načelnik, M. Mavko načelnica, J. Gorišek tajnik, S. Kircher prosvetar, M. Deutschmann blagajnik, K. Durjava gospodar, I. Čad statističar, člani pa so postali: dr. Jože Beniger, Milan Merhar, lože Sršen. Gaber, Ručman, ing. Stanko Skok, Ivan Jenko, izvolili pa so še pet članov razsodišča z namestniki in tri člane nadzornega odbora. Vodja članov je postal Drago Mišic, vodja naraščaja Franc Stenovec, dece Milan Likar, za ženske oddelke pa je vodnice določil prednjaški zbor. Matjaž Brojan PH|H Vet: iiiln na: VV VV VV. M K K Uf \. K. Kl IM knnlakl: il.iupi .Sapic IIII717 it!! ■i Ing. Jože Krlsper, uslužbenec tovarne Bonač, član radomeljskega odseka domžalskega Sokola vodi »deco« na telovadlšče v Radomljah na nastop. Nastop Je bil organiziran domnevno 28. Junija 1939. Poletje je bilo res nenavadno. Na-"lestd, da bi nas obdarilo pretežno s sonccm, nas je zasipalo z dežjem, nevihtami, točo, strelo in požari. Kaj so mi 0 tem izjavili naši anketiranci: Mira Sini kolj, diplomirana pedagoginja OŠ Domžale: »Letošnje poletje nI bilo po mojem okusu. Preveč dežja in Premalo sonca. Kljub vsemu lahko rečeni, da sem dopust, počitnice, preživela Polno, aktivno in zanimivo. /. možem Cirilom sva bila deset dni na morju v Izo-''• Plavanje, branje, srečevanje s sodniki, Prijatelji, veliko sve kolesarila ob morski °Oaii in okolici. Nekaj dni sva Z možem Odpotovala po Bosni: Prijedoru, Oštri j'iki, Sanskeni nioslii. Bosanski Krupi 'n Bihaču. Na poli sem občutila ogromno bolečino okrog srca in se spraševala, '"•ko to lahko naredi človek - človeku, "nam svoj dom in sem na svojem. Sedaj Krem lahko z veseljem v službo!« Franci Gregorin, trgovec, zaposlen KZ Domžale - trgovina »Vrtičkar«. "Dopust koristil 14 dni v mesecu juliju 'epi dnevi. /, družino smo obiskali To-P'iee v Laškem-kopanje,Terme Snovik kopanje in nabirali jagode na Jamah. v mesecu avgustu - 14 dni je bilo slabo ljetne, doma sem obnavljal fasado na [ali, Vmes smo praznovali žegnanje. Iz-,cl Po Koroški ('elovee, (iosposvelsko pofie in (iospo Sveto, Oslrovico, Krko j" Sv, fino. En dan sem bil tudi v Beljaku udeležba na povorki narodnih noš. 'deležen z ihansko skupino, igral na jrejtonarico slovenske narodne pesmi, "ilo mi je prijetno in kratko. Sedaj pa POnovno vsakdanja služba.« ^inko Vclcpcc, kmet, stanuje v Zalo-8U pod Sv. Trojico: »I )opusta si ne morem privoščiti, ker imamo precej dela na •"H'bii. Redimo krave molznice, ki da-I1'!" preko 1000 litrov mleka na mesec. *1' U}ga ima družina nekaj dohodkov. I l'kaj let imamo tudi kozjerejo in vsako k"1" kozličke dvojčke. Imam veliko '•*e\je do kmetovanja, živine, koza, žc- Anketa Kako so preživeli letošnje poletje 02Ne )MZ DEVICA lil AI>MO Z prebavila. £ vraniću, trebušna slinavka J sol. korenina, A gomolji KORENINA Z kolki. K ledvice. A mehur K mattoba, olje TEHTNICA CVET ŠKORPIJON O spolni p organi. ^ sečevod ogljikovi hidrati i |ST t 09 Ne tO 5 don duševr TTto STRELEC fi on PO 14 Pe S don slondanzocije C sklepi, jj. kolena. 9 ko*ti. koža J aol. korenina , . A gomolji KOZOROG kor 1 So etovni dan kmetic 16 Ne l/P« in G C J M dan bo|0 proti reviču rtRč ZilCe" Pe IZ7JD SLAMNIKA nt a goleni, A O K maščoba, olje CV*T Mokro w stopala, o ŠSJ v prsti na D nogah ogljikovi hidrati LIST 8 G glava. £ možgani. N oči J beljakovine PLOD 0 o 4 _ (ULAONC Z vrat, £ tilnik, mm ušesa, zobje J sol. korenina, A gomolji KORENINA (SVEZI SVETIO) Z dihala. R ramena. A roke. |^ dlani maščoba, olje CVET lini si samo zdravja. Poletje je letos res nenavadno. Namesto da bi nas obdarilo s soncem, nas zasipa z dežjem« Tončka Mihelčič, Vir pri Domžalah, upokojenka: »Moji domači so bili meseca julija na dopustu ob morju. Jaz pa sem iahko kolesarila z moravškimi upokojenci, se udeleževala srečanj, proslav in kulturnih prireditev. Ostala meseca pa sem varuhinja, pazim sinčka mojega sina. Na morju, planini nisem bila, osvežila sem se v domači kopalnici. Zelo rada imam sonce, tako da sem letos precej razočarana nad vremenom. Preveč dežja. Še narava je čisto draga.« Grega Kosmač, dijak iz Bukovčeve, Vir: »Priprave za nadaljevanje srednje poklicne šole v Ljubljani. Imam vse potrebno za začetek šole. Šolske počitni-ee, letos nisem užival na morju v Debelem rtiču, kot vsako leto. Nekaj dni sem bil s starši v Veliki planini v planinski koči - užival sem. Veliko sem kolesaril po raznih krajih. 1 Ideležil sem se tudi enega izleta na kolesu z. moravškimi upokojenci. Povsod mi je bilo lepo, prijazni ijudje, naravno okolje s srečanji. Nikakor nisem zadovoljen z vremenom. Večino časa je dež, lakr.it ko pa sije sonce, naje absolutno prevroče. JOŽE NOVAK, upokojenec Max bendpredstavlja Prvi na vasi Max bend so Aleš, Boris in Damijan, trije prekaljeni in še vedno nadobudni fantje, ki prihajajo iz okolice Domžal. Izkušnje in ljubezen do glasbe so strnili v svoj prvi avtorski projekt, kije izšel pred kratkim. Na zgoščenki in kaseti z naslovom PRVI NA VASI je 10 skladb. Nekatere med njimi (na primer pesem Hladno pivo) že imajo stalno mesto na slovenskih radijskih postajah. Kot prvi v Sloveniji so na zgoščenko uvrstili tudi KARAOKE, različice pesmi s spremljevalnimi vokali za vseh 10 skladb. Poslušalci tako lahko zapojete ob skladbah in imate občutek, da pojele skupaj z več člansko zasedbo. ZAPOJTE IN SE VESELITE Z MAX BENDOMI Njihova glasba je namenjena širšemu krogu poslušalcev. Ker spoštujejo izročilo bogate slovenske glasbene zakladnice, prisegajo na kombinacijo zabavne in narodno-zabavne glasbe, oplemenitene s sodobnimi ritmi. Skladbe so raznolike - romantič- ne, hudomušne, mornarske, žurerske in poletne. Slišite lahko tudi, kaj se zgodi, če te sredi Poljanske doline napade petelin. Svoj projekt zaokrožajo s priredbo legendarne Henčkove skladbe Didl boogie vvoogie, ki je naletela na odličen odziv na slovenskih radijskih postajah in našla mesto na različnih glasbenih lestvicah. Za to pesem so posneli tudi videospot, ki si ga že iahko ogledate na TV postajah ali na njihovi spletni strani www. maxbend.si Prav tako so posneli videospot za pesem Tvoj koštrunček. Fantje so ustanovili tudi klub PRVI NA VASI, v katerem pripravljajo natečaj, kjer se bodo lahko njihovi zvesti poslušalci in poslušalke predstavili s svojimi posebnostmi, pa naj bo to petje, ples ali pa vožnja vzvratno s kolesom na Vršič. Pridružite se jim in postanite tudi vi prvi na vasi Pišite jim na info@maxbend.si O.U. SLAMNIK - »»pt.mbor 2005 HIT-OVO SEJMARJENJE ran 14 Med jutranjimi gosti na domžalskem »HITovem se]mar]en|u« je bil tudi vodja Poslanske skupine SO v DZ Miran Potrč, ki je bil prijetno presenečen nad ponudbo sejmarjenja, dobro pa se je počutil v družbi z županjo Cveto Zalokar Oražem ter svetnikom Francijem Gerbcem. Tudi letos so se na sejmarjenju predstavljala tri društva s področja kmetijstva: Ajda, Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje«, ki je Imelo stojnico skupaj s Turistično rekreativnim društvom Konfln Sv. Trojica (na fotografiji) ter Društvo podeželskih žena Domžale. Dobro obiskana pa je bila tudi stojnica Čebelarskega društva Domžale. djBj jk±± Med društvi s področja turizma Je Izstopalo Turistično društvo Jarše-Rodlca s ponudbo zdravilnih zelišč In čajev ter drugih Izdelkov. Kljub slabemu vremenu je tudi letos bilo 8. HIT-ovo sej mar j eni e Občina Domžale je pripravila Info točko, kjer je Katarina interesentom povedala vse o naši občini ter tudi regiji. Kovač s svojimi podkvlcaml nI bil nikoli osamljen, z njim sta se fotografirala tudi županja Cveta Zalokar Oražem ter podžupan Toni Dragar. ki sta obiskovalcem ponudila flancate in pravo slovensko medico. Za letošnje tradicionalno, že osmo »HITovo semarjenje« v centru Domžal, je najbolj značilno slabo vreme, ki pa ni oviralo organizatorjev, da ne bi skoraj v celoti izpeljali načrtovanih prireditev. Nastopile so pri/nane glasbene in druge skupine, pevci in pevke, v spominu je najbolj ostala vroča Saša Lendero, pri tekmovanjih so najbolj prišli na svoj račun otroci, pri/.nani kuharji so kuhali golaž, najbojši je uspel gostišču pri Jakov Met iz Trzina, Komisija za turizem Občine Domžale je tudi letos pripravila vrsto stojnic s starimi običaji in predstavitvijo dejavnosti društev, v okviru dobrodelnih aktivnosti so zbirali denar za številno družino Kokalj ter zanje metali podkev, branali ter zabijali žeblje, izbrali so najlepšo stojnico in še kaj bi našli v pestri dvodnevni ponudbi, kjer ni manjkalo številnih stojnic z različno ponudbo, posebej so s svojimi lepotci izstopali ponudniki različnih jeklenih konjičkov, zaradi dežja pa je bil manjši obisk Luna parka. Obiskovalci so kljub resnično slabemu vremenu prišli na svoj račun, ne glede na to, ali so se odločili za nakup na eni od številnih stojnic, postanek v sejemskem gostišču ali ogled katerega od nastopajočih. Z zanimanjem so spremljali predstavitve posameznih društev (kickboxing, baseball), otroci so uživali v delavnicah, vsi skupaj pa ob plesih foklornih skupin ter plesalcev Plesnega kluba Miki. Manjkali niso niti na pokušinah, ki so jih zanje pripravila društva, prijetno pa so bili presenečeni nad dobrotami, ki sta jih po stari navadi na sejmarjenju v imenu Občine Domžale razdelila županja Cveta Zalokar Oražem in podžupan Toni Dragar. Več o 8. hitovem sejmarjenju pa boste izvedeli, če boste pogledali fotografije. V.V. Med gosti omenimo Turistično društvo Moravče ter članice Kulturnega društva Franc Maselj Podlimbarskl Iz Krašnje. Rezbar Marjan Vodnik Iz Domžal Je vedno opažen. Ze lani Je Turistično društvo Ihan pripravilo pokušino jedi. na katere smo že vsi pozabili. Ajdova kaša s suhimi slivami in kašnato zelje sta bili ob domačem kruhu In zaseki prava paša za oči In usta. Na stojnici Društva narodnih noš Domžale sta prijazni gospe Olga In Joži predstavljali slovensko kulturno dediščino. Mhhm, kako diši. le kateri bo boljši. Med golažl, ki so jih ocenjevali tudi podžupan Toni Dragar, direktor R Hit. Stane CencelJ, ter lanskoletni zmagovalec Jože Kovač Iz Gostišča Kovač Kollčevo, Je bil najboljši golaž Gostišča Pri Jakov Met Iz Trzina. Kuhamo. Prvi dan Je na stolnici Turističnega društva Radomlje velikokrat nagrajene krofe In potice predstavljala Ivanka Brodar, drugi dan so se obiskovalci lahko sladkali z ajdovimi, sirovimi in pehtranovimi štruklll znane Gostilne Keber. predstavili pa so se tudi Dolenčevi Iz Radomelj, ki so v pokušino ponudili različne odlične namaze na krompirju v oblicah, nad katerimi je bil navdušen tudi Igor Kuzmlč. predsednik društva. Ob njih je Danica Stražar Iz Turističnega društva Moravče. Zabijanje žeblja v dobrodelne namene. Dobrodošli na domžalski tržnici! Društvo čebelarjev Domžale vabi vsako soboto od S. do 14. ure na domžalsko tržnico, kjer njihovi člani prodajajo med in medene izdelke. Ne pozabite, da med in medeni izdelki slovenske kvalitete pomagajo pri skrbi za vaše zdravje! Turistični krožek Osnovne šole Rodica Je vedno prisoten na HITovem sejmarjenju, tudi tokrat so bili s svojimi Izdelki zelo opaženi. Kulturni dom Franca Bernika Domžale Petek, 7. oktober ob 20:00 za IZVEN NKVV SVVING QUARTET koncert črnske duhovne glasbe : Kvartet je v dosedanjem petintridesetletneni delovanju, tj. na poti od skupino glasbenih zanesenjakov iz Šentjurja pri Celju do zrelega vokalnega kvarteta svetovnega slovesa, I vestno poustvaril tradicijo belskega in črnskega spirituala in gospela ter občinstvu širom posvetu približal lepoto Bogu predanih pesmi iz cerkva ameriškega juga. S trdim ! in premišljenim delom so si pridobili status ene najboljših gospelovskih skupin sobota, 8. oktober ob 10.00 - za IZVEN Lutkovno gledališče Ljubljana Aniv MacDonald: MALI BOBER IN ODMEV lutkovna predstava Osamljeni mali bober sliši odmev svojega glasu in misli, da se mu z druge strani jezera oglaša prijatelj ... Brž se poda preko prostrane vodne gladine, med potjo pa se mu pridružijo še racman, vidra in želva. Na cilju razočarani ugotovijo, daje bila pot zaman. A stari modri bober mu pojasni, da ni čisto tako, saj je med njimi vzklilo prijateljstvo in prav to je tisto, kar so vsi iskali in si želeli. Predstava traja 35 minut inje primerna /.a otroke od 3. leta dalje. Torek, 11. oktober ob 20:00 - abonma MODRI in IZVEN JUVAVUM BRASS QUINTET koncert Horst Hofer trobenta. Erik Kern trobenta, August Posch tuba, Boštjan I.ipovšek rog, Dušan Krajne pozavna Dandanes le redko srečamo zasedbo, ki se tako svobodno sprehaja med mejami »resne« in »malce manj resne« glasbe, pri tem pa prakticira edinstveno kombinacijo renesanse, jaz/a, klasike in sodobnih glasbenih tokov, ki poslušalce spodbudi k pozornemu poslušanju, obenem pa jih sproščeno navdušuje. .Juvavum Brass tovrsten pristop raziskujejo že dobri dve desetletji, ne samo v okviru njihove živahne koncertne dejavnosti, ampak tudi v okviru festivala Juvavum Brass, ki ga od leta 1995 z najrazličnejšimi gosli (od Artura Sandovala, pa do Kočanega orkestra) organizirajo v Salzburgu. Na sporedu: Gallus, Bernardi, Mozart, Biber, Haydn, Strauss, Pirchner, Crespo in VVundrak, sobota, 22. oktober ob 10.00 - za IZVEN Lutkovna skupina Sirova luknjica Katarina Srna: KOKOŠKA PETUNIJA lutkovna predstava V kokošnjaku živijo kokoške. Pridno valijo jajca in blestijo po svoji neverjetni kurji pameti. Znajo tudi imenitno kokodakati, toda nobena pa ne zna pripovedovati pravljic... Vse, razen ene. Ime ji je Petunija in kokodaka čudovite pravljice, ampak česar kokoš ne vidi na lastne oči, tega ne verjame. In tako tudi Petuniji ne verjamejo niti besedice ... Predstava traja 30 minut inje primerna m otroke od 3. leta dalje. mm Z **** četrtek, 20. oktober ob 19.00 - Galerija Domžale GAŠPER JEMEC razstava iašper Jemec se je rodil leta 1975 v Kranju. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo, kjer je diplomiral leta 1998. Kasneje je študij nadaljeval še na Indiana Universitv of Pennsvlvania, ter na ljubljanski akademiji, kjer je leta 2000 končal magistrski študij slikarstva. Izpopolnjeval seje tudi na kiparskem oddelku I'niversitat tur Angevvandte Kunst na Dunaju. Leta 2002 se je vpisal na magistrski študij videa pri prof. Sreču Draganu. Živi in dela v Ljubljani. V Galeriji domžale bo razstavljal svoj najnovejši Opus z naslovom Džungla. Razstava bo odprta do 10. oktobra 2005. Vstop prost. GD ponedeljek, 24. oktober ob 20.00 - abonma ORANŽ četrtek, 27. oktober ob 20.00 - abonma RDEČI petek, 28. oktober ob 20.00 - abonma ZELENI !!! torek, 8. november !!! ob 20.00 - abonma RUMEN Prešernovo gledališče Kranj Evald Flisar: NORA NORA tragikomedija Evald Flisar je nedvomni Nora, za katero je lansko stanovanje, kjer vzporedr Predstavljata »imaginarn želja ne izpolni in se t vprašanja, zakaj vedno lji: odgovorila več kot nazora ned najnovej* itve pa sodi tudi Nora iiinutniu. j,mim ki bonrna Zamudniki ste tudi v mesecu oktobru vabljeni k vpisu abonmajev z; 2005/2006. Nekaj sedežev je se na razpolago. INFO brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Pokrnvitel) Kultni noga dom« Franca Bernika banka de Banka ta vas Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10:00 do 12:00, ob sredah med 15 00 in 17:00 (v upravi. Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča) ter uro in pol pred predstavo (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske). Vstopnice lahko kupite tudina vseh Petrolovih in Kompasovih poslovalnicah po Sloveniji ter preko spleta na www.esiti.com. ih j Razstava likovnih del v Galeriji Domžale Domžale nekoč in danes V skupni organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, in Likovnega društva »Petra Lobode« Domžale je v maju 2005 potekalo Medob-močno srečanje likovnih skupin »Domžale 2005«, slikarjev iz Domžal, Krašnje, Mengša in Radomelj, s podnaslovom »Domžale nekoč in danes«. Rezultat srečanja je razstava likovnih del vseh udeležencev, ki so se jim pridružili tudi prijatelji iz Ljubljane. Tematika letošnjega ex tempora je izhajala iz pomembnega jubileja mesta Domžale, ki je bilo pred 80 leti razglašeno za trg. Želeli so izpostaviti ravnotežje med starimi in urbanimi motivi Domžal, saj umetniki svoj navdih iščejo predvsem v starih, nekoč veliko bolj pomembnih domžalskih hišah in ustanovah. V maju so tako pripravili program srečanja v domžalskem gostišču Keber, kjer je potekalo predavanje akademskega slikarja Janeza Zalaznika z naslovom Skriti šarm dobre kompozicije, po njem pa je sledil ogled Domžal in izbira samih motivov. Naslednji dan so se nato vsi udeleženci likovnega srečanja podali na domžalske ulice in pričeli z delom. Na razstavi likovnih del, katere otvoritev je bila 8. septembra 2005 v Galeriji Domžale, so se udeleženci likovnega srečanja predstavili z enim samim delom v pretežno slikarski tehniki z oljnimi barvami, akvarelu in akrilu. Motivno so se največkrat posluževali realističnega upodabljanja starih in novih predelov Domžal, medtem ko so nekateri svojim podobam dodajali tudi simbolične vrednosti mesta Domžal. Selektor Janez Zalaznik je na otvoritvi izpostavil in pohvalil očitno spremembo, ki je zaznamovala letošnje likovno srečanje, ta pa tiči v vse večjem poseganju slikarjev po urbanih motivih mesta Domžal, kot so na primer železniška postaja, blokovsko naselje SPB, banka. Vele kompleks itd. Podobe Domžal avtorjev iz Likovnega društva »Petra Lobode« Domžale, Likovne skupine »Lipa« Domžale, Likovnega društva »Senožeti« Radomlje, Likovne skupine KD Fran Maselj-Podlimbarski Krašnja, Likovnega društva Mengeš in DL Ljubljana bodo na ogled do 22. septembra 2005. Katarina Rus Menač ^nkova domačija vabi Tudi jeseni pestro in zanimivo Menač" nkova domačija je dodobra zaživela in lahko se pohvali s številnimi obiskovalci in obiskovalkami, med katerimi so tudi otroci iz vrtcev in osnovnih šol, skupine starejših, ki obiščejo naše mesto, pa tudi številni Domžalčani in Domžalčanke, ki jih zanima, kako so živeli včasih. Gospa Olga Pavlin, oskrbnica domačije, je vesela vseh, ki si želijo ogledati hišo in njeno vsebino, posebej pa je vesela vseh, ki se odločijo, da stare predmete, ki pričajo o življenju nekoč, podarijo domačiji. Menačnkova domačija Ahčinova hiša po dom**« %* )* pri hiti reklo pr Mcrulnfc Opozarjamo pa tudi na novo zloženko, v koterije predstavljena Ahčinova hiša, kateri se je po domače reklo pri Menač nk. Tekst o njej je pripravila Iva Šubelj Kramar, jbtografije je prispeval Janez Medvešek, izdajo zloženke pa je sofinanciral Helios Domžale. V zloženki so predstavljene zunanjost in notranjost hiše ter obnova. Zloženko lahko dobite v Menač nkovi domačiji, pa tudi ob vhodu v stavbo Občine Domžale. Menač nkova domačija Domžale, Cankarjeva 9 vabi na Razstavo trničev iz keramike v soboto, 8. oktobra 2(K)5, oh 16. uri, Razstava bo odprta do 24. oktobra, na njej pa si bo ob TRN1Č1H i/ keramike ge. Marine Likar mogoče ogledati tudi izdelovanje 'EV iz skute, kar bo prikazovala gospa Rezka Mali. Dobrodošli! V Menačnkovi domačiji bo vse do konca letošnjega leta zelo živahno, saj bodo v njenih prostorih našle mesto tri pomembne razstave. Tako bo v oktobru razstavljala ga. Marina Likar, TRNIČE iz keramike, TRNI-ČE iz skute pa bo izdelovala gospa Rezka Mali, ki je poleti pastirica na Veliki planini. V novembru bo razstava o življenju in delu domžalskega Sokola, današnjega Športnega društva TVD Partizan Domžale, ki v letošnjem letu praznuje stoletnico, leto 2005 pa se bo zaključilo z razstavo o življenju in delu g. Jožeta Karlovška, ki ga kronist Stane Stražar imenuje raziskovalec slovenske ljudske umetnosti in slikar. Razst&va bo odprta še januarja 2006 in jo pripravlja Muzejsko društvo Domžale. V decembru bo v Menač nkovi domačiji tudi vrsta prazničnih delavnic, gospa Olga pa vabi vse, ki bi želeli sodelovati pri oblikovanju vsebine domačije ali si jo le ogledati, da se oglasijo vsak dan od 9. do 11. in od 17. do 18. ure, lahko jo pokličete po telefonu 041 256 327. Dobrodošli! V. Vojska Likovno društvo Petra Lobode Domžale Ob zaključku pestro in zanimivo Likovno društvo Petra Lobode Domžale se je s svojim delovanjem vključilo tudi v praznovanje 80 letnice razglasitve trga Domžal in tako popestrilo duh prijetnosti v pomladni likovni dejavnosti. Člani društva: Vinka Končan-Frelih, Asta Perko-Stante, Ida Rebula, Danica Smrdel, Alenka Sovine, Marjana Tavčar in Jože Vajda so pod vodstvom mentorja g. Danijela L. Fuggerja izvedli naj pestrejši del letnega delovnega plana za tekoče šolsko leto. Obiskali smo precej razstav raznih razstavljavcev, med katerimi je bila v galeriji Domžale razstava učencev od 5. do 9. razreda OŠ Domžale, Bistriška 19. Lahko rečemo, da so motivi, izvedeni z otroško roko, mnogo zanimivejši in izvirnejši od likovnih del odraslih, prisostvovali pa smo tudi odprtju razstave dr. Miroslava Stiplovška, ki je bila postavljena na ogled v počastitev osemdesetletnice razglasitve Domžal za trg leta 1925, ki je vnesla v naša čustva prijetno po-doživljanje zgodovine o pestri preteklosti Domžal. Izjemno prizadevni in aktivni pa so bili nekateri naši člani društva, ki so precej živahno delovali tudi drugod. Asta Perko-Stante je v aprilu sodelovala na skupinski razstavi v Črnučah na temo: VSI OBJEMI SVETA in v maju na temo: SLOVENSKI NARODNI OBIČAJI, kjer je dobila priznanje za likovno delo. Na obeh skupinskih razstavah v Črnučah je sodelovala tudi Ida Rebula, ki je prejela priznanji za dve sliki, za »ZAVETJE« in »ŽETEV«, Ida pa je razstavljala tudi v Mengšu, v Domu upokojencev. Na Brezovici v Ljubljani, v hotelu Domino, ter v Grobljah je razstavljal svoja likovna dela Jože Vajda. Naše društvo je bilo letos na vrsti, da organizira EX-TEMPORE Domžale 2005. V sodelovanju z Javnim skladom REPUBLIKE SLOVENIJA za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Domžale, smo maja pripravili »Območno srečanje LIKOVNIH SKUPIN Domžale 2005«, na temo: »DOMŽALE NEKOČ IN DANI N« Sodelovala so likovna društva Domžal, Krašnje, Mengša in Radomelj. Po predavanju akademskega slikarja Janeza Zalaznika: SKRIH ŠARM DOBRE KOMPOZICIJE, smo slikali motive Domžal, ki si jih lahko od 8. septembra 2005 dalje ogledate v Godbenem domu. Tri najboljša dela bodo nagrajena, pohvalimo pa, za veliko skrbi in truda, g. Pavla Pevca z Območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je poudaril, daje letošnje srečanje likovnih skupin vključeno v praznovanje in tako posvečeno 80 - letnici razglasitve trga Domžal. G. Pevcu, hvala. V juniju je Likovno društvo Petra Lobode Domžale tradicionalno razstavljalo v Galeriji Domžale, na odprtju je s svojimi učenci 4.a razreda OŠ Domžale sodelovala ga. Miroslava Smrkolj z vsebinsko bogatim programom, s katerim so izredno lepo popestrili slovesnost. Njej in učencem se društvo lepo zahvaljuje za nastop. Po knjigi VTISOV je razvidno, da je bila zaključna RAZSTAVA DRUŠTVA dobro obiskana in so bila dela obiskovalcem všeč, V istem mesecu smo sodelovali z Likovnim društvom Senožeti Radomlje v GALERIJI DOM Radomlje. Razstavljena dela v šolskem letu 2004/2005, pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Zalaznika, so nam zelo všeč, izražajo bogato in izbrano likovno motiviko. Na povabilo g. Romana Kosa, lastnika Knjigarne BESEDA, smo poleti razstavljali v njegovi GALERIJI. Razstavljalo je večina naših članov. G. Kosu, iskrena hvala. Na zaključnem sestanku smo analizirali uspehe delovanja društva v šolskem letu, poslušali poročila tajnice, gospe ide Rebula, in blagajničarke, gospe Marjane Tavčar, ter z mentorjem g. Fuggerjem soglašali, koje podal pozitivno mnenje o delovanju Društva. Realizirali smo vse zadane naloge in cilje po predvidenem delovnem planu ter si ob zaključku šolskega leta ogledali razstavo prvega nagrajenca v Ljubljani, JURETA CIHALARA Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v GALERIJI IIypo-Adria Bank. Agata Krlžnar Na predstavitvi knjige so sodelovali (od leve): Pavel Pevec, predstavnik založnika; Igralka Renata Ulmanski, Nenadov dolgoletni asistent Kolja Duraškovlč, filmski kritik, Nebojsa Popovlć, junak monografije Nenad Jovlćlć ter nekdanji direktor Kinoteke, Stavan Jovlčlč. Kulturni center Beograd Predstavitev knjige: Film je življenje, življenje je film Ustvarjalni opus Nenada Jovičiča, že vrsto let našega občana, izvrstnega snemalca, ki je oral tehnično ledino filmske umetnosti, obsega več kot osemdeset celovečernih filmov, televizijskih serij in dokumentarcev, ki zajemajo pestro paleto žanrov, vse od vojnih dram do glasbenih in otroških filmov. Vse njegovo življenje in bogato delo je zajeto v monografiji Film je življenje, življenje je film, ki jo je g. Nenad Jovičić poleti predstavil tudi v Kulturnem centru Beograd. Ker se le redko zgodi, da se slovenska knjiga predstavlja v sosednji državi, je bila predstavitev deležna velike pozornosti, saj so seje udeležili številni znani kulturniki, hkrati pa je bila priložnost za prijetna srečanja s prijatelji. Vsi so bili mnenja, daje Film je življenje, življenje je film odličen odsev življenja in dela nepozabnega snemalca. V. Vojska Nenad Jovlčlč s svojim praškim sošolcem umetnostnim zgodovinarjem, akademikom, prof. dr. Vojom Koračem Društvo upokojencev Trzin izdalo prvi literarni zbornik Žerjavčki S kratkim zapisom o izidu prvega zbornika literarnih del članov Društva upokojencev "Žerjavčki" Trzin želimo opozoriti na uspešno delo upokojencev, ki tudi v naši občini dosegajo na različnih področjih velike uspehe. "Žerjavčki" prinašajo pesmi, črtice in druge literarne prispevke, v katerih se spominjajo svojih mladosti, z njimi potujemo po njihovih življenjskih poteh, hkrati pa spoznavamo tudi dneve, ki jih priživljajo amaterski pesmiki in pisatelji v jeseni svojega življenja. Zbornik je še posebej zanimiv, ker so zanj ilustracije prispevali amaterski slikarji. Iz objavljenih del veje optimizem, življenjske izkušnje in preizkušnje avtorjev, prijetni in manj prijetni trenutki, ki spremljajo ljudi na nji-hoveh poteh, predvsem pa v vseh literarnih delih srečujemo neomajno voljo in prepričanje, ki sem ju našla tudi v pesmi Amalije Malči Vouk Mojih šestdeset: Je že tako, da radi mi živimo, a starosti se vsi bojimo. Ko pride pa moj vnuček Jaka, verjamem, da me vse lepo še čaka. V. Vojska Članica Muzejskega društva Domžale igra v filmu Harmonikarji Hazemina Đonlić - Minka V KUD-ii Irance Prešeren smo si pred kratkim v okviru festivala Trnfcst2005 premierno ogledali dokumentarni film Dušana IVI o r a v c a in Leona Matka Harmonikarji. Film Harmonikarji spreminja odklonilen odnos do tega inštrumenta. V kolažu šestih glasbenih portretov najdemo tudi I lazemino Donlić. Mul-tiinštrumentalistka, pevka predvsem pa harmonikašica, ki ji v Sloveniji DJ para. Je "ena izmed najdragocenejših osebnosti na naši dokaj izsušeni sceni glasbene kreative, ki v svoji izjemno delovni osebnosti združuje vse ključne naboje za uspešno glasbeno improvizacijo." (Miha Zadnikar, 2003). Vojne vihre so Minko iz bosanskega Gradačca pripeljale v Postojno. Svojo sredino je našla v vokalno-inštrumen-talni skupini Vali, znani po ognjevitih predstavitvah godbe nekdanjih bratskih republik. Igrajo bosanske sevdalinke (ljubezenske pesmi), sefardske in romske pesmi. A to ni edina zasedba, kjer se (glasbeno) uveljavlja. Minka je diplomirana socialna delavka, trenutno tudi študentka mu/.ikologije, pisateljica fotografinja in kot rečeno tudi članica Muzejskega društva Domžale. Novopečeno slovensko glasbenico boste lahko slišali igrati samo na mnogih mestih z dobrimi vibracijami. Največkrat na obali, na kakšnem samotnem mostu, ob reki ali pa kar pod kakšnim mostom Ljubljanice, Trnovskim najraje. Tam se predaja svobodnemu muziciranju. Taja J. Gubenšek MUZEJSKO DRUSJVO MUZEJSKO DRUŠTVO DOMŽALE Ljubljanska 61 1230 DOMŽALE www.kd-domzale.si DOMZA L E infoto.kd.domzalc.si Obveščamo vas, da bomo v oktobru obirali muzejske pridelke - oktobrska predavanja v novi knjižnici Domžale: * POSELITEV DOMŽAL IN ŠIRŠE OKOLICE V ANTIČNI DOBI predavatelj prof. dr. Janez Marolt * LINGVISTIČNE RAZISKAVE POSELITVE SLOVENSKEGA OZEMLJA predavateljica dr. Zinka Zorko, izredna članica SAZU * ZBORNIK OB 70-LETNICI. dr. Miroslav Stlplovšek predstavitev in podelitev naziva častni član Muzejskega društva Domžale Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale V okviru praznovanja 80-letnice razglasitve trga Domžale vas vabimo na koncert v petek, 14. oktobra 2005, ob 19.30 uri v avlo Osnovne šole Domžale Zapeli vam bodo še: - Otroški pevski zbor ČRIČKI Mengeš - Ženska vokalna skupina ODA Mengeš - Nonet VIGRED Mengeš - LJUDSKE PEVKE Kulturnega društva Domžale Pridite in preživite z nami prijeten pevski večer. Večer, ko oči mislijo Osrečite sebe in tiste, ki vas imajo najraje »Ne zapuščajte svojih želja, svojih radosti brez razloga, osrečite sami sebe in tiste, ki vas imajo najraje,« so bile uvodne besede Silva Terška, ki je v prijetnem jesenskem večeru, ko so mislile predvsem oči, z gosti slovesno odprl razstavo slikarke Irene Polanec na Studencu. Na poti do odprtja razstave smo se ob prijetnem kramljanju Silva Terška srečali z Niko Perunovič, ki je ob kitaristu Marku Zaletelu s petjem šarmirala obiskovalce. Nato je bil na vrsti pogovor s slikarjem Zma-gom Modicem, katerega središče osebnega političnega prepričanja je človek. Naslikal je več kot 15.000 umetniških del, se loteval nenavadnih projektov ter ob tem razmišljal predvsem, kako je zanj izziv - uresničili željo, kakršnokoli. Sam ve, da ljudi brez talentov ni, so le ljudje, ki spoštujejo delo. Za Aleša Hadalina, interpreta šansonov, je voditelj dejal, daje eden redkih, ki se posveča iskanju prvobitnega glasu, sam Aleš pa nam je ob dveh čudovitih pesmih ob spremljavi pianista Marka Boha zaupal, da od kariere pričakuje, da bo preživel. Dr. Dragu Ocvirku ni bilo prav nič nerodno, ko gaje voditelj spraševal o najbolj intimnih stvareh. Živi v samostanu, piše knjige in je prepričan, da bolj kot je življenje asketsko, lažje najdeš druge stvari, ki ti ga polepšajo. Med temi je tudi spoznanje, da ne smeš gledati ljudi glede na njihov materialni položaj, temveč moraš, podobno kot dr. Ocvirk, videli njihovo dobroto. Niso namreč materialne dobrine tisto, kar bogati naše življenje, temveč so to medčloveški odnosi. In še največja želja dr. Ocvirka, ki zase pravi, da je dober kristjan; kupiti in prebrati še več knjig. Mia Žnidarič, jazz vokalistka, je na oder prišla kot sonček in tudi razložila svojo srečo in prijaznost. Vzrok je v njeni obilnosti, v spoznanju, ki ji ga je prineslo bivanje z možem v Nemčiji: moraš v tujino, da izveš, da je doma najlepše. Mi pa smo morali priti na Studenec, da smo znova ugotovili, kako odlična vokalistka je. Vrhunec večera je bila predstavitev slikarke Irene Polanec, ki je pove- dala, da so slike del nje, rojene iz nje same ter nas ob tem spomnila na zgodbico iz otroštva, povezano z jabolki, zakladom in zlatom. Na njenih čudovitih slikah Ev je ona sama. Povedala je, da mora imeti človek zdrav odnos do denarja, zato jo veseli, da ga ima veliko, saj ga tako lahko tudi veliko da. Slikarka, ki je razstavljala po številnih evropskih mestih, se je tudi na Studencu predstavila kot samostojna, neodvisna umetnica, ki je v desetletja dolgih prizadevanjih izoblikovala lastni likovni izraz. Zadnji gost Silva Terška je bil Ferdinand Smola Feri, človek, ki s kulturo, za katero živi vse življenje; komedijant, ki želi zabavati druge, pa tudi sebe, estradnik, ki mu je ta veliko dala, njegovim pa veliko vzela, in ki nas je spomnil, da je tudi garanje v življenju velika sreča. Majhna sreča za vse obiskovalec sta bila francoski šanson v izvedbi Irene Polanec ter na orglice zaigra- Poletna šola domžalske zasebne glasbene šole Domžalska zasebna glasbena šola PARNAS je letos že 12. zapored organizirala mednarodno poletno šolo za mlade violončeliste, ki se je končala 29. avgusta z zaključnim koncertom v Glasbeni šoli Slovenske Konjice. V tem prijetnem in gostoljubnem mestu je namreč letos potekala ta šola, ki se je je udeležilo 13 učencev slušateljev, starih od 8 do 13 let, iz sicer iz osmih glasbenih šol Slovenije in Hrvaške. Iz Domžal so se te šole udeležili trije učenci in sicer Bobi Bertoncelj (SGBŠ Ljubljana), Katka Gorenc Zasebna (glasbena šola Parnas) in Rok Vode (GS Domžale). Tako začenjajo mladi novo šolsko leto z dodatnimi motivacijami in znanji. Letos je bila šola namenjena izključno učencem nižje stopnje. Delo je potekalo individualno in skupinsko in v vseh dvanajstih letih teh poletnih šol sem Opazila, da so otroci pripravljeni vzpostaviti neke vrste delovno disciplino, brez katere si pač ne moremo predstavljati nobenega dela. Otroci so med počitnicami spočiti, brez mnogih dodatnih zaposlitev (ki jih je čez vse leto kar precej) in tako radi sprejemajo nova znanja in nove motivacije; tudi zato, ker poteka delo v celodnevnem druženju. Poletna šola ponuja celostno vzgojo mladega človeka, od osnovnih obnašanj v okolju, v katerem biva, medsebojnih odnosov in predvsem discipline dela. Ob zelo delovnih dnevih so bili prosli trenutki, v katerih so se spletla mnoga prijateljstva in to je tudi velik razlog in obveza, da se s to obliko poletne šole nada- ljuje. Skupina je bila izredno homogena in tako smo lahko zastavljeni program močno presegli, kar je bilo opaziti na uspešnem zaključnem koncertu, ki ga je za svoje potrebe posnel tudi Radio Slovenija. Pot mladega glasbenika je pot prehojenih stopnic v prečudovitem začaranem gradu. Na vsaki stopnici odkrivamo neizmerne zaklade in lepote te prečudovite muze umetnosti - glasbe. Svet je z glasbo lepši, prijaznejši in boljši. Zato je potrebno otroku ponuditi čim boljša znanja ne glede na to, ali bo glasba njegov poklic, ali pa samo dobra, zvesta spremljevalka za vse življenje. Zdenka Krlstl Marlnič Recenzija filma Hvalnica ljubezni »Hvalnica ljubezni« je najnovejši izdelek kultnega francoskega režiserja .leana Luca Godarda, ki se "prašuje o temeljnih eksistenčnih vprašanjih sodobnega časa: o ljubezni in človeški (/.(možnosti odi a s,i- Krasijo ga odlične cnovrstičnice in fenomenalni Svet duhamnrnih podob, katerih efekt je še toliko "'"eiicjši zaradi nostalgično melanholične glasbe v 0*adju. Gre za zelo zrel »art movie,« kar je redkost. Nastal je P°d budnim očesom pretajenega, senzibilnoga in filozofsko naravnanega Godarda, ki mu ne uidejo niti naj-"°l.i intimne podrobnosti doživljajskega sveta ljudi, skrite v najbolj banalnih in vsakdanjih oblikah bivanja, f/godba je sestavljena iz dveh delov in govori o obsesi-■I' nekega režiserja, ki skuša s svojim bodočim filmom Sa"i sebi dokazati, da je odrasel s tem, ko se osredotoči 11,1 tri ključna obdobja v razvoju človeškega bilja: mladost, starost in odraslost, pri čemer je le slednja obdana * neko metafizično skrivnostnostjo, saj ni dokazano, da ■lc sploh možna. Hkrati, ko sanje o lihim polzijo iz rok, •* režiserju pomenljivo kaže tudi odraslost kot praktič-na ne(z)možnost. Morda pa prav zato, ker odraslost ne ohstaja , tudi film ne more nastati. Ritem zgodbe je zelo enoličen in enakomeren, ves čas pa je moč čutiti bolečino sveta, skupaj z njenim neslišnim krikom. Hladna ■"rancija v hladni Evropi, ki je imuna na bolečino po-™toeznika, Prvi del je posnet v črno-beli tehniki, kar dodatno ponazarja razkroj zahodne civilizacije in njenih vrednot. Na deluje permanentna ekspresivnost, kije nihče ne prepozna kot take, kar pa njeno usodnost samo še stopnjuje. Le kaj je za ljudi huje, kot biti ujet v skupni bolečini, ki se je kolektivno ne zavedamo? Radikalna reprodukcija odnosov je možna zgolj na individualni ravni, pa še to je dosegljivo le izbrancem. Izbranec pa je gospod, ki vsaj skuša postati odrasel. Umetnost odraslosti ni čisto nič drugega kol uporabljati lasten razum v skladu s čutili, ki so žal pogostokrat omrtvičena ali pač povzročajo dodatno zmedo, saj harmonične sredine skorajda ni. Odraslost je tudi umetnost pozabljanja in odpuščanja, kajti le tisti, ki ne »mrcvari« lastne preteklosti, je zmožen osebnega samorazvoja. Podobe, ki jih zazanavamo z očmi nikoli niso nekaj novega, pač pa le posrečena reprodukcija nečesa, kar smo nekoč že videli. Misli prehitevajo realnost in vselej bo tako. Nekoliko ironično, vendar je prav misel tista snov, ki najbolj onemogoča manifestacijo tistega, za kar mislimo, da smo najbolj zaslužni. Medtem pa (samo)uresiničitev postaja naša trajna nezmožnost. V drugem delu se razkrijejo Američani kot nacija brez preteklosti, zato jo leti kradejo drugim. Delček slednjega dejstva pa počiva že v njihovem imenu (američani), ki so se samozadovoljno tako poimenovali, za razliko od vseh drugih nacij Severne, Srednje in Južne Amerike (npr. Kanadčanov, Mehičanov ali Brazilcev). na pastirska pesem, s katero je svoj nastop sklenil Silvo Teršek. Velika sreča je ta večer na Studencu obiskala gospoda Romana, saj mu je žrebanje prineslo umetniško delo Irene Polanec. Zadnji nastop je pripadal prikupnim dekletom iz glasbene skupine Katrinas, ki so svojemu programu dodale še znano Ne čakaj na maj. h kateri je pritegnila tudi večina obiskovalcev. »Moja galerija je galerija obrazov in želel bi slikati le portrete srečnih ljudi, nesrečne pa prepričati, da niso to, za kar se imajo. Rad bi imel pravi čopič, s katerim bi potegnil prave poteze v življenju,« je Večer, ko oči mislijo, sklenil Silvo Teršek ter nas opozoril, da imamo vsi le eno življenje, edino, v katerem se potrudimo nasmehniti človeku, ki rabi naš nasmeh in mu na tak način pomagajmo. Pravzaprav bi lahko pritrdila Silvu Teršku, da smo bili 9. septembra na Studencu, na zadnji prireditvi v okviru letošnjega Poletnega kulturnega festivala, umetniki vsi, saj nam je s svojimi gosti pomagal, da se je v vseh prižgala lučka, ki nam je svetila na poti domov, v večini pa najbrž delček te svetlobe ostaja še danes. Tudi ali predvsem zaradi vseh prireditev, ki jih je Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan na čelu z Lojzetom Stražarjem uspešno pripravilo v okviru Poletnega gledališkega festivala Studenec 2005. Čestitke ter hvala vsem in vsakomur posebej! Vera Vojska Govorica preprostih stvari »Križ stoji, asvetsevrti« Križ sam po sebi spominja na sramotno Kristusovo smrt, za kristjane pa jc kmalu postal znamenje življenja, saj je bila s križem in vstajenjem smrt premagana. Umetniki zato upodabljajo križ, ki se razrašča v veje z listi, poganjki in sadeži. Z njimi se hranijo ptice, ki pomenijo duše ljudi. »Križ je drevo lepote; posvečeno je s Kristusovo krvjo in je polno vseh sadežev« (sv. Bonaventura). Po duhovni razlagi je bil stesan iz drevesa življenja, ki je stalo v raju. Na upodobitvah vstajenja in vnebo-lioda ima Kristus ob sebi križ ali zastavo s križem; prav tako, če je upodobljen kot darovano božje Jagnje Križ. ima v rokah tudi Janez Krstnik, Kristusov predhodnik, in žena, ki nastopa kot prispodoba (alegorija) Cerkve. Apostole in druge mučence so radi slikali s križem v roki. Na križu ali ob njeni je opazili Kristusov monogram to je prvi dve črki iz besede »Kristus« v grščini (X in P, to je: H in R, Hrislos). pri čemer P seka X kot navpična os. Večkrat stojita oh križu prva in zadnja črka grške abecede: alfa (A) in ornega (O), ki pomenita, daje Kristus začetek in konec vsega dogajanja. Križ je zdrobil in ukrotil satana, davno kačo iz raja, zalo se kača ponekod nemočna ovija okoli križa. Pod križem srečujemo napis SALI 'S (rešitev, zveličanje) - zveličanje ali odrešenje je samo v križu. Križ, ki kaže v vse strani sveta, je postal tečaj sveta: »Bog je na križu razširil roke. da bi objel ves svet. Zato je gora Golgota tečaj sveta« (Ciril Jeruzalemski). »Bog je v svojem trpljenju razširil roke in objel krog zemlje.« (Gregor iz Nise). V grbu meniškega reda kartuzijanov (pri nas so v Pleterjah) je zemeljska krogla in nad njo križ, spodaj pa napis: »Stat crux dum volvitur mundus« - »Križ stoji, medtem ko se svet vrti.« mmtm^^^j.............i,;:.... Križ se najde tudi v naravi, saj člo- vek s stegnjenirni rokami simbolizira križ; nanj spominjajo tudi ptica med letom, ladijski jambor s pre-čnikom ter sidro. Naštejmo še najpogostejše oblike križa: Grški križ ima štiri enako dolge krake in je osnova večine grških in sirskih cerkva Na risbah grškega križa sta grški začetnici imena Jezusa Kristusa in beseda Nike. ki pomeni zmago. i,atinski križ (»križ trpljenja«) je najpogostejši in nam najbolj znan: prečni tram je krajši in pomaknjen navzgor. Kraki lahko pomenijo kreposti: v zemljo zasajeno podnožje označuje vero, ki počiva na globokih temeljih, zgornji krak pomeni upanje, ki se dviguje v nebo: širina križa je usmiljenje, ki sega vse do sovražnikov; dolžina križa pomeni vztrajanje do konca. Antonov križ ima obliko velike črke T; verjetno je to prvotna in dejanska oblika križa, na kakršnem je visel Kristus. Je tudi znamenje puščavni-ka sv. Antona Puščavnika. Andrejev križ ima obliko črke X; ta apostol naj bi bil pretrpel mučeni-štvo na takšnem križu. Dvojni ali tudi kardinalski ali patri-arški križ. ima pri vrhu še eno krajšo prečko, ki spominja na porogljiv Pilatov napis na Kristusovem križu (INKI - lesus Nazarenus Rex ludaeorum, Jezus Nazarečan, judovski kralj). Bizanlinski ali ruski križ je dvojni križ s tem. da ima spodaj še kratek tretji, poševno nameščen tram. ki spominja na podstavek za noge. Papeški križ ima tri prečke, ki se ožijo proti vrhu. Ustreza papeški tiari (trojni kroni). Od 15. stoletja ima edinole papež pravico do križa s tremi prečkami. Egiptovski križ (locnati križ, križ z ročajem, držajem; nad T-jem je majhen krog): ta znak («ank«) je v egiptovski hieroglifski pisavi označeval življenje; uporabljajo ga egiptovski kristjani (kopti) kot znamenje oživljajoče moči. ki izvira iz Kristusovega križa. Jeruzalemski križ (ob krakih so dodani so štirje majhni križi): vseh pet kri-žev označuje petero Kristusovih ran Za svoje znamenje ga je sprejel red vitezov božjega groba v Jeruzalemu Obenem je simbol Svete dežele. »Malteški« ali »ivanovski križ« (kraki se ožijo proti središču) je znamenje članov tega viteškega reda. Bogdan Dolenc Auerspergi Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU je izdal zajetno knjigo AUERSPERGI Po sledeh mogočnega tura, avtorja Mihe Preinfal-ka, ki bralcem predstavlja rodbino Auerspergov, ki so bili skoraj tisoč let prisotni v srednjeevropskem prostoru in imeli velik pomen tudi na takratno Kranjsko deželo. Avtor je zajel celotno rodbino, ki je v knjigi predstavljena izjemno natančno in dosledno, kljub zapletenim sorodstvenim odnosom od njihove prve omembe v virih leta 1162 do današnjih dni. Težišče raziskovanja sega do razpada avstro - ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne, torej z odpravo plemstva, nekaj najosnovnejših podatkov pa je avtor namenil tudi obdobju 20. in 21. stoletja. Prvi del zajema rodbino v srednjem veku. Avtor pred bralce razgrne številne teorije o možnem izvoru Auerspergov ter jih skuša prikazati tudi s pomočjo srednjeveških legend povezanih s turjaško rodbino. Avtorjeve ugotovitve se v marsičem razlikujejo od do sedaj uveljavljenih in temeljijo na bogatem arhivskem gradivu Drugi sklop je razdeljen na tri dele, ki predstavljajo kranjsko, knežjo in avstrijsko linijo. Predstavljeni so gradovi, kjer so veje rodbine živele. Pogosto so člani neke veje prodali svojo izvorno bogastvo oziroma grad, vendar se je poimenovanje celotne veje po izvorni posestvi kljub temu ohranilo. V zaključku knjige preberemo leksi-kalni del, v katerem so po abecednem redu predstavljeni vsi člani rodovine Auerspergov od 12. do 21. stoletja. Avtor je v delo vključil tudi obširno družinsko drevo, pestro slikovno gradivo in zemljevide. In kdo so bili Auerspergi? »Auerspergi so prehodili dolgo pot. Od razmeroma pomembnih plemi-čev visokega srednjega veka jim je uspelo, da so po globokem socialnem padcu sredi 13. stoletja postali ena najpomembnejših plemiških rodbin, sprva na matičnem Kranjskem, nato tudi v samem cesarstvu. Posamezniki iz njihovih vrst so se aktivno vključevali v javno življenje na političnem, vojaškem in gospodarskem področju ter sooblikovali njihovo podobo. S svojo prisotnostjo so zaznamovali številne dežele srednje Evrope. Tudi in predvsem slovenske dežele. Zato si Auerspergi zaslužijo, da jim tudi v historiografskem smislu omogočimo tisto mesto, ki jim z zgodovinskega stališča tudi pripada.« Iz množice imen Auerspergov sem izbrala enega. Andreja. »Kranjski I Ivalnica ljubezni« je ljubiti brez merila. Im o ljubezni, katere merilo je Pišem recenzije filmov, ki sv predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk Galerija in knjigarna BesedA Kjuhova 5, Domžale Vabimo vas na odprtje razstave EKSPRESIJE Avtor: Samo Perpar akademski slikar v sredo. 5.oktobra 2005, ob 19.30 uri Razstava bo odprta do 29. oktobra. Ahil in Strah Turkov se je zaradi svojih bleščečih vojaških uspehov zapisal v legendo, ki je še stoletja navdihovala kranjski živelj. Rodil se je 1556 ali morda leto kasneje najverjetneje v Žužemberku. Pri dvanajstih ga je uka želja pripeljala v Tubin-gen, kasneje pa je znanje nabiral še na univerzi v Padovi in Bologni. Po končanem univerzitetnem šolanju so na vrsto prišle še vojaške veščine. Že kot dvajsetletni mladenič seje znašel v vrtincu vojaških spopadov s Turki v Vojni krajini, kjer se je v naslednjih letih še posebej odlikoval z vojaškimi akcijami. Leta 1589 je bil na predlog nadvojvode Karla imenovan za vrhovnega poveljnika Vojne krajine, s čemer se je na tem mestu pridružil svojim številnim sorodnikov iz rodbine Auersperg. Andrej je svojo najvišjo funkcijo v Vojni krajini prevzel ravno v času, ko seje po nekajletnem zatišju turški vojaški stroj začel znova obračati proti zahodnemu Balkanu... Hasan je kaj kmalu pokazal svojo sposobnost in bojaželjnost. Večkrat je napadel Sisek, največji podvig pa mu je uspel junija 1592, ko je zavzel Bihać. Odločen, da dokončno zavzame celotno Vojno krajino, je začel graditi trdnjavo Jeni Hisar, kasneje imenovano Petrinja, ki je predstavljala imenitno izhodišče za nadaljnje vpade na mejno ozemlje. Sredi junija 1493 je Hasanova vojska po večmesečnih pripravah znova odkorakala proti Sisku. Kmalu pa so naleteli na sicer trikrat manjšo, a izredno motivirano cesarsko vojsko. Glavni spopad seje odvijal na dan sv. Ahaca, 22. junija. Turška vojska je bila poražena, Hasan paša Predojevič je izgubil življenje v valovih Kolpe, Andrej Turjaško- Šumberški in Adam pl Ravbar s Kravjeka in Krumperka pa sta se kot poveljnika s Kranjske zapisala v legendo. Zmaga pri Sisku je odmevala po vsem kraljestvu. Cesar je dal v Pragi zvoniti Te Deum, Andreja pa je osebno pohvalil sam papež Klemen VIII. Obenem je krščanska zmaga nad Turki pomenila daljnosežni preobrat v nadaljnjem razvoju cesarstva, Balkana in turškega imperija. Mit o nepremagljivosti turške vojske se je zrušil in za dežele Notranje Avstrije je dokončno prenehala nevarnost turških vpadov...« Tatjana Kokalj f pisma O bralcev POJASNILO KRAJANOM Dragomlja. Pšate. Bišč, Male Loka in Šentpavla 0 VRAČANJIH VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE V julijski številki Slamika je Občina Domžale posredovala Pojasnilo krajanom KS Dragomelj - Pšata. Zaradi nekaterih nejasnosti smo se svetniki KS Dragomelj-Pšata odločili za dodatna pojasnila in sicer: KS Dragomelj-Pšata kljub konkretnim vprašanjem in želji po pojasnilih okrog nejasnosti o povračilih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje upravičencem NI DOBILA konkretnih odgovorov pristojnih služb na Občini Domžale, zato se je Svet KS na svoji seji odločil, da zaradi izteka roka vloži zahtevek za povračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje v imenu KS Dragomelj-Pšata na Državno pravobranilstvo v Ljubljani in tudi na Občino Domžale v predpisanem roku. V aprilu 2005 smo bili s strani Občine Domžale pozvani za ponovno preučitev vloženih zahtevkov in v obrazložitvi je bilo tudi njihovo pojasnilo: Zahtevek za vračilo sredstev iz naslova vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje bi v skladu s 2. in 7. členom Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju ZVVJTO-UPB2, Ur. list št. 26/05) morala vložiti krajevna skupnost direktno na krajevno državno pravobranilstvo. Krajevna skupnost je namreč skupaj s podjetjem za PTT promet Ljubljana in Območno samoupravno interesno skupnostjo podpisala sporazum o financiranju izgradnje naročniškega in kabelskega omrežja št. 19/85 in 12/6. Po tem pisnem potrdilu, daje KS Dragomelj-Pšata upravičena do vloženih sredstev, smo Zahtevek, ki je bil vložen tudi na Občino Domžale, v imenu krajanov, umaknili, občina pa je v poletnih mesecih vse krajane o tem tudi pisno obvestila. S tem smo prevzeli odgovornost za vodenje postopka pridobivanja sredstev od države ter izvedbo vračila sredstev občanom, ki so do sredstev upravičeni na podlagi sklenjenih Sporazumov o financ.izgradnje telefonskega omrežja v letih 1983 do 1986. Za kakršnekoli informacije smo vam na razpolago v času uradnih ur (vsak torek od 18. do 19. ure), o novostih in drugih aktivnostih, pa boste krajani pisno obveščeni. KS Dragomelj - Pšata Janez MIVŠEK Ali je Krajevna skupnost, kot neuradna institucija, sploh še potrebna ? Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata se že dolga leta ukvarja z reševanjem, sicer pretežno lokalnih zadev, vendar vse manj uspešno. Sicer je »uradno« delovanje zgledno, saj se svet pogosto sestaja, svetniki dobijo naloge, ki jih skušajo rešiti, a na koncu, pri pregledu realiziranih zadev, vidimo, da smo vse manj uspešni. Namreč, na koncu smo pri izvedbi vedno odvisni od ključnih oseb v Domžalah. Tako prekladamo spisek del, ki jih je potrebno opraviti že več let, a le malo smo jih pripeljali do konca. Naj jih naštejem le nekaj: gradnja nove šole močno zamuja; kanalizacija na Pšati se ne premakne z mrtve točke, v Dragomlju pa že povzroča težave s svojimi tekalnimi prelivi, ki se ne rešujejo.Novi Dragomelj nastaja in ob prvi večji reki Pšati je imel sosed, zaradi te gradnje, vode do stropa. Obljubljen je bil zaščitni zid, kot pogoj za prevzem, a je bil prevzem stanovanj narejen, zid pa ne trudimo se z varnostno signalizacijo, ureditvijo nevarnih križišč, a ni posluha z občine ne dobimo več v obravnavo vlog in prošenj za zidavo in druge posege v prostor, to stori občina sama, KS pa nato rešuje nastale probleme. Če KS obstaja in najboljše pozna razmere na terenu, zakaj se je ne upošteva takrat, koje res potrebno in so posledice lahko daljnoročne? KS pričakuje pomoč občine, še posebej v težkih primerih, kolje AC in DARS, kjer se točno ve, kako smo bili izigrani, med drugim tudi za obojestransko protihrupno ograjo. Sedanja, tako imenovana »absorbcijska« namreč prevzame 30% dušenja zvoka, 70% pa se ga odbije, tako je hrup na vzhodno stran Dragomlja, kakor tudi proti Pšati 100+70 = 170%. Meritve hrupa so to pokazale, vrednosti so presežene, a nadaljnjih ukrepov ni. Tudi plinifikacija je nekatere predele obšla, češ da se ne izplača. Ko je ta izgradnja potekala, pa smo se dve leti vsi vozili po uničenih cestah...In še bi lahko naštevali, na primer odlagališče srednjeaktivnih odpadkov na reaktorju JS Podgorica. Naši pre- bivalci so tej nadlogi najbližje, kar se pozna tudi na zdravju krajanov, a sredstva države, ki prihajajo v ta namen, ne dosežejo naše KS. Ker takih in podobnih zadev, ki so zgoraj zapisane, nikakor ne uspemo rešiti v dogledncm času, poslušamo kritike sokrajanov, ki verjemite, niso prijetne, še posebej če si nekdo za nekaj prizadeva. Vse to so zadeve, kjer bi morala občina močno stati ob strani krajanom, katerih KS je aktivna, saj je to tudi direktna pomoč akterjem v občinskih službah. Ker se to ne dogaja in so zadeve vedno slabše, lahko rečemo, da prijazne obljube so, rezultatov pa ni, je na zadnji seji član sveta KS dal ostavko. To nas je ostale člane sveta močno pretreslo in sklenili smo, da v pol leta zadeve, kar se tiče povečanja aktivnosti s strani občine, rešimo, sicer pa odstopi celoten svet KS. Tudi uradniki na občini, ki so zadolženi za izvajanje akcij na terenu, naj se izjasnijo, ali je sploh še potrebna formacija, kot je KS, ki je nek prenosnik med vasjo in občino, ali želijo, da vsak posameznik prihaja trkat na občinska vrata. To bo še posebej veselo, ko se bo povečalo število zunanjih priseljencev, ki pa niso tako hitro zadovoljni, kot so bili do sedaj staroselci. Za svet KS Dragomelj - Pšata Janez Kopač Sramota Kakšna naša je država, da nič ne stori, ko upravnik večjih blokov goljufa ljudi. Račune so mu plačevali, denarja ni oddal. Imetje svoje je prepisal, si isto službo poiskal. Zdaj GRASTO toži za kurjavo, PRODNIK za vodo Stanovalci pa naj poravnajo goljufijo VSO, Kar se tam ljudem dogaja, cisto je navadna kraja. Plača naj. kdor je dolžan, ne pošteni državljan. Sram naj našo ho državo in to njeno sodno pravo, da dobi nekdo poziv, ki ni prav ničesar kriv. M. J. Ni še prepozno za v hribe! Nagradna križanka AVTO IN POL ZA POL je bilo pravilno geslo NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika, srečo pri žrebanju pa so imeli: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC Aljo MUSIČ, C. Radomeljske čete 8, 123 Radomlje 2. plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT Valentina Starbek. Ul. 7. avgusta 40, 1233 Dob 3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3 Stane Žnideršič, Dragomelj 46, 1230 Domžale 4. preventivni pregled vozila z meritvami Marta Jeretina. Prežihova 6, 1230 Domžale Nagrajencem čestitamo, vse pa vabimo, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero najsrečnejšim reševalcem Študentska založba Litera iz Maribora poklanja osem knjig. Pravilne rešitve pričakujemo do 10. oktobra 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Seveda ne, saj je jesen komajda nastopila. Drugo vprašanje pa bi lahko bilo, ali je prepozno za začetek nabiranja kondicije - s prvim obiskom »višavja«. Če gre za vzpetino kot sta na primer Šmarna ali Limbarska gora, gotovo ne. Sama sem prvo osvojila z le kančkom kondicije, in to v pičle pol ure. Med potjo pa sem naletela na povsem različne ljudi: od zagretih mladcev, malo manj mladih in zasoplih dam, zelo starega gospoda, ki je na vsakem koraku malce počil, pa do družin in tudi nekega samega očka, ki je na hrbtu »tovoril« nadebudnega otročička skratka vse vrste ljudi. Tako da, nič bati - nihče vas ne bo ocenjeval ali kaj podobnega; na tovrstnih poteh vsak le uresničuje svoje želje - takšne ali drugačne. Upam pa trditi, da za veliko večino osvojen cilj predstavlja neizmerno sprostitev. In če tega v letošnjem letu še niste občutili, je skrajni čas, da greste po tej poti! Za naštevanje vseh pozitivnih učinkov, ki bi jih ta (osvojeni) cilj prinesel s seboj, žal ni dovolj prostora, prepričana pa sem, da so vam poznani osnovni, kot na primer: dober občutek, prijetnejši spanec, boljše jutro, uspešnejše delo, močnejša motivacija, večji užitek ob jedi (brez kakršnegakoli občutka krivde), več energije, itd. Seveda pa morate osvojeno vsake toliko tudi na novo osvojiti, torej obnoviti. In če se končno lotimo vaše odprave v hribe. Naj bo jutro, dan ali večer, vedno je priporočljivo ogrevanje. Vzemite si le minutko in naredite osnovni streching mišic (»obiranje češenj«, pet počepov in par predklonov ...). Vendar pa je pametno, da si kljub vsemu pri jutranji rekreaciji za to utrgate nekaj minut več. Po ogrevanju ste nared. Pomembno je, da se ne zaletite že v prvi klanec, temveč da skrbite za konstanten tempo. Pot navzdol zna biti prav tako utrujajoča, saj marsikdo ni vajen dela tega sklopa mišic. Iz lastnih izkušenj lahko povem le, daje dostikrat najlažji kar lahkoten tek navzdol. Pri tem se tudi ne boste utrudili, saj bodo noge kar same premagovale metre. A za tek mora biti tudi pot primerna, se pravi prehodna. Pri vsem tem je pomembno, da si pustite dihati, ko začutite potrebo po tem. Torej ne vztrajajte tako, da vam bo pri tem zmanjkovalo sape. Torej držite določen tempo, ki vam odgovarja. Boste videli, da boste »zadevo« ponovili. Pa ne pozabite na ustrezno obutev. Jeseni so še možne primerne superge, še bolje pa je, če imate pohodniško obutev. Seveda vam bodo v bistveno pomoč pohodniške palice. Ne le, da boste manj utrujeni, vložena moč bo tako delo celega telesa. Seveda so tudi oblačila namenska, torej trenerka ali druga športna oblačila. Poudariti želim le to, da je tovrstna »opremljenost« v situaciji lahko večjega pomena kot bi si človek sprva mislil; pripomore namreč lahko k motivaciji in volji. Slednji pa sta bistvena elementa pri osvajanju ciljev kot je pravkar opisani. Torej, na svidenje v hribih! Alenka Žumbar Liberalizem na zatožni klopi? Beseda »liberalen« izhaja iz latinske besede »libertas« in pomeni »svoboda«, vendar bodimo precej pozorni pri njeni uporabi in vedno poglejmo, v kakšni zvezi se uporablja in kdo jo izgovarja ali zapiše. Vprašajmo se, kakšen naj bi bil liberalni Slovenec. V pojmovanju odnosov med državo in gospodarstvom biti liberalen izvorno pomeni, dati večjo težo podjetniški pobudi in zasebnemu kapitalu. Težko je reči, da pri nas liberalen že pomeni biti na strani liberalnega gospodarstva, če pomislimo, da so naši, tako rekoč najvidnejši liberalci še največ pripomogli, da imata pri nas država in politika veliko oblast nad gospodarstvom, trgom in mediji. Kdo je torej liberalen in kdo ni? Radikalni slovenski liberalec, kakšen je ta? Liberalna drža slovenskega liberalca, gledano splošno, je dokaj nejasna, da ne rečem izmuzljiva. Radikalni slovenski liberalec pa je liberalec tedaj, ko zagovarja poroko med homoseksualci, ko se zavzema za medicinsko oplojevanje samskih žensk in se pri tem ne zmeni za oropanje otrokovega očetovstva, je liberalec, ko vzgaja ohlapno in zrahljano, ko povzdiguje užitek in storilnost, ko z močjo ustave brani splav ... in kar je najslajše, ko se bojuje proti Cerkvi in s tem ravna protislovno. Po besedah novinarke Saše Vidma-jer je bil zunanji minister Dimitrij Rupel kot najaktivnejši in najatraktivnejši član Janševe vlade prvi, ki je lani napovedal polom svoje nekdanje liberalnodemokratske stranke, ki se je, kakor pravi, obrnila na levo, v radikalnejšo smer. Ruplov pobeg v Janševo stranko, potem ko ga je Anton Rop tako ali drugače nagnal iz LDS, pa očitno ni pomenil pobega iz liberalne usmeritve, iz liberalnosti kot take. Hkrati upa, da se bo liberalna usmeritev ohranila, vendar v drugačni obliki in ne nujno pod sedanjim imenom. Čeprav gaje Rop izključil iz vlade in LDS, samozavestno izjavi: »Sem liberalec. Sem to, kar sem « Torej liberalec tudi v Janševi stranki, ki jo imenuje liberalnokonzervalivna stranka in sebe definira kot konzervativnega liberalca. In mislim, da kar lahko rečemo, da vodi uravnovešeno zunanjo poliliko. Ce bo uspel, da se bosta Avstrija in Italija le zavedli, daje slovenščina uradni jezik Evropske zveze, daje torej enakopravna in enakovredna nemščini ter italijanščini, da bo ob vsaki priložnosti povedal, s čim nismo zadovoljni in bo hkrati nadaljeval dobro politiko, je takšen liberalizem uporaben, da lahko vanj ugriznemo, uporaben tudi za liberalnega in tudi siceršnjega kristjana. No, pojem liberalni kristjan je nekoliko dvomljiv. Če bi se zelo stro- go držali zgodovinske podlage, bi liberalne kristjane morali enačiti s tistimi kristjani, ki menijo, da razsvetljenstvo ni nasprotno krščanski veri, ampak da je prava pot za njeno prenovo. Takšna je bila liberalna teologija pred dobrimi dvesto leti in je imela velik vpliv na znanstveno kritični pristop do Svetega pisma. Negativna stran liberalne teologije pa je bila v tem, da je skrivnost Boga v celoti podvrgla človeškemu razumu in sodobnim humanističnim vedam. Danes je teološki liberalizem v zatonu in če govorimo o liberalnih kristjanih, povečini mislim na take (ali tista gibanja), ki so sicer medijsko zanimivi (odprava celibata, žensko duhovništvo ...), hkrati pa v polemiki s tradicionalno Cerkvijo, Splošna značilnost za tovrstne liberalne kristjane je, da vero krčijo na etiko, nadnaravno skrivnost pa na kombinacijo simbolov. Z drugimi besedami: iz posvetnih liberalnih krogov najpogosteje prihajajo zahteve po bolj liberalnih kristjanih, vendar ti hočejo kristjane preurediti po svoji podobi, da bi bili moralno popustljivi in vse bolj zaprti v horizont tostranskega. V končni fazi pa je vaša Libertas vendarle Bog. Poudarjam, da je izredno važno, v kakšni zvezi uporabljamo besedo liberalizem. Če kristjani »špricajo« mašo ali so župniki manj zahtevni pri pripustitvi prejemanja zakramentov, je tO nekaj drugega, kakor distancirati se tako ali drugače od stalnic krščanske vere. Tudi razumevanje in direktno popuščanje sta dva različna pojma. Denimo, da s človeških stališč kakorkoli sprejemamo zmerni liberalizem, ker smo navsezadnje »samo« ljudje, nikoli pa naj ne bi, ne glede na katerem bregu smo, zagovarjali teorije relativizma. Teorija relativizma zavrača namreč in odklanja vse moralne norme in pravila, razveljavlja in odpravlja pa tudi vse duhovne, kulturne, etične in občečloveške vrednote. Relativizem v teoriji in praksi v vašem prostoru pomeni izenačenje dobrega s slabim ali obratno, pomeni prevrednotenje ali razvrednotenje moralnih kreposti in odlik z a*i strani, z druge pa slabim človekovim dejanjem nadeti izraz, dobrega. Objektivno se ne priznava in le subjektivno se šteje kot merilo. Le subjektivna volja torej naj bi bila merilo in vodilo človekovega ravnanja in odločanja. Proti teoriji relativizma se je odločno postavil tudi papež. Benedikt XI. v Kolnu in tudi že prej. In kako naj zaključim? Ob vsem bolj ali manj uporabnem ali sprejemljivem modrovanju o liberalizmu ali konzervativizmu pa nikoli na smemo dopustiti, da bi takšni ali drugačni problemi inficirali področje dobrega sodelovanja nasploh. Ivan Kepic riJANViNKI TESTAMENT ŠTUDENTSKAZALOŽBA LITERA Z DOGOVOROM ALI PREDPISI 00L0ČEN ZNAK ZA SPORAZUMEVANJE VRSTA , KEMIJSKI ŽENSKE PRIČESKE PRIV« 2ENKA IRACI0NA ČIZMA STRUPENA KAČA KARMEN STAVEC Andrei Makine: FRANCOSKI TESTAMENT (»LE TESTAMEN FRANCAIS«) (Prevedla Nadja Dobnik) Andrei Makine (1957) je morda največje francosko literarno odkritje zadnjega desetletja Francoski testamenti« leta 1995 "pobral" dve narvefiji francoski literarni nagradi. Goncourta in Medici. Velika ruska literatura je znova obrodila sadove, a v tujem uspehu: v knjigi, napisani v francoščini, ki je izšla v Franciji in ki govori o Franciji, a je vseeno oiska Makine je moral biti ro)en v Sibinji in preživeti tri desetletja v deželi, kjer sta krutost in melanholi|a združena v parodično celoto, da je lahko napisal strastno knjigo o sanjani Franciji Francoze spominja njegov podvig na Prousta, nas morda na Kovačiča z natančnim zapisom spomina poskuša najti lastno mesto v svetu Cena: 4 800,00 SIT PETER AMERŠEK DANSKI NA POP TV (ALENKA) yj^fj||„ LANCE ARMSTRONG V00ITELJICA 000AJE PREVERJENO" DRUGO NAJVEČJE MESTO V EGIPTU TISKAR. SK0 SITO KUPČEK ZEMLJE, KI GA IZRIJE KRT SRE0IŠČE VRTENJA ELEMENT da) RUSKI AVTOMOBIL STISNJENA OLAN GIBANJE VOOE V STRUGI 0I0IER CUCHE VNEMA MINERAL IZ SKUPINE ZE0LIT0V SESTAVNI 0EL K Nil ŽEVNEGA BESEDILA. ODLOMEK SLIKARKA KOBILCA POSUŠENA TRAVA PRVE KOŠNJE STOŽCU PODOBNO TELO SIN SINA ALI HČERE OfirKT, RIŽEVO Žganje DALMATINSKO ŽENSKO IME PRIPADNIK TAT AROV 0NASSIS0V VZ0EVEK POHOTEN GOZDNI DUH SIBIRSKI VELE TOK ZBIRANJE PODATKOV V DOLOČEN NAMEN TRETJE NAJVEČJE MESTO V ZAMBIJI MESTO | AVTOR ZAH 00 I PRVE M Al, AGI V JUŽNI ŠPANIJI HRV. OPERE (VATR0-SLAV) Sprinter acman RIMSKA PRESKRBA Z ŽITOM TINKARA KOVAČ NAS i IZDELAVA PARMA. KDICI TKANIN K0L0G TANAKA NA (MLA0EN) STATVAH DIPLOMAT SKA POVE Rit.NIC A DAVIO NIVEN CHARLIZE THE.R0N AMERIŠKA IGRALKA StTMOUR ZVRST KOLEDARJA EDEN 00 RODOVNA TREH SKUPINA S0KRA T0VIH ŠKOTSKEM TOŽNIKOVilN! I«JKEM OEPAHTMA V VZH0ONI FRANCIJI DESNI PRI, TOK VOLGE NEKDANJA NIZOZEMSKA JADRNICA PODLOŽNI KAN DEL LADJEDELNICE LATINSKI IZRAZ ZA UMETN0S Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org RADKO POLIČ VINO SLOVEČ HOMERJEV EP GLAVNO MESTO ARMENIJE IZBRANA DRUŽBA 0LIVER REE0 SRBSKI DIRIGENT (OSKAR) JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAIKI) ORGAN ZA VOHANJE PIVSKI VZKLIK MEMBRAN' rifniiiui KL0R0 STENA V PUSTIH CERKVI ČEŠKA PRITR-DH NIC« JAPONSKI REŽISER IČIKAVA NATAŠA LAČEN NEMŠKI FILOZOF IGE0RG) ŽELEZNIŠKI VOZ AMERIŠKI SATIRIK BIJCHVKAID POMOČ: ARAK-orientalsko riževo žganje, EREVAN-glavno mesto Armenije, GALAKTIT-mineral iz skupine zeolitov, ILKAN-podiožm kan, ND0L.A-t.rrtje največje mesto v Zambiji, PRATIKA /vrst koledarja, TILAKOIDA-membranska struktura v kloroplastin Pozdrav gledalcem obeh ekip Nogometni klub Domžale v pokalu UEFA Tudi v Stuttgartu solidna predstava Nogometaši Domžal so v nadaljevanju svoje evropske poti naleteli na močnega, velikega, uglednega in predvsem zelo bogatega nasprotnika. Nogometni klub Stuttgart, ki ga vodi znani italijanski trener, 66-Jetni Giovani Trapattoni, v njem pa igra tudi nekaj izjemnih igralcev: danska nogometaša Tomasson in Gronkjear, Hrvat Soldo, Nemca, kot sta Marcus Babhel in Andrcas Hinkel. Toda kljub veliki bojazni, kako se bodo na mednarodni sceni domžalski nogometaši odrezali, ostaja po prvi tekmi v Stuttgartu dober občutek - tako igralci, trener Stojanovič in celotno vodstvo kluba, kot tudi precej številčna ekipa navijačev in ljubiteljev domžalskega nogometa, so lahko kljub porazu na tekmi lahko popolnoma zadovoljni. Stuttgart je eno večjih, izrazito industrijskih nemških mest, seveda najbolj znano po sedežu avtomobilskega velikana Mercedes Benz. Mesto ima skupaj z okolico več kot 700.00(1 prebivalcev, nogomet pa je izjemno popularen. Pot do prizorišča tekme je traja- la nekaj več kot šest ur, v Stuttgart pa se je na tekmo vseh tekem v dosedanji nogometni zgodovini Domžal podaia tudi številčna ekipa navijačev in nogometnih navdušencev. Stadion nosi ime < iottlieb Daimler in sprejme okoli 57.000 gledalcev, trenutno pa ga delno preurejajo za polfinalno tekmo svetovnega prvenstva leta 2006. Že nekaj ur pred tekmo so se zbirali številni navijači, bogato opremljeni s šali, majicami, zastavami ... Stekli so prijateljski pogovori med navijači, izmenjava šalov, za med pa je šel zlasti spominski šal. sestavljen i/ znakov obeh klubov. Tam sta bila dva avtobusa domžalskih navijačev, med njimi seveda tudi navijaška skupina Ravbarjev. Žal se tokrat ogleda tekme zaradi službene zadržanosti ni mogel udeležiti njihov vodja Franci ternagoj - Švaso. Kljub temu pa so navijači, ki so svoja mesta dobili na popolnoma osamljeni vzhodni strani stadiona, odlično opravili svoje delo in nekajkrat celo preglasili številno in množično nemško navijaško skupino. 1'rišli so številni novinarji, fotografi, ekipa POP TV, pa številno zastopstvo domžalskih gasilcev na čelu s Stanetom Kovačem - Kebrom. Seveda je prišla spodbujat nogometaše tudi vodstvena ekipa občine Domžale, na čelu z županjo Cveto Zalokar - Oražem ter podžupanoma Tonijem Dragarjem in Vinkom Juhartom, ki sta jih na ugledne vipovske prostore spremljala predsednik kluba Stane Oražem in špolrni direktor Nenad Protega. Številni navijači so se na tekmo podali s svojimi vozili, tako da je bilo na tekmi vsaj okoli 200 domžalskih navijačev, tistih na nemški strani pa so našteli okoli 12.000. In kaj reči o vtisih? To je drug svet, dimenzije so v primerjavi z našimi desetine in desetine večje. Stadion ima izjemno, osrednje mesto ob aveniji, okoli njega je več deset različnih igrišč za nižje selekcije ter ogromna parkirišča. Če imaš srečo in sodiš med VIP gledalce (ki pa lo seveda bogato plačajo), potem te čaka pokrito parkirišče, pokrita pot do stadiona, ki pelje direktno v VIP prostore, z restavracijo, ki sprejme preko 500 obiskovalcev. Od tu je le še korak do usnjenega sedeža, označenega s tvojim imenom in seveda z veličastnim pogledom na celoten stadion, na katerem ob trenutkih navijanja nastane oglušujoče in strašljivo vzdušje. Kakršne koli primerjave so skoraj nemogoče. Pa vendarle morda vsaj ena primerjava: mesečna plača enega samega zvezdnika v Stuttgartu bi zadostovala za celoletne plače vseh domžalskih igralcev! Kljub vsemu pa so se Domžale in domžalski nogomet v Stuttgartu predstavile solidno, pravzaprav odlično. Kljub porazu to nikakor ni neuspeh. Zdaj prav vsi vejo. kje so Domžale, saj je bila le nekaj dni pred tekmo v Domžalah tudi ekipa nemške televizije. Igralci so kljub velikanskim dimenzijam stadiona na igrišče stopili pogumno in odigrali nadvse solidno tekmo, prikazali so igro z veliko srca in želje, trenerska legenda Trapattoni pa je našel tudi obilo besed pohvale za trenerja Stojanoviča in domžalsko ekipo. Z nekaj več sreče bi se lahko prva tekma končala z bistveno bolj ugodnim izidom, toda ... Občinska delegacija: Stane Kovač-Keber. Cveta Zalokar Oražem, Stane Oražem In Toni Dragar ob njem je sin Anže, Vinko Juhart Leto največjih uspehov Domžalski nogometaši so v zgodovinski tekmi za klub proti Stuttgartu v Nemčiji izgubili z 2:0, vendar pa z igro niso razočarali, le dve majhni napaki obrambne vrste sta bili krivi za dva gola, ki sta padla v začetku in na koncu tekme. Novi igralci ob Kamniški Bistrici so upravičili nakup in prikazujejo dobre igre v domžalskem dresu, ki se kažejo na rezultatih v bvropi kot tudi doma. Povratna tekma pokala UEFA, ki obeta morda senzacionalno uvrstitev Domžal v drugi krog je bila 29. septembra v Športnem 1'arku v Domžalah - ob nenavadni uri 14.15 zaradi zahteve UEFA in nastopa petih nemških ekip v prvem krogu. Sproščeno vzdušje v ekipi, ki vlada, prinaša rezultate tudi na samih treningih in tekmah. Trenutno NK Domžale zaseda v slovenski ligi prvo mesto, do konca prvega dela so Domžalčani igrali še proti Mariboru v Mariboru, sledijo pa povratne tekme in tekme tretjega dela prvenstva, in sicer proti Nafti. Rudarju, Beli Krajini, CMC Publikumu. Primorju, Dravi, Kopru in Mariboru. Sledi premor in sicer do konca februarja, ko bosta na sporedu še tretji in četrti del tekmovanja v prvi ligi. Z igrami in vzdušjem v ekipi pa je zadovoljen tudi trener Slaviša Stojanovič, ki zatrjuje, da ekipa deluje res homogeno, kar se odraža na rezultatih in igrah, ki so jih prikazali v tem obdobju v domačem prvenstvu in na mednarodni sceni - skrbi ga le to, da ne bo poškodb ključnih igralcev. Mladi nogometaši V državnem prvenstvu so mladinci odigrali šest tekem, vendar pa vse slabo in ne po načrtih vodstva MNC Domžale, saj so le enajsti in so le enkrat zmagali. Kadeti so veliko boljši na lestvici četrti. V skupni razvrstitvi mladincev in kadetov so po 12 tekmah sedmi. Druga ekipa kadetov igra v ljubljanski ligi v skupini A in v njej vodijo z dvema zmagama. V prvi ligi je selekcija do 14 let sedma, starejši dečki -1J 14 let - nastopajo pod imenom Ihan - Domžale, so v 3. ligi MNZ Ljubljane drugi, mlajši dečki so v prvi ligi prvi z dvema porazoma, druga ekipa - nastopa z imenom Ihan - Domžale, je v tretji ligi peta. Cicibani U 10 - prva ekipa v skupini B je tretja, druga v skupini P pa prva - nastopa z. imenom Vir - Domžale Urban Žnldaršlč Sankukai karate klub Domžale Cicibane z letošnjim letom vodi nova trenerka V Karate klubu Domžale imamo člane različnih starostnih skupin, od najmlajših do najstarejših. Čeprav je karate tehnika, ki jo je potrebno osvojiti, seveda za vse enaka, pa obstajajo razlike zlasti pri učenju, ki je odvisno od tega, katero starostno skupino treniramo. V glavnem velja da je najtežje delo z otroki, ki pa ti obenem prinese tudi največ zadovoljstva. Nekaj več o teh stvareh in njenem pogledu na karate smo povprašali novo trenerko najmlajših cicibanov (5-7 let) v Domžalah. Andrejo Voler. Andreja živi v Mengšu, Sankukai karate pa je začela trenirati leta 1996. Kot pravi sama, je že kmalu po začetku začutila da v Karate klubu Domžale vladajo zelo dobri medčloveški in prijateljski odnosi in se kmalu začela počutiti kot del neke večje družine. Karate trenirajo tudi njeni trije otroci. Žiga Staš in Saša. Leta 2002 je tako začela v klubu pomagati tudi kot demonstratorka letos pa je prevzela skupino naših najmlajših članov. Kako to, da si se sploh začela ukvarjati s karatejem? Poleg službenih in družinskih obveznosti sem iskala nekakšno prostočas-no aktivnost, s katero bi se lahko sprostila. Preden sem se vpisala sem šla na nekaj treningov, poskusiti kako to gre in prepričal me je način dela trenerjev. Ti poleg fizičnega vidika karateja veliko dajo tudi na njegovo duhovno oziroma filozofsko plat. To mi je blizu. S tem, ko se pri fizičnem treningu trudiš premagovati svoje strahove in psihološke zavore, kmalu nezavedno to postane tvoj način življenja. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da ko pri karateju stremiš k temu. da bi bil zmeraj boljši, se ti tudi ostale stvari v življenju začnejo obračati na bolje. Treniranje karateja doživljam kot svoj celostni osebnostni razvoj. Treniraš skupino naših najmlajših, cicibanov. Verjetno so zelo »živi«. Jih je težko motivirati za delo? Ja, z otroki gre to malo drugače kot z odraslimi. Vse jim je potrebno pri- kazati nekako kot igro in potem vmes delati tehniko. Ko so spočiti, navadno mislijo na vse drugo, kot na karate in zato se namesto ogrevanja na začetku igramo kakšno igrico. Ko se malo utrudijo, pa jim kar paše, da so malo bolj pri miru in takrat delamo tehniko Takrat me tudi bolj zbrano poslušajo. Nekako v tem ritmu nadaljujem, igra. delo. igra. delo... Zaključi se seveda obvezno z igro... ha, ha, ha! Kako jim pravzaprav sploh podajaš učno snov (tehniko karateja)? Tehniko jim poskušam razložiti na njim bolj domač način. Npr. za karatejska poimenovanja udarcev, blokad, stavov itd. si izmislim še kakšna druga imena iz vsakdanjega življenja, tako da si jih hitreje zapomnijo in vedo. kaj narediti. Kaj ti je pri treniranju otrok najbolj všeč? Kaj ti poplača tvoj trud? Ko vidim, da so na koncu treninga vsi zadovoljni in še kar ne bi šli domov. Otroci namreč za razliko od odraslih vse te občutke izražajo in tako mi je najlepše videti, da so uživali. Kako se treningi zdijo staršem? Pridejo kaj pogledat svoje otroke na trening? Ja, jih pridejo pogledat, običajno bolj na koncu, nekateri pa včasih ostanejo kar cel trening. Kako se treningi zdijo staršem, še ne vem, saj smo sezono šele zaceli, vendar bi glede na število otrok, ki redno hodijo, rekla, da so verjetno zadovoljni. S čim se poleg karateja še ukvarjaš v prostem času? Prostega časa mi ob vseh službenih in družinskih obveznostih ne ostaja prav veliko. Rada pa takrat preberem kakšno dobro knjigo, poleti rada kolesarim. Za konec naj vas opozorimo, da NE ZAMUDITE VPISA v Karate klub Domžale, ki poteka vse do konca septembra, vsak torek in četrtek na naših lokacijah (Domžale 17.30-19.00: Radomlje 17.00- 18.00; Rodica 18.30-19.30 in Mengeš 17.00-18.00). Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonu: GSM 031/231-440 (od 11:00 do 14.00 ure). Vabljeni! Nogomet Tudi v nižjih nogometnih ligah pričeli s tekmovanjem Nogometni klub ROLTEK DOB, katerega cilj pri članih je vrh lestvice J, SNE zahod, je po šestih odbranih krogih drugi, v predkrogu Pokalnega članskega tekmovanja so na gostovanju izgubili s Kalccr vodotermom Radomlje z 2 : 0; "iladinci so v ligi MNZ Ljubljane s štirimi zmagami prvi, v predkrogu Pokala so premagali Factor B s 6 : 2 ln se bodo v osmini finala pomerili s Krko iz Novega mesta. Kadeti so v MNZ Ljubljane v skupini A četrti, starejši dečki v 2. ligi MNZ I,pihlja prvi, peti so mlajši dečki, cicibani " 10 so v Skupini B MNZ Ljubljane štirinajsti, v pokalu MNZ Ljubljane v predkrogu so premagali Belinko v gosteh, v osmini finala bodo igrali s Kolpo. Mladinci so v ligi MNZ Ljubljane sedmi, v predkrogu pokala so izgubili s Termitom, starejši dečki so v 3. ligi MNZ Ljubljane (Ihan - Domžale), mlajši dečki so peli, cicibani U 10 skupina B pa peti. Nogometni klub Vir si želi v krajšem časovnem obdobju preboj v višji rang tekmovanja. Trenutno so člani v 2. ligi MNZ Ljubljane deveti, v predkrogu pokala MNZ Ljubljane jih je doma porazil Kamnik; cicibani skupina F MNZ Ljubljane pa zasedajo prvo mesto. Nogometni klub Ihan Finance v 2. članski ligi MNZ Ljubljane zaseda 10. mesto. Urban Žnldaršlč KK PIRUETA Šest reprezentantov iz Piruete PETRA POKOVEC je prva izmed številnih reprezentantov Slovenije v umetnostnem kotalka-n ju, sicer tekmovalka KK Piruete, ki je nastop na Evropskem prvenstvu v kategoriji ml. mladink uspešno zaključila. Petra je v disciplini obveznih likov osvojila enajsto mesto, kar je za tekmovalko, ki je prvič nastopila na tako velikem tekmovanju več kot izvrstno. Kljub številnim poškodbam, ki so zadnje čase pestile Petro, je pokazala, da se da z veliko volje do uspeha premagali še tako težke ovire. Naslednja, ki bo posegla po čim boljši uvrstitvi, bo mladinka SARA BASTJANČIČ. Njo čaka evropsko prvenstvo v Padovi v Italiji. Tekmovala bo v kombinaciji, kar pomeni v dveh disciplinah, in sicer v obveznih likih in v prostem programu. Sara se odlično pripravlja na spopad z najboljšimi tekmovalkami Evrope. Konec meseca septembra pa bodo kar tri tekmoval- ke KK Piruete zastopale reprezentanco Slovenije na tekmovanju za POKAL EVROPE v mestu NAZA-RE (Portugalska), in sicer so to NIKA BABIC. PETRA POKOVEC in VERONIKA BREŠAR. Vse tri imajo veliko priložnost doseči čim boljše rezultate in tako prispevati velik delež k beri odličij v Sloveniji in v kotalkarskem klubu Pirueta. V mesecu novembru bo s svojimi reprezentanti kotal-karski klub PIRUETA sodeloval tudi na mednarodnem tekmovanju za pokal INTERLAND na Danskem. Tja se bosta odpravili tekmovalki EVA BELINGAK in NINA ŽELliZNIK. Z njima bo potovala tudi reprezentančna trenerka NINA GR1LJ. Reprezentanca Slovenije v umetnostnem kotalkanju bo sodelovala z desetimi tekmovalkami, od najmlajših vse do članic. Prav tako bo v mesecu novembru še svetovno prvenstvo v Rimu. kamor se bo odpravila tekmovalka domačega kluba. SARA BASTJANČIČ. Tekmovala bo v kategoriji mladink. Konkurenca bo izredno močna, vendar Sara pričakuje kar najboljšo uvrstitev, saj bo to zanjo eden izmed prvih nastopov na tako velikem tekmovanju. Takšnega uspeha se v kotalkarskem klubu Pirueta niso nadejali v pričetku sezone, vendar so dokazali, da se s trdim delom lahko dosežejo rezultati, ki so plod dolgoročnega načrtovanega dela. Tako številno zastopstvo Piruetinih tekmovalk v reprezentanci Slovenije v Evropi in svetu v kotalkarskem športu ni vsakdanje, zato lahko izrečemo samo pohvale vodstvu kluba in njihovemu strokovnemu vodstvu. K. K. uriigi. člani Nogometnega kluba K Al .-CER VODOTERM RADOMLJE, katerih cilj je preboj v 2. ligo, so v ' SNI, zahod tretji, po zmagi proti Roltek Dobu se hodo v osmini fina-'a pomerili s Svobodo iz Kisovca. Mladinci NK Radomlje so v ligi "WZ Ljubljane osmi, v predkrogu Pokala so izgubili z Ilirijo. Starejši dečki so v 3. ligi MNŽ Ljubljane °smi, mlajši šesti, cicibani U 10 skupina F pa tretji. Člani Nogometnega kluba Ihan, ki S1 želijo ostati stabilen tretjeligaš in v kasnejšem obdobju preiti v višji rang tekmovanja, so v 3. ligi zahod Za pokal Občine Domžale 3. tuniir v mline hokeju V začetku septembra je ŠD Mgan v šotoru v športnem parku v Domžalah skozi ves dan potekal letos ž.e 3. tradicionalni turnir v inlinc hokeju (hokej na rolerjih) za pokal Občine Domžale. Nastopile so ekipe RCU Lukovica, Radio Hit. Horjul, Kočevje, Piščanci Postojna, Hudobe, Soški psi Renče in domača ekipa Fitness Center Ložar. V dopoldanskem času jim je bilo vreme naklonjeno in se je ob turnirju razvil tudi zanimiv žur. v popoldanskih urah pa jih je pošteno naplavili), ampak samo izven belouške ploskve, igrišče je ostalo suho. I iii r 111 je potekal oh dobri jedači - dopoldan domači golaž, (skuhala gaje s skupnimi močmi domača ekipa kar sama), popoldan pa ćevapčići, ki jih je pekel žar mojster Pajo, in ob pijači, za katero je bila zadolžena prikupna Alenka. Za dobro glasbo pa so poskrbeli razni hokejski DJ-i. Po razburljivem celodnevnem razigravanju je na koncu, šele po streljanju kazenskih strelov, turnir osvojila domača ekipa, ekipa Fitness Centra Ložar, ki je hila boljša od ekipe RCU Lukovica Avtor Na sliki: v zelenih dresih prvouvrščena ekipa Fitness Center Ložar, v rdečih dresih drugouvrščena ekipa RCU Lukovica In v -civilu- tretjeuvrščena ekipa Horjula Podžupan Toni Dragar ob odprtju odbojkarskih Igrišč. Odbojkarski klub Domžale v Štiri igrišča za odbojko na mivki Tisto pravo, vroče in sončno poletje je za nami, kljub temu pa v Odbojkarskem klubu Domžale upajo, da jim bo na voljo vsaj še en poletni vikend. Po izjemno uspešni otvoritvi štirih novih igrišč za odbojko na mivki, ki je, v sklopu zaključnega turnirja radia Hit (Hit poletja), potekala 28. avgusta, želijo v klubu pripraviti še pravi zaključek sezone. klubu, v mesecu avgustu, prvič izpeljali tudi poletno odbojkarsko šolo za otroke, ki jo je vodil nekdanji državni podpr-vak v odbojki na mivki, Alojz Kerec. l'o veselih obrazih, ki smo jih vsak dan gledali, lahko rečemo, da so bili otroci izjemno zadovoljni. Igrišča Odbojkarskega kluba Domžale so na začetku sezone postala tudi pravi center za odbojko na mivki, saj so na njih vsakodnevno vadile najboljše slovenske odbojkarice, slovenski podpr-vakinji in pokalni prvakinji ter sedmo uvrščeni s sredozemskih iger. Barbara Kristan in Nataša Cingerlc; najbolje uvrščeni slovenski par na svetovni in evropski lestvici ter peto uvrščeni par na sredozemskih igrah, Ana Oblak in Mihela Sirk; državni prvakinji v kategoriji do 20 let in 7. z evropskega prvenstva do 20 let, sestri Erika in Simona Fabjan ter peto uvrščeni igralki z evropskega univerzitetnega prvenstva in državni prvakinji do 23 let, Katarina Juhart in Tjaša Dimec. Odbojkarski center je na svoja igrišča privabil tudi lepo Število rekreativnih igralcev in igralk, ki so se potili na domžalski mivki. Poleg tega je bilo odigranih kar nekaj turnirjev, prvi že meseca maja. Odbojkarski klub Domžale pa se zaenkrat še ne bo ustavil, saj ima tudi za prihodnjo sezone nove načrte. Tako bo na ploščadi ob igriščih zrasel poletni kino, igrišča pa bodo gostila kar precej rekreativnih turnirjev. Velika želja kluba je, da bi morda že v prihajajočem letu organiziral vsaj enega od turnirjev za državno prvenstvo, morda pa tudi enega izmed turnirjev za evropski pokal. Vsekakor se za prihodnost odbojke na mivki pa tudi drugih športno-rekre-ativnih dejavnosti, ki jih bo ponujal Odbojkarski klub Domžale, ni bati. Tomaž Večino dela ob domžalskem bazenu je opravljenega in čeprav je Odbojkarski klub začel rasti šele v začetku letošnjega maja se danes lahko pohvali s štirimi zares kakovostnimi igrišči, lepim prostorom za piknik in okolico pa tudi s svojimi klubskimi prostori. Poleg tega so v Na podlagi idejnega načrta (skic) in Izdelave investicijske dokumentacije za odbojkarska igrišča je Zavod za šport In rekreacijo Domžale kandidiral na javnem razpisu Fundacije za šport ter tako pridobil 2.000.000,00 SIT sredstev, preostala sredstva je zagotovila Občina Domžale, del pa tudi sponzorji. Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Domžalske pionirke na zmagovalnem pohodu Prvi šolski vikend, prvo soboto, 3.9.2005, so imeli pionirji in pionirke rojeni 1990-93 priložnost začeti šolsko leto z medaljami z Atletskega pokala za pionirje in pionirke. Priložnost so izkoristile Alja Sitar na 100, Ajda Sitar na 600 ter Maja Hudoklin na 1000 m. Alja je kvalifikacijski tek z ravno še dovoljenim vetrom v hrbet odtekla v času 12.81 s. finalnega pa še hitreje - 12,74 s. Na enako dolgi stezi se je predstavila še Eva Brodar (21.; 13,91 s), Klara Hribar pa na trikrat daljši - z rezultatom stotinko pod 44 sekundami je tek na 300 m zaključila kot šesta. Mihaela Kogovšek je bila 19. (48,78). V teku na 600 m je bila domžalsko orožje Ajda Sitar, ki je tek zaključila kot drugouvrščena s srebrno medaljo, uspeh srednjeprogašic pa je dopolnila še z eno medaljo, bronasto. Maja Hudoklin, ki je 1000 metrov pretekla v 3:10.23 min. Na dva kroga in pol je tekla še Monika Adler, ki je bila osma. IXimžalčankam je skoraj uspelo priteci še eno medaljo, in sicer v štatetnem teku 4x300 m, kjer pa je zadnja tekmovalka nesrečno padla nekaj metrov pred ciljem in zato cilj pretekla kot četrta. Med fanti sta se na najdaljšo preizkušnjo pogumno podala Domen Zupan in Miha Škoflek. in sicer sta 2000 metrov pretekla v času 6:38,58 in 7:34,22 min oziroma kot deveti in enajsti. 10.9.2005 so dekleta svoje odlične nastope nadaljevala in sicer na Prvenstvu Slovenije za pionitje in pionirke v Ljubljani. Spet je bilo prvo ime Alja Sitar, prvo kar v dobesednem pomenu besede, saj je tako kvalifikacije teka kot tudi finale 100 m zaključila kot prva obakrat edina pod 13 sekundami (12,97 in 12,98 s). Alja se je kot trenutno najhitrejša slovenska pionirka uvrstila tudi v pionirsko reprezentanco, ki je nastopila na 32. mednarodnih mladinskih igrah treh dežel v italijanski Gorici, 17.9.2005. Ob Alji se je na 100 m med najboljših 8 uvrstila še Klara Hribar, ki je bila z rezultatom 13,20 v kvalifikacijah četrta finalni tek je zaključila kot peta. Eva Brodar je 100-metrsko razdaljo pretekla v času 14,19 s. Dekleta SO z dobrimi uvrstitvami nadaljevala do 1000-metrske razdalje. Klara Hribar in Ajda Sitar sta bili šesta oziroma sedma na 300 m (43,57 in 44,00 s), Eva je bila s 46,92 s končno 25.. Še boljše so bile na 600 m, kjer je Ajda popravila uvrstitev s pol krajšega teka in se uvrstila na odlično tretje mesto (1:43,42 min), njen uspeh sta dopolnili še Cita Cvim, ki je bila šesta in Maja Hudoklin, ki je bila sedma. Nastopi laje še Monika Adler. ki je končala kot 17., samo dobre tri desetinke za njo pa je čez ciljno črto pritekla še Mihaela Kogovšek. Na 1000 m sta domžalske barve odlično zastopali Maja Hudoklin, ki je tekmovanje končala na nehvaležnem četrtem mestu (3:07,17 min), kar je bilo samo pet stotink za bronasto uvrščeno, ter Cita Cvim, ki je bila peta (3:11.41 min). Dekleta so se izkazala tudi v štafetnih tekih, na 4x300 m so bile pete (3:00,96 min), na 4x100 še pol mesta višje - četrte do pete z rezultatom 51,50 s. Med fanti sta nastopila samo dva dol-goprogaša, in sicer sta se v teku na 10-00 m pomerila Domen Zupan, ki je bil z rezultatom 3:05,59 min 16. in Miha Škoflek, ki je bil 23. (3:27,36 min). Alja v zmagovalni ekipi Slovenije Slovenska pionirska reprezentanca je v meddržavnem troboju slavila tako pri pionirjih kot pri pionirkah. Zagotovo je k premoči nad avstrijsko in italijansko reprezentanco pripomogla tudi Alja, ki je v teku na 100 m dosegla rezultat 12,90 s, nastopila pa je tudi v štafetnem teku 4 xl00 m (50,04 s). Atletski pokal za mlajše mladince in mladinke 17. 9. 2005 v Novem je v Domžale prinesel štiri medalje. Med mladinkami je bila Nina Fučko sedma na 100 (13,84) in peta na 200 (28,58 s), Manca Velkavrh je zlato medaljo za las izgubila v finišu teka na 1500 m (4.51,48 min). Ta zato ni ušla Katji Kosmatin. ki je 2000-metrsko razdaljo pretekla v času 7:08,21 min, kar je bilo slabih šest sekund pred drugouvr-ščeno. V metu kopja je bila Bernarda l.etnar bronasta(10,42 m), mesto slabša je bila v metu kladiva (33,10 m). Mateja Grum je bila srebrna v metu kopja (33,14 m), tekmovanje v metu diska pa je po šestih metih zaključila kot četrta (22,76 m). Med mladinci je bil Peter Gabrovšek v teku na 800 m deveti (2:16,04 min). Atletski miting JERNEJEVO 2005 Na Atletskem mitingu Jernejcvo 2005 je nastopila tudi ekipa Atletskega kluba Domžale ter dosegla lepe uspehe, ki so še boljši, če vemo, da so se tekmovalci iz Domžal v posameznih disciplinah uvrstili zelo visoko, čeprav so bili precej mlajši od svojih sotek-movalcev. Tako je bil v teku na 400 m Peter (i.i-brovšek četrti; med mladinkami je bila na 100 m Alja Sitar četrta, po zmagi v prvi skupini med mlajšimi pionirkami pa je v teku na 60 m prepričljivo osvojila prvo mesto pred Klaro Hribar, ki je v teku na 400 m med mladinkami zasedla peto mesto; med pionirkami je bila Ajda Sitar v teku na 600 m tretja, Maja Hudoklin pa peta. Na zaključni slovesnosti pa je bila Alja Sitar proglašena za najboljšo pionirko po šolskih tablicah, na podlagi rezultata na 60m. Čestitamo! Bojana Košarka Pred začetkom nove sezone Košarkarski klub HELIOS DOMŽALE: Po mesecu dni se, tako na tekmah kot treningih, že kažejo sadovi dela novega trenerja, Memija Bečirovi-ča. Igralci za prihodnjo sezono so že skoraj znani: prišli so Davor Pejčino-vić, Nikola Razič, Matija Češkovič, Klemen Lorbek, podaljšala pa sta tudi Jure Močnik za dve leti ter Domen Lorbek. Odšli so vsi tuji igralci, Janža je na preizkušnji v Nemčiji, na preizkusu pa sta tudi mlada Mažibrada in Rodič, o njiju bo več znanega po sestanku strokovnega vodstva kluba in športnega direktorja, ki bo še naprej Lado Gorjan. Igrali bodo že v prvem delu slovenskega državnega prvenstva, kjer ne bo igrala le LInion Olimpija. Tekme bodo med tednom, saj so sobotni termini zasedeni z Jadransko ligo. V njej bo igralo 12 moštev - prvih pet se bo uvrstilo v drugi del, ostali bodo igrali za obstanek. Tekmovanje v Goodvear ligi sc prične 8. oktobra, ko bodo Dom-žalČani doma gostili ekipo Širokega iz Bosne, prvo tekmo v slovenskem prvenstvu pa bodo igrali najverjetneje med tednom proti Pivovarni Laško, saj je 15. oktobra na sporedu že nova tekma Jadranske lige proti Geoplin Slovanu v gosteh. V pripravljalnih tekmah so izgubili proti ameriški selekciji Davison Wild-cats, najboljši strelec je bil Zalokar, tekmo je igral tudi Boris Gorenc, ki jc že našel nov klub - Khimki iz Rusije; proti Pivovarni Laško in Banvitu iz Turčije, premagali so Loko Kavo iz Škotje Loke, Ruski Khimki, Lleklro in Zagorje. V vseh tekmah so prikazali borbeno in požrtvovalno igro, z veliko gibanja in teka, kar pa očitno na treh tekmah ni bilo dovolj za zmago. Prvi del priprav so Domžalčani zaključili v Lendavi, kjer so v zaprti trening tekmi premagali Laško, sedaj trenirajo v Domžalah. Nekaj domžalskih igralcev in trener so sodelovali tudi v reprezentančnih akcijah - igralci Klemen Lorbek v mladinski vrsti do 18 let na Evropskem prvenstvu. Jure Močnik in Sanel Baj-ramlič v mladi vrsti do 20 let, zadnji. Domen Lorbek, je igral na svetovnem prvenstvu reprezentanc do 21 let, trenersko poslanstvo pa je na evropskem prvenstvu kadetov do 16 let opravljal Predrag Radovič. Mlajši člani so tekmovanje lani končali na četrtem mestu, mladinci so igrali v drugem krogu kvalifikacij doma in se v i' ,m aH kME ^ar|BL«jL# a RAZPORED TEKEM KK HELIOS DOMŽALE V DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA - OKTODER 2005 sreda, 5.10. Hclios Domžale : Maccabi Tel Aviv (prijateljska tekma z evropskimi klubskimi prvaki) sobota, 8.10. 1 lelios Domžale : Široki (prvenstvena tekma Goodvear lige) torek, 18.10. Ilelios Domžale : Pivovarna laško (prvenstvena tekma Goodvear lige) sobota, 22.10. Ilelios Domžale : Partizan Beograd (prvenstvena tekma Goodvear lige) sreda, 26.10. Ilelios Domžale : Alpos (prvenstvena tekma 1. A SKI.) Vse tekme se bodo predvidoma igrale ob 19.00 uri. prvo ligo uvrstili kot zmagovalci turnirja. Uvrščeni so v zelo težko skupino, in sicer še z Laškim, Mariom Primorcem, Slovanom, Radensko Crcativom, llopsi iz Polzele, Park I j i iz Bežigrada in Alpos Kemoplastom iz Šentjurja - prvenstvo se začne 9. oktobra. Kadeti so igrali v drugem krogu kvalifikacij in se suvereno uvrstili v prvo ligo, kjer bodo nasprotniki .lanče STZ , Ilirija in Union Olimpija iz. Ljubljane, Llektra iz Šoštanja in I lopsi iz Polzele, prvenstvo se prične 8. oktobra. Druga ekipa bo igrala v drugi ligi skupaj s Kolpo s Črnomlja, Grosupljem, Miranom Jarcem iz. Ljubljane, Pingvini iz Šmartncga ter Medvodami. Prva ekipa pionirjev je bila v prvem delu v prvi ligi skupina center I na tretjem mestu, tekmovanje pa bodo nadaljevali v boljši skupini skupaj s Parki j i iz Bežigrada, Lastovko iz Domžal ter Krko. Sledijo tekme do konca oktobra, ko bo znano, kdo bo igral na finalnem turnirju v decembru. Pionirji B so igrali v B ligi in so bili v prvem delu tretji, njihovi nasprotniki v nadaljevanju bodo Parklji iz Bežigrada, Mario Primorac iz Maribora in Union Olimpija iz, Ljubljane. Košarkarski klub Lastovka Člani so tekmovanje v prejšnji sezoni končali na skupnem 67. mestu, v tretji ligi so bili v svoji skupini na 7. mestu - skupno pa na 19. mestu. Letos bodo nastopali v 3. ligi - skupini zahod - skupaj z Kamničani, Anhov-čani, Idrijci, Fenomeni iz Ljubljane, Trzinci, Izolani, Jurij Plavo Laguno iz Ljubljane, Vipavci in Smlcdniča- ni. V prvem krogu, 22. oktobra, se bodo pomerili s Smlednikom, v pokalnem tekmovanju pa bodo igrali v prvem krogu proti Palomi iz. Sladkega Vrha, in sicer 5. oz. 12. oktobra 2005. Mlajši člani so tekmovanje zaključili na 8. mestu, mladinci so v kvalifikacijah v prvem _krogu igrali proti Kolpi, Kočevju in Šenčurju in se uvrstili v drugi krog, kjer so v Murski Soboti obe tekmi izgubili ter bodo tako sezono nadaljevali v drugi ligi - v skupini skupaj z. Loko Kavo TCG iz. Škofje Loke, Kolpo iz Črnomlja, Komendo, Kočevjem in ŠD Plava Laguna iz Ljubljane tekmovanje sc prične 9. oktobra. Kadeti so se v prvem krogu kvalifikacij pomerili s Celjskimi Vitezi A in B ter Preboldom in sc uvrstili v drugi krog in nato suvereno v prvo ligo igrali bodo v skupini s Parklji Bežigrad, Novo Gorico, Kraškim zidarjem iz Sežane, Portorožem in Plama Ptujem iz. Ilirske Bistrice. V Dugi Resi na I Irvaškcm, kjer so nastopali na močnem mednarodnem turnirju, so kadeti osvojili drugo mesto med šestimi klubi. Najboljši strelec je bil iz njihovih vrst Matevž Korošec, ki je dosegel 87 točk v treh tekmah. Pionirji so v prvem delu tekmovanja tretji, nadaljevali bodo v boljši skupini z zadnjega, šestega mesta, vendar s samo eno zmago zaostanka za petim mestom in tremi za tretjim. Tekmovanje se bo končalo konec oktobra. Medtem se vse selekcije prizadevno pripravljajo na novo sezono, pionirji na nadaljevanje, vsi pa v pričakovanju višjih uvrstitev kot v prejšnji sezoni, v kateri niso izpolnili pričakovanega. Urban Žnldaršlč Ženski košarkarski klub Domžale Prva liga V zadnjih štirih letih intenzivnega delovanja, je naš klub zrasel organizacijsko in tekmovalno. Z načrtnim delom uprave in z dolgoročno zastavljenimi cilji, smo si zagotovili stalen trenerski štab, ki skrbi za kakovostno in strokovno delo na vseh niv njih.Trenutno imamo štiri licencirane trenerje, od tega dva z najvišjo licenco, dva pa z mladinsko licenco, imamo tudi 2 absolventa trenerskega seminarja, sodelujemo pa tudi s študentko postdiplomskoga dela študija za naziv magistra. Tekmujemo v vseh starostnih kategorijah deklic, od najmlajših, 10-letnic do Članic, in se uvrščamo praviloma med 8 ekip v Sloveniji. Prvič v dolgoletni zgodovini kluba pa bomo s člansko ekipo nastopili v slovenski prvi ligi. To pomeni velik organizacijski in kakovostni premik navzgor. ||| Smučarski klub Ihan Jesenska žetev ihanskih biatloncev V začetku septembra so v nekdanji »šuštarski meki« nastopili na tradicionalnem tekmovanju na tekaških rolkah, kjer so v močni konkurenci posegli v sam vrh. Klemen BAUER je s svojo borbenostjo, za katero je bil s posebno nagrado nagrajen s strani organizatorja zasedel odlično drugo mesto v absolutni konkurenci, v kategoriji juniorjev pa seveda prvo. Njegov klubski kolega Peter DOKL, pa se je veselil zmagovalnih stopničk v kategoriji juniorjev, bilje tretji. Vse bližje pa sta naša asa najboljšim članskim lovcem na smučeh, kateri že v jeseaskem delu sezone okušajo »slastne ihanske dobrote« v za njih ne preveč sladkem okusu. Grenkobo in nemoč so občutili na tekmovanju za Pokal RS v letnem biatlonu na Pokljuki. 17. septembra 2005. Klemen in Peter sta z osvojenim drugim oziroma četrtim mestom v članski kategoriji, kljub juniorskemu stažu, pokazala svojo odlično pripravljenost in velik napredek. Slednje je vnovič potrdil Klemen v Logatcu, in sicer v nedeljo 18. septembra, kjer seje veselil nove zmage na tekaških rolkah. V skladu s pričakovanji sta na Pokljuki nastopila tudi druga dva tekmovalca kluba sicer tudi člana mladinske biatlonske reprezentance, brata Aleš in Anže GREGORIČ, ki sta osvojila četrto mesto v kategoriji juniorjev oziroma starejših mladincev. Vse boljše pa gre tudi »mali ihanski četici«, ki se v letošnjem letu redno udeležuje tekmovanj, lako so Anže POVIRK, Aleš GREGORIN, Irena DOKL ter Miran MAJER dosedaj nastopili že na vrsto tekmovanjih s tekaškimi rolkami, in sicer v Tržiču, Ložu ter Logatcu. Najbolj odmeven rezultat pa je na Pokljuki dosegel Anže POVlRK v biatlonu, saj je v zelo neprijaznem in deževnem vremenu v kategoriji starejših dečkov osvojil tretjo mesto, kar je njegova letošnja najboljša uvrstitev. Nekaj mest za njim jc zaostal mladi Aleš GREGORIN, ki s svojo motiviranostjo in zagnanostjo vsekakor daje vzpodbudo za nadaljnje zavzeto delo v klubu. Delo v ihanskem klubu je seveda osredotočeno predvsem v tekmovalni oziroma trenerski del, vendar pa nam tudi organizacije tekmovanj niso tuje. Na domačin tleh smo tako v soboto, 24. septembra 2005, pripravili že zares tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah, o zanimivostih pa v naslednji številki. Za tiste, ki Vas to še posebej zanima, pa le klik na našo spletno stran: www.tsklub-ihan.si. Športno obarvan jesenski pozdrav iz. Ihana!!! Matjaž PAVOVEC Liga bo letošnje leto in verjetno še vsaj tri naslednja) organizirana tako, da bo v njej sodelovalo 12 ekip, ki bodo med seboj odigrale dvokrožni sistem - 18 tekem. V prvem delu tako ne bo le najboljše ekipe - Merkur Celja, ki bo igral v evropskih pokalih in Iroeal ligi (oblika Goodvear lige za ženske). Po odigranih 18 tekmah pa se bo liga razdelila v ligo za prvaka - prvih pet ekip in »Evroligaš«, ki bodo v medsebojnih 12 kolih odločali, kdo bo državni prvak, ter ligo za obstanek - vseh šest preostalih ekip iz prvega dela med seboj odloči, kdo bo naslednje leto igral v drugi ligi, kdo pa v prvi (liga za obstanek). Cilj našega kluba je obstanek med 8 najboljšimi klubi v Sloveniji, zato smo poiskali tudi kadrovske in finančne okrepitve. Upravni odbor je angažiral novega trenerja, ker je prejšnji trener na koncu sezone ponudil odstop, ki gaje UO tudi sprejel. Nov je tudi pionirski trener, tako da računamo, da bo »nova metla« prinesla malo poleta in živahnosti med dekleta. Pridobili smo tudi dve novi okrepitvi, od katerih v novi sezoni precej pričakujemo.poleg dobre igre tudi uspehe v šoli. Da mislimo resno, smo vsi skupaj pokazali z večjo zavzetostjo in prisotnostjo na treningih kot je bil običaj do sedaj. V pripravljalnem obdobju bomo opravili veliko število treningov, saj se dobro zavedamo, da je kvalitetni preskok iz druge v prvo ligo zelo velik. Vsi prvoligaši trenirajo 4-5-krat tedensko, mi pa smo do sedaj trenirali 3-krat, pa še to v nepopolnem številu. Tako smo skozi leta stagnirali in dopustili tekmecem, da so nam ušli. Potrebovali bomo kar nekaj časa, da bomo ta zaostanek nado-knadih. Nov jc tudi stroškovni nivo - prva liga prinaša dodatne dejavnosti in zahteve. Samo za primerjavo cenovnega nivoja prve in dosedanje lige navajam sodniške takse - v drugi ligi so bile povprečno 25.000,00 sit na tekmo, v prvi ligi 50.000,00 sit - torej cca. 100 %, poleg tega pa še dodatne zahteve tekmovanja - statistična obdelava podatkov, kjer moramo zagotoviti osnovno logistiko - dva računalnika s priklopom na internet za sprotno obdelavo tekem ipd. Tudi za samo opremo igralk moramo malo bolje poskrbeti, saj med druščino najboljših ne moremo izgledati, kot da smo prišli z vseh vetrov. Računamo, da bomo morali dodatno pridobiti cca 2,5 mio sit letno.To ne bo lahka naloga, saj bo potrebno poiskati več sponzorjev, ki bi jih zanimala promocija v prvi ligi. S stalnimi prošnjami in urgeneami smo pri Občini Domžale uspeli zbuditi zanimanje za našo panogo, kar ima za posledice postopno prenovo telovadnice, v kateri igramo tekme. Poleg razsvetljave, ki smo jo financirali skupno, smo v lanskem letu obnovili streho - s tem smo rešili problem zamakanja prebelili smo celo telovadnico, klub je nabavil nov se-malor, letos pa smo dobili tudi nov pod, zamenjavo dotrajane plastike na betonu s prijaznejšo podlago, parketom. S temi izboljšavami pa se pogoji dela niso izboljšali samo za nas, temveč za vse klube in športnike, ki trenirajo v tej telovadnici, prav tako pa tudi za 800 šolskih otrok, ki obiskujejo OŠ Vcnclja Perka v Domžalah. Za stopnjo više moramo povzdigniti tudi promocijsko dejavnost, tako snio v ta namen sklenili dogovor z uprav-Ijaleem portala Domžalc-on.nel, kjer imamo dogovorjeno napoved vseh domačih tekem, prav tako pa oglaševanje na video panoju sredi Domžal - na stavbi Varnosti Ljubljana pri avtobusni postaji. Letos bo tudi v Delu posebna rubrika o ženski prvi ligi, pa tudi na teletekstu se bomo stalno pojavljali. Skratka, čaka nas ogromno dela, ob tem pa upamo, da tudi uspeh ne bo izostal Košarkarlce stran 21 Bit Miki vas popelje v svet plesa Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke Plesno leto se sploh Se ni dobro začelo, Mikijevi plesalci pa že pridno trenirajo in dosegajo prve uspehe. Članska mala formacija je s koreografijo I ms uiili- shut na članskem Evropskem prvenstvu v shovt plesih zasedla odlično 7. mesto. Čestitke vsem plesalkam - Evi Jerman, Barbari Kern, Špeli Kregar, Barbari Maselj, Maši Peterka, Kaji Reberšek in Mojci Vidmar. Utrinke z mednarodne tekme, ki je bila 3. septembra v Beogradu in so se je udeležili tekmovalci iz Slovenije, Bosne, Srbije, Hrvaške, Slovaške, Češke, Madžarske, Italije in Nemčije, si lahko kot vse ostale aktualne dogodke ogledate v Miki fotokotičku. Na letošnjem Državnem prvenstvu v kombinaciji standardnih in latinskoa-meriških plesov, kije 18. septembra potekalo v Novem mestu, sta odlično 4. mesto med pionirji zasedla Matic Matuš in Klara Kren, 5. mesto pa prav tako med pionirji Jaka Mandič in Ana Kveder. Mladi Mikijevi plesni pari dokazujejo, da tudi najmlajši lahko dosegajo lepe rezultate, če pridno trenirajo in poslušajo svoje trenerje. Tekmovalno obdobje se je takoj po počitnicah začelo tudi /a hiphoparje, ki imajo Svetovno prvenstvo v hip hopu letos v Bremnu, v Nemčiji, in sicer od 22. do 25. septembra. Svetovnega prvenstva se bo kot solistka udeležila tudi Mikijeva plesalka Anja Trampuž, ki je na Državnem prvenstvu v hip hopu 7. maja osvojila 5. meslo. Anja trenira v Plesalnici skupaj s trenerjem Andražem Mrakom, ki obvlada hip hop in electric boogie in ki ga lahko vidite tudi v videospo-tih in na nastopih Rcbekc Dremelj. V soboto, 17. septembra, so Mikijevi plesalci za vas nastopili na Hitovem sejmarjenju, kjer so kljub slabemu vremenu in padavinam odplesali celo vrsto plesnih presenečenj in poslastic za vse ljubitelje plesa. Mladim plesalcem so se pridružile tudi Mikijcvc mične trebušne plesalke, ki so z orientalskimi ritmi odgnale slabo vreme in polepšale večer vsem zbranim. Če ste mislili, da plesnih nastopov zaradi dežja ne bo, ste se ušteli - nas vreme ne zmoti, saj uživamo v tem, kar počnemo in to radi pokažemo tudi vam. Tisti, ki ste iz kakršnihkoli razlogov nastop zamudili, si delček plesne zgodbe, ki jo je zabeležil naš sodelavec Franci Leve Kurty, oglejte v našem fotokotičku, kjer ne manjka zanimivih fotografij aktualnih dogajanj. Če se bliža vaš rojstni dan, pa še ne veste, kako bi presenetili prijatelje, nas pokličite, saj v Miki ju ob sobotah popoldne organiziramo prave rojstnodnevne zabave. Plesalnico za nekaj ur spremenimo v Zaba-valnico, kjer se pleše in igra, za dodatno zabavo in dobro voljo pa lahko poskrbi tudi animator. Zaradi velikega zanimanja je potrebno zabavo predhodno rezervirati, kar lahko storite s klicem na telefonsko številko 72 42 585 ali pa nam pišeje na info(a)mikiples.com. Če vas zanima še kaj o Mikijevih zabavah, dogodkih, plesalcih ali pedagogih in če bi se radi družili z našimi plesalci in predajalci, se nam pridružite na našem forumu na strani www.mikiples.com . Tam bomo odgovorili na vaša dodatna vprašanja in vam pomagali pri izbiri plesnega tečaja. Za tiste, ki se že potijo v naših Plesalnicah in bodo z nami nadaljevali plesni tečaj iz prvega v drugi semester pa smo pripravili tudi darilo. Če vas torej zanimajo plesni kriki, pridite v Plesno šolo Miki, kjer bomo skupaj odkrivali plesne skrivnosti. Lep plesni pozdrav. Romana Pahor Čestitamo NTSEdigs novi prvoligaš Delo z mladimi je osnovno vodilo vodstva in trenerjev namiznoteni-ške sekcije ED1GS. V svojem 25-letnem obdobju smo vzgojili mnoge dobre tekmovalce, ki so predvsem v mlajših kategorijah dosegali vedno boljše rezultate, predvsem na individualnih tekmovanjih. Leta 1999 smo prvič osvojili naslove državnih prvakov v ekipnem tekmovanju pionirjev in pionirk, kar ni uspelo nobenemu drugemu klubu, prav tako so naši tekmovalci in tekmovalke osvajali naslove državnih prvakov v kadetski in od leta 2000 do 2005 naslove državnih prvakinj: Špela Bur-gar, Natalija Lužar med mladinkami in David Orešnik, Andraž Avbelj, Peter Vida med mladinci, leta 2002 pa tudi naslov državnih prvakinj v ekipnem tekmovanju mladink. Špela Burgar je leta 2003 na evropskem prvenstvu v Novem Sadu osvojila bronasto kolajno med mladinkami. Uspehi so nas spodbujali, da smo se leta 1998 po kvalifikacijah z dekleti uvrstili v 2. člansko ligo, s fanti pa v 3. člansko ligo. Leta 2001 so se dekleta BLIRGAR, I UŽAR, PURKART IN AVBELJ uvrstila v I. državno ligo, kjer so uspešno tekmovala dve leti. Po dveh letih uspešnega tekmovanja, osvojili smo 4. in 6. mesto, smo prenehali tekmovati s članicami (odhod Špele Burgar iz kluba in pomanjkanje finančnih sredstev). Vso pozornost smo posvetili delu moške članske ekipe, ki je v sezoni 2004/2005 osvojila 2. mesto, v kvalifikacijah za I. državno ligo pa smo dvakrat premagali NTK VESNA iz Zaloga in se v sezoni 2005-2006 uvrstili v 1. državno ligo. Za ekipo NTS EDIGS so igrali: Andraž Avbelj, David Orešnik, Peter Vida in Miodrag Drljača pod vodstvom trenerjev Gregorja Gostiše in Luke Pirša. Pred nami je odgovorna naloga. V prvem letu načrtujemo predvsem nabiranje izkušenj v prvoligaškem tekmovanju in ohranitev statusa prvoligaša. Delo z najmlajšimi je še vedno naše osnovno vodilo. V sezoni, ki je za nami, smo izredno zadovoljni prav z najmlajšimi tekmovalci in tekmovalkami, ki resneje trenirajo namizni tenis od enega do dveh let. Na občinskem, medobčinskem in regijskem tekmovanju osnovnošolcev pa so naši igralci osvojili skoraj vsa prva, druga in tretja mesta. V sezoni 2004-2005 so na preglednih turnirjih MRNTZ, na katerih nastopi preko 200 tekmovalcev in tekmovalk, od Jesenic do Dobove in od Trbovelj do Rakeka in so razvrščeni v skupine 1. - 2. razred, 3. - 4. razred, 5. - 6. razred in 7. - 8. razred, naši tekmovalci osvojili kar nekaj odličnih uvrstitev in zmag. Medalje so osvojili: Anže Pišek, Žan Kumer, Žiga Capuder, Anže Kumer, Maja Tomšič, Žiga Erjavec, Anita Hađipašič, Kaja Skok, Sanja Tomšič, Neža Špenko, Matjaž Osolin, Gašper Zobavnik. Na državnem prvenstvu za mlajše ka-detinje je Sanja Tomšič skupaj s soigralko Kajo Petrovič iz Križ osvojila bronasto kolajno. V mladinski kategoriji je Natalija Lužar postala državna prvakinja, v igri dvojic je osvojila 2. mesto, David Orešnik in Peter Vida sta osvojila naslov državnih prvakov v igri dvojic. Med člani do 21 let je Natalija Lužar osvojila 2. mesto, David Orešnik in Andraž Avbelj pa sta v igri dvojic osvojila 3. mesto. Lepa spodbuda za sezono, ki prihaja. Janez Stlbrlč Andrej Stiichlv se je s prijatelji odpravil na najvišji vrh švicarskih Alp Dom (4545m), z največjo višinsko razliko od izhodišča (3l60m). Vzpon vzdolž Festigletscherja (ledenik) in na sedlo Festijoch (plezanje II), kjer so »napadli Eestigrat (SZ greben Doma; PD, skala II, sneg do 50°) preplezali vse težave, a smo se bili zaradi grozeče hladne fronte prisiljeni umakniti. Na višini malo čez 4200 m smo prečili levo na normalko ter po njej sestopili. Malo po tem, ko smo preplezali steno s Festijocha, je začelo snežiti,« je po vrnitvi razložil Andrej. Kljub deževnemu poletju smo v naših stenah vseeno našli suhe in dobre oprimke. Iako sta Andrej in Jasna Pečjak splezala Helbo (VI+, A0. 350m) v Severni Triglavski steni in Zajedo (V, 300m) Nad Šitam glavo. Skupaj z Valerijo Jesenovec pa še Šentansko v Begunjščici (VI+/IV-V, 180m), Humar-Škarja in Sobotno v Planjavi. Andrej je s soplezalcem uspel prehiteti dež še v smeri Stoletje (VI-/V. 180m) Nad Šitam glavo, ki jo je opisal kot »lepa smer. solidno vendar ne preveč opremljena in sploh priporočljiva za takrat, ko nimaš časa ali pa se nabirajo črni oblaki.« Poleg tega pa sta preplezala še Sekločevo smer (VI-/IV-V, 400m) in sestopila po smeri Jesih-Potočnik v Debeli peči. Aleš in Mojca Janžekovič sta se spopadla s Kranjsko počjo (IV/111, 250m) Nad Šitam glavo in DVK (V. 400m) v Velikem draškem vrhu. Nizke temperature so ju prepričale, da sta naslednjo plezalno turo usmerila v južno steno Kogla, kjer je Mojca v navezi z Matjažem Novakom splezala Virensa (IVAH, 150m), Aleš pa z Janezom Cerarjem Šolar-Zajc (VI, A0, lOOm). Andrej Stuchlv je ob »pomanjkanju« soplezalcev sam preplezal Virensa v Koglu in Smer X v Planjavi. Mojca in Aleš sta skočila še na kratke morske počitnice v PakJenico, kjer nista mogla mirovati na plaži in sta preplezala Diagonalko 6a in Forma Viva 6a+. Tam je bil tudi Jani Abe, ki je z različnimi so-plezalci grabil oprimke in uspel v Arma-dilon 6a, VVatersong varianta 5c, BWSC 6c+, Šubari 6c+ in Brahmovi 5c. »Vse smeri sem zlezel (NP). razen v Šubari se mi je v ta težkem cugu odlomil oprimek in sem poletel, potem je pa šlo « Robert Stupar in Jernej Grad sta okusila vse čare bivakiranja v triglavski steni. Plezala sta Kratko nemško smer, ko ju je nad Nemškim turncom presenetila megla. Zaradi slabe vidljivosti sta zgrešila polico, ki pelje proti izstopu Zimer-Jahn. ob 19. uri sta bila primorana poklicati 112. Za reševanje je bilo prepozno, zato sta bivakirala v lopi in »uživala v nevihti s strelami ter jutranjim snegom.« Zjutraj sta prišla reševalca in helikopter jih je peljal v Vrata. »Presenečen sem bil nad prijaznostjo reševalcev, nobeden nama ni očital ničesar.« je srečen konec komentiral Robert. Pet mesecev po porodu je Tanji Cerar v Bohinjski Beli uspelo preplezati smer Rapsodija, ocenjeno s 7b. Nekaj dni kasneje pa je v Retovju potrdila svojo formo, saj je splezala 3mix, ocenjeno 7b+/c in tako izenačila svoj najboljši športno-plezalni vzpon. Večina športnih plezalcev našega odseka pa je poletje preživelo v Franciji. Nejc Solje in Jani Abe sta večino časa prebila v Baucheuju-Verdon. Nejc je bil uspešen v več smereh težavnosti 7b (Rattle Snake, Bille en lete 7b+, Gare au Loopi 7b NP). Jani pa je skupaj preplezal okoli 70 smeri, večina NP. med njimi nekaj 7b in eno 7c. Tako sta se domov vrnila z bogato bero vzponov. Veliko smeri je nanizal tudi Klemen Vbdlan. Turnejo je večinoma preživel v plezališ-čih Ceuse in v La Balme. Plezal je smeri težavnosti do 8a (Vega 8a, Venus 8a) na pogled pa je uspel v Super Cathedrale 7c. »Definitivno se naslednje poletje vrnem v Ceuse in v La Balme, saj sta obe Kje praviš, da gre smer Prlmo splgolo? (foto: Mojca Janžekovič) plezališči res super za plezanje v najbolj vročih mesecih. Pa še plezarija je nora!« je bil navdušen Klemzv. Uroša Pavlica in Katjo Slane tudi slaba vremenska napoved ni zadržala doma. Podala sta se v nam manj raziskano in poznano Frankenjuro v Nemčiji. Gre /2l plezalno področje cca. 90 km SV od Nurenberga. Sektorjev je ogromno in so razmetani na območju 30 km2. Vseh smeri je okoli 7000, tako da se da plezati v vsakem vremenu. Značilnost fran-kenjurske plezarije so za prste prijetne luknjice različnih velikosti ter kratke, a začinjene smerce. »Plezalni teden nama je za nekaj dni skrajšalo vreme, nekaj časa pa sva izgubila tudi z iskanjem vremenu primernih sektorjev, lako sva plezala samo 5 dni« je pripovedoval Uroš. Plezala sta samo na pogled, uspela vsak v 25 različnih smereh (do 35m). »Sam sem na pogled uspel v smeren Ullala 6c+, Pfeffersack 6c, Katja pa je sajtala smeri do 6b+, v eni 6c+ pa ji je zmanjkalo čisto malo. Kot ponavadi se je tudi nama teden prehitro obrnil na okoii... Se bova pač morala še vrniti, smeri nama še ne bo tako kmalu zmanjkalo.« 15. 9. 2005 se je začela Alpinistična šola. Več informacij na spletnih straneh odseka www.ad-pecjak.si/ao. A.J.. M. J. Savate klub Domžale Dobra predstava v Logatcu V Logatcu je poleti potekala tekma v savateju. Tekma je potekala v enkratnem vzdušju in velikem številu gledalcev. Prvič je bila v Sloveniji predstavljena verzija < oiiihal. kar pomeni, da so tekmovalci udarjali na polno moč. Savate zveza Slovenije je predstavila tudi svojo novo pridobitev, borilni ring. V Logatcu je bila tudi zasedba Savate kluba Domžale. V dveh borbah je nastopil Luka Mljač (srednja kategorija -75 kg) ter pokazal, daje odlično pripravljen. V prvi borbi je prepričljivo premagal svojega nasprotnika. V zadnji borbi večera pa se je pomeril z državnim prvakom v težki kategoriji, Gašperjom Božovičem (Klub borilnih veščin Škofljica). Borba je bila prava poslastica, saj je v njej mrgolelo atraktivnih visokih udarcev ter rušenj in je bila tako pravšnja za zaključek uspešnega večera. Luka je bil žal v tej borbi poražen, ampak zadovoljen s prikazanim. V Logatcu sta bila kot sodnika tudi člana Savate kluba Domžale, Anže Bevc in Goran Gambiroža. Anže in Luka se bosta v oktobru z reprezentanco Slovenije udeležila tudi I vropskega prvenstva v savateju, ki bo potekalo v Parizu. INFORMACIJE na: 041/349-383 ali 031/880-171 www.savate-domzale.si in info@savate-domzale.si S. K. Na črnobelih poljih Državno prvenstvo za moške na Ptuju Na 15. državnem prvenstvu za moške na Ptuju jc sodelovalo 48 šahistov. Zmagal je mednarodni mojster Jure Borišek s sedmimi točakmi, ki je v zadnjem kolu tudi s kančkom sreče ugnal mojstra Grušovnjaka. Na drugo mesto seje presenetljivo povzpel mojster Bratovič, v zadnjem kolu je premagal Sakelška. Tretji je bil mednarodni mojster Marko Tratar. Z njim se je v zadnjem kolu kot beli pomeril Luka Lenič, ki pa je 'o partijo le remiziral, tako da se ni mogel vmešati v boj za prvo mesto. Marko je namreč izbral remi varianto in če bi Luka v njej igral na zmago, bi mu prej škodilo kot koristilo. Sicer pa je Luka igral zanesljivo. Očitno si je privoščil nekoliko predaha po velikem uspehu v Portorožu, kjer je zasedel drugo mesto in osvojil prvi bal za velemojstra. O dobri Lukovi igri priča dejstvo, daje osvojil nekaj rejlinških točk. Med člani Vele Domžale je igral tudi Jože Skok, ki seje s štirimi točkami uvrstil na 29. mesto. Posebej z mednarodnim mojstrom 'eričem je imel možnosti najmanj za remi, v Predzadnjem kolu pa je nespretno izgubil z domačinom, mojstrom Podkrižnikom. Sicer Pa je bilo prvenstvo na Ptuju zgledno organizirano, odigrano pa je bilo v športni dvorani srednješolskega centra. Škoda le, da ni bilo na prvenstvu niti enega velemojstra. Vrstni red: Borišek, Bratovič 7, Tratar, Lenič 6.5, Sakelšck, Grušovnjak. Barle, Jelen, Jerič 6, Gjuran, Podrk ižnik, Zorko 5.5, Ko-kol, Šebenik, Škoberne, Penko, Krumpačnik, Serdt, V. Srebrnič, Božičnik 5 itd. Ma Ptuju je potekalo tudi državno prvenstvo Je članice, kjer je premočno zmagala Jana Krivec z osmimi točkami, pred Novakovo s šestimi točkami in pol ter Srebrničevo s šestimi točkami. Sodelovalo je petnajst udeleženk, med njimi pa žal ni bilo nobene članice Vele Domžale. V Portorožu hltropotezno državno prvenstvo Najprej so se pomerile ekipe. Tokrat jih je sodelovalo 27, prvi dve mesti pa sta zasedli kar dve moštvi Branika iz Maribora. Mariborčani sesicer znani kot odlični »cugaši«. V zmagoviti ekipi so bili Zupe, Črepan, Supančič in Mikac. Tretji so bili Novogoričani na Čelu z Boriškom. Za Vele I )onižale |c na prvi deski igral Lenič, ki je oddal le dve točki, ostalim pa'ni šlo kaj prida od rok. Šemrl je na tretji deski zbral pel točk, Rebemik pa na četrti štiri točke in pol, odigranih je bilo devet partij. Domžalčani so pristali na desetem mestu, kar je bila solidna uvrstitev. Vrstni red: Branik Maribor 28, Branik Maribor 2, Nova Gorica 25, Sinfonika Vrhnika 22.5, Tomo Zupan Kranj 21, Radenska Pomgrad, Kočevje, Velenje 10.5, Piran, Vele Domžale 19, Novo mesto 18.5, itd. Luka na tretjem mestu Popoldne so v Portorožu odigrali še državno prvenstvo za posameznike, odzvalo se jih je 172. Nekoliko presenetljivo je slavil fide mojster Danijel Vombek iz (iriž. sicer član Radenska Pomgrad. Orel Oskarje tudi tokrat potrdil zelo zanesljivo formo, ki jo kaže že dlje časa in je bil drugi. Lenič se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, potem ko je v zadnjem kolu remiziral s Šebenikom. Premoč je moral priznati edino zmagovalcu Vombku, in sicer v desetem kolu, odigranih jih je bilo 13. Omeniti velja Pirančana Andreja Žnidarčiča, ki je osvojil odlično sedmo mesto, poleg tega pa je držal v rokah tudi organizacijske niti pri pripravi državnega prvenstva. Med Velovci je Rebernik osvojil 45. mesto, Filip pa 56. mesto, oba s sedmimi točkami, Šemrl pa seje s šestimi točkami in pol uvrstil na 66. mesto Vrstni red: Vombek, Orel, Lenič, I Iržica, Šebenik 10, Borišek, Žnidarčič 9.5, Supančič, Markun, Gjuran, Cepon 9, Mazi, Veličko-vič. Dizdar. Zupe, Žugaj, V. Rožič, Kovačič, Šoln, Kastelie 8.5 itd. DP v pospešenem šahu v Grižah Lenič drugI, Vele tretje V Grižah so se za vidne državne lovorike najprej v soboto spopadli člani. Znova je bil zmagovalec presenetljivo mojster Marjan Kastelie iz Novega mesta, drugi pa je bil Luka Lenič. Tudi tokrat je v zadnjem kolu remiziral s Šebenikom, odločilen v boju za prvo mesto pa je bil verjetno poraz s Kruin-pačnikom v petem kolu, dotlej pa je Luka zabeležil štiri zaporedne zmage. Seveda je tudi drugo mesto odlična uvrstitev. Med Velovci sta se izvrstno odrezala mladinca Jure Plaskan na triindvajsetem in Matej Filip na petindvajsetem mestu, zbrala sta pet točk in pol. Tekmovalo je 93 igralcev. Vrstni red: Kasteiic 7.5, Lenič, Šebenik, Mazi, Vombek 7, Šitnik, Jerič, Krumpačnik, Gom-boc, Kokol, Gjuran, Kodrič 6.5. Črepan 6. Vrečic, Bukovec, Milinkovič, Kobe, Žvan, Orel, Žugaj, Plahuta, Penko, Plaskan, Serdt, Filip, Saradjen. Števanec 5.5 itd. V nedeljo pa seje odvijalo državno moštve-no prvenstvo v pospešenem šahu. Znova je slavil mariborski Branik (Zupe, Mikac Črepan, Supančič), pred vrhniško Sinfoni-ko. Imenitno so se odrezali Velovci, saj so osvojili tretje mesto. Na prvi deski je levji delež opravil kdo drug kot Luka Lenič, ki je iz devetih partij osvojil sedem točk. Na drugi je Jeran iz osmih partij zbral tri točke, kar je dober rezultat, saj je ekipa ves čas igrala v vrhu. Šemrl je na tretji deski iz devetih partij osvojil zelo dobrih šest točk. Rebernik je na četrti poziciji zbral dve točki in pol iz petih dvobojev. Zelo dober je bil na isti deski Boris Skok, kije iz petih partij ekipi priboril tri točke in pol in med drugim premagal mojstra Antona Praznika. Na tekmovanju je nastopilo 19 ekip Vrstni red: Branik 25.5. Sinfonika Vrhnika 23.5, Vele Domžale 2.3, Radenska I 22.5, Radenska II 21.5, Paloma 20.5, Nova Gorica 19 5, Poljčane, Stari trg, Žalec, Velenje 18.5, Kočevje 18 itd. Jože Skok Za šahovske sladokusce Bogata poletna šahovska bera Luke Leniča Prava šahovska zgodba o uspehu se je pričela v Portorožu, ko je na 16. memorialu dr. Milana Vidmarja (od 8. do 17. julija 2005) 16-let-ni Luka (ELO rating 2463!) osvojil svoj težko pričakovani prvi velemojstrski naslov oziroma bal. Manj kot mesec dni kasneje pa se je na 15. državnem šahovskem prvenstvu na Ptuju (12-19.8.2005) boril celo za državnega članskega prvaka. Do naslova mu je zmanjkala polovica točke oziroma zmaga v zadnjem krogu... Zasedel je zelo dobro 4. mesto, državni prvak pa je postal njegov prijatelj MM Jure Borišek. V začetku septembra (5. 9.) je Luka Lenič zopet na stopničkah za zmagovalce, na Odprtem hi-tropoteznem državnem posamičnem prvenstvu v Portorožu se zavihti na lepo 3. mesto, toda z nekoliko grenkim priokusom, ker mu ni uspelo ubraniti lanskoletnega prvega mesta ... Na državnem prvenstvu v pospešenem šahu, ki je bilo 10. septembra v (irižah, je zopet tik pod vrhom, pred njim je med 93 udeleženci samo FIDE mojster Marjan Kasteiic iz Novega mesta, za njim pa Šebenik, Mazi, Vombek, Sitnik, Jerič, Krumpačnik idr. Že naslednjega dne seje Luka Lenič zopet izkazal z odličnim rezultatom (7/9), tokrat na 1. deski ŠD Vele Domžale, ki je prav zaradi njegovih zmag zasedla odlično 3 mesto v Sloveniji. Ta njegova poletna šahovska bera najbrž ni popolna, vendar zelo zgovorno priča o dragocenem šahovskem biseru ŠD Vele Domžale in seveda Slovenije. In katero partijo naj izberem? Tista zadnja z Vidmarjevega memoriala mi je najprej prišla na misel. Tista, ki je odločilno pripomogla k osvojitvi prvega velemojstrskega bala, ko je odlično vodeni igri v končnici dobesedno »po-metel« z velemojstrom Draženom Sermekom In ga izpodrinil iz slovenske reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu v Gothenburgu (29.07.- 08.08.2005) in zasedel njegovo mesto! Dražen Sermek - Luka Lenič XVI. memorial dr Milana Vidmarja, 2005 1 .e4 c5 2c3 d5! 3exd5 Dxd5 4.d4 Sf6 5Sf3 e6 6.Le2 Sc6 7.0-0 Le7 8.Le3 cxd4 9.Sxd4 Sxd4 I0.cxd4 Ld7 ll.Sc3 Da5 12.a3 Lc6 13.b4 Dd8 14.b5 Se4 15.TC1 Sxc3 16.Txc3 Ld5 17.LD 0-0 18Lxd5 Dxd5 19Df3 Dxf3 20gxO a6 21 b6 Tac8 22Tfcl Txc3 23.Txc3 Ld6 24Lg5 h6 25.Le3 Td8 26.h3 Kf8 27Kfl Ke7 28Ke2 Lb8 29a4 Td5 30Tc8 Ld6 31Tg8 g6 32.Lxh6 Txd4 33 Lf8+ Kd7 34Lxd6 Kxd6 35 Tc8 Txa4 36Tc7 Tf4 37.Ke3 Tf5 38Txb7 Kc6 39Tb8 a5 40T4 Td5 41.Ke4Td7 42.Ke5 i HH m ■ ■ ft m ■ ■ bc d • i g Tb7 43 Ta8 Kxb6 44Kd6 Kb5 45.f3 a4 46h4 Kb4 47.f5exf5 0-1 Državna prvaka za leto 2005 v kombinaciji 10 plesov Plesni par ]yiatej in Spela Kralj Plesni par Matej in Špela Kralj po eelomesečnih pripravah v avgustu in intenzivnih treningih v septembru tudi v novi sezoni ne popuščata, temveč nadaljujeta z odličnimi rezultati tudi v tej sezoni. Iako sta 10. in 11. septembra zmagala na mednarodnem odprtem prvenstvu Italije v Bologni v starostni skupini do!8 let v latino ritmih. V standardnih plesih sta zasedla četrto mesto v starostni skupini do 18 let, enak rezultat pa sta dosegla tudi v starostni skupini do 21. leta. Rezultati so bili dobra spodbuda za državno prvenstvo v kombinaciji 10 plesov, ki se je odvrtelo v dvorani Leona Štuklja v Novem mestu 18. septembra 2005. Z odlično predstavo sta zopet dokazala, da sta trenutno pri nas naj- boljši plesni par v kategoriji starejših mladincev. Naslov državnih prvakov jima je prinesel zastopanje naše države na svetovnem prvenstvu, z mislimi pa sta že na pomembnih mednarodnih tekmovanjih v mesecu oktobru - Beograd open in International turnir v Londonu. Čestitke in veliko uspeha tudi v prihodnje! B. Kotalkarsko drsalni klub Domžale Evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju V avgustu je potekalo EP za kadete in mlajše mladince v umetnostnem kotalkanju. Gostitelj je bil Kotal-karski klub iz Renč. Za organizacijo so prejeli mnogo pohval in niti ene kritike, piko na i pa so prinesle še dobre uvrstitve naše reprezentance. Med kadetinjami je Renčanka Sara Pregelj osvojila sploh prvo medaljo v obveznih likih - bron za 3.mesto, ki ga je nadgradila še s srebrom v kombinaciji. Med maljšimi mladinkami smo imeli tudi KDK Domžale svojo predstavnico. Maxi Cerar seje letos odločila da na EP nastopi le v obveznih likih, odločitev se je izkazala za kar pravilno, Maxi je osvojila 9.mesto, konkurenca pa je bila med tretjim in devetim mestom precej izenačena tako, da so se uvrstitve iz lika v lik spreminjale. Ma\i je bila s svojim nastopom zadovoljna morda je bila kakšna majhna napaka za boljšo uvrstitev usodna vendar je pokazala da se lahko primerja z evropskimi tekmovalkami. Trenerski team Matej Drašček in Vio-leta Mordej, je bil uspešen, saj sta bila z Maxinim nastopom zadovoljna oba. V isti konkurencije nastopila še Petra Pokovec in osvojila 11 mesto. KDK Domžale čestita vsem repre-zentantkam, še posebej pa Maxi Cerar in trenerjema Mateju Draščku in Violeti Mordej. Mlajše tekmovalke KDK pa še naprej uspešno nastopajo na tekmovanjih za Pokal Slovenije. V nedeljo, 9. oktobra, sledi še eno tekmovanje za Pokal Slovenije, v organizaciji KDK Domžale, VABLJENI V RCU LUKOVICA. KDK T I¥>A Preserje pri Radomljah, Pelechova 15 (POSLOVNA STAVBA TOVARNE LIP) PAPIRNICA prodaja pisarniškega materiala In šolskih potrebščin FOTOKOPIRANJE fotokopiranje plotanje in kopiranje načrtov, zlaganje color fotokopiranje color in črnobelo printanje dokumentov okvirjanje slik in gobelinov velika izbira okvirjev OKVIRJANJE ugodno najem fotokopirnih strojev servis in prodaja znamk KONICA - MINOLTA 0EVELOP in telefaxov CANON odprto od 7 00 do 19 00 ur« sobota od 8 00 do 12.00 ura tel. 01 / 7227 457, 7228 018 E-MAIL: Janez.hrtfearOslot.not Internetni nasov: papirnica-lipa.com PAPIRNICA UPA HRIBAR JANEZ S.P Preserje. Pelechova 15,1235 Radomlje OBJAVA NAGRADNEGA ŽREBANJA OB KONCU POČITNIC SMO V NAŠI PAPIRNICI ŠOLARJE. KI SO V NAŠI TRGOVINI KUPILI ŠOLSKE POTREBŠČINE IN DELOVNE ZVEZKE RAZVESELILI Z NAGRADNO IGRO NASftADE SO PREJELI: 1 nagrada - GLASBENI STOLP NU5KA ZAK PRESERJE Z. nogroda - TORBA. KALKULATOR. BUDILKA MARCEL SKOnC DOMŽALE 3. nagrado - TORBA. KALKULATOR. BUDILKA EYA PREBIL MENGEŠ OSTALE PRAKTIČNE NAGRADE SO PREJELI; EVA GRAŠIČ. NOŽICE A NIŽE ŠARC. ŽICE GAŠPER KODERMAN. POOSTUDENEC ANJA ŠINKOVEC, RADOMLJE SARA MARINKO. ŠMARCA ANJA MARIN, PRESERJE JOŽICA SLADIC, HOMEC VSEM NAGRAJENCEM ČESTITAMO ! OB TEJ PRILIKI, PA BI SE VSEM KUPCEM RADI ZAHVALILI ZA ZAUPANJE, TER JIM ZAŽELELI USPEŠNO ŠOLSKO LETO KOLEKTIV PAPIRNICE LIPE Priprave mladih košarkaric Poletni tabor Šmarje 2005 Poletni tabor - prva misel, ki mi je zjutraj šinila v glavo, ko me je mami s težavo zvlekla iz postelje. Pot v Šmarje sem prespala, ko pa sem odprla oči sem pred sabo zagledala tablo Šmarje pri Jelšah. Kot bi mignil, smo začeli s treningi. Vsako jutro so nas prebudile sladke besede trenerja: »Dajmo, dajmo! Vstati je treba. Čas je za lepe stvari!« Pred zajtrkom je bil na sporedu jutranja atletika poimenovana: Petnajst pravih zbralo se je v Šmarju, Odločene, da pokažemo, kar znamo. Le naš slogan naj odmeva: »Ena za vse, vse za eno!« Trenerju smo vzdevek mehurček dale. »Ne morete trenirati, če ste premalo spale!« In me smo iz »inata« mu nasprotno dokazale. Štor man kuhal nam hrano je odlično, Pojedle smo enormno jo količino. Odspale vsak dan dneva tretjino. Rade smo si kaj lepega zapele, Turbo folk do konca navile ter da »Noč ima svojo moč,« smo ugotovile. In se novim zmagam nasproti zapodile! Tudi vse lepo enkrat mine, Ampak izkušnje vtisnile smo si v spomine. Bedarije vse za sabo pustile, O taboru še dolgo bomo govorile, in vedno Rade se tja vrnile! Kikl. Slmy In Tina »Ogled okoliških znamenitosti.« Po zajtrku pa prijetno raztezanje in masaža. Popoldanski čas smo zapolnile z različnimi aktivnostmi (plavanje, odbojka, tenis, namizni tenis, nogomet), najbolj pa smo bile vesele obiska »vodnega raja« Aqualune, kjer smo se noro zabavale. Spustile smo se po vseh toboganih. Najbolj pa smo se nasmejale, ko nas je obračalo na drči. Čeprav ni bilo tropske vročine, nas to ni oviralo pri vodnih dejavnosti. Ko nam je bilo že pošteno hladno, smo se grele v otroškem bazenu, kjer je bilo najtople-je. Po vodnih norčijah smo obiskale tudi čokoladnico, kjer smo se najedle raznovrstne čokolade in zato pustile večerjo skoraj nedotaknjeno. Zvečer smo hodile na kakav, kjer smo se pošteno razžive- le. Ker pa je bil natakar bolj zanimiv od okolice in kakava, nismo mogle iz svoje kože in smo ga ves čas zba-dale. Čeprav smo se vračale okoli 23. ure, nam ni zmanjkalo energije za smeh. Če bi kdo ponoči stopil v prostor, kjer smo spale, bi slišal marsikaj zanimivega, od smrčanja do govorjenja v spanju in drobnih skrivnosti, ki morajo ostati skrite. Kljub napornim treningom, smo preživele prijeten teden, ki nam bo vsem ostal v lepem spominu še dolgo časa. Že sedaj se veselimo prihodnjega avgusta in ponovnega obiska teh zanimivih in prijaznih krajev. Ana »Barbara JEANS STORE BREZA CENTER ŠPAR DOMŽALE 1000 SIT I BON OB NAKUPU NAO 10.000 SIT I | TEL: 01/7211 683 trgovina s spodnjim perilom S Ljubljanska cesta i 1230 Domžale Tel .01/721 10 10 High care center Domžale — Center zdravja, lepote in dobrega počutja Kaj vam nudimo? NEGA OBRAZA: vlažilna nega, vitaminska nega, anti akne, anti stres, proti gubam, nega podbradka Za nego obraza uporabljamo 40 račlinih neg pri katerih uporabljamo aparate: - RIDUSTAR je aparat za kozmetično obravnavo gub z igelno elektrodo ali samolepilnimi površinskimi elektrodami - ULTRAZVOK za sonoforezo- globinsko vtiranje kozmetičnih in farmacevtskih preparatov v kožo), - SPM - aparat za vakuumsko masažo, ki se uporablja za limfno drenažo, regeneracijo, pospeševanje prekrvavitve, zgostitev tkiva (čiščenje kože - akne, ogrci; za učvrstitev kože, odpravljanje gubic,...) NEGA TELESA: anticelulitni programi, povečanje in učvrstitev prsi, zmanjšanje prsi, obravnava brazgotin, odprava strij, va-kumska masaža, mehanska limfna drenaža, nega z ultra zvokom, klasična masaža, re-fleksoterapija, pedikura, depilacija... Vsako stranko individualno obravnavamo. Pri prvem obisku naredimo brezplačno anamnezo, s katero dobimo podatke o njenem zdravstvenem stanju, načinu prehranjevanja, fizičnih aktivnostih, stanju vezivnega tkiva, ter stopnji ce-lulita in maščobnih oblog na predelu rok, zadnjice,stegen in trebuha. Na podlagi teh podatkov računalniško izdelamo individualni program za stranko (število in vrsta terapij in preparatov glede na njeno stanje). Če bi radi naredili nekaj zase -za svoje telo in dušo, nas obiščite in se prepričajte na tel. Št 01/72-19-400; Domžale, ulica talcev 5, rumena hiša, nasproti Mcrcator centra Posebna ponudba - v mesecu oktobru vam nudimo na vse anticelulitne obravnave 30% popusta! sam Tt°p 01/7230900 www.hpcommerce.sJ VISTRA TRGOVINA • OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE • VODOVODNI MATERIAL • VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale tel./fax: 01/721 16 55 * tel.: oi/724 43 43 fax: 01/724 43 44 * e-mail: vistra02@siol.net nova stanovanja za 2 - 4 osebe tik ob morju - 20m od centralne plaže na Punti možnost rezervacije stanovanja s teraso trženje in informacije telefon: 01/8310 790, gsm: 031/343 866 mali oglasi Izposojam vrtičkarskc stroje: pre-zračcvalcc trave, motokultivator, vrtnice za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, cl.o.o. Mob.: 031 787 865 MAII MATIKO za osnovne in srednje sole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 UKMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 INSTRUIRAM matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Računovodske storitve in davčno Svetovanje po ugodni eeni nudi računovodski servis 1'RS NAIITIGAL, d.o.o. Domžale. GSM (Ml 732 267. Jahanje konj in ponijev za otroke in popolna oskrba za vašega konja v Domžalah. Mob.: 041 903 610 IŠČEM siVII JO za delo na domu, zaželena okoliea Domžal in lasten prevoz tel. 031 274 425 Nataša slkvis šivalnih strojev s.p. Preserjc, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Tel. 01 722 78 97 POTREBUJETE ZANESLJIVO osebo za čiščenje poslovnih prostorov v Domžalah te. 01 7215 436 med 12. in 17. uro. /, delom lahko pričnem takoj. PEDDCURA na vašem domu tel. 041 862 952 Romana w STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 57 17,01/722 70 89 39 9 7,01/722 8 9 98 01/721 ISDN 01/722 - ALU in PVC okna in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stakla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel • fuzije - vitraži • uokvirjenje slik K-DOM, d.o.o. Rusjanova ulica 6. IOC Zg. Jar5e Telefon. 01/ 7216 876, www.k-dom.si I Odprto: ponedeljek - petek od 8' 1 T, sobota zaprto Trgovina s tehničnim tekstilom • vrtna tekstilna pokrivala AGR0-FLIS m* • geotextil za drenaže Ge~dren JSm • geotextil za ceste Ge-teJf* / \ • strešne folije Tay-son* • polnila in flisi za tapetnike'JUV^L^ • vvolneni filci in polirni koluti °5 Kako pogosto se vam /godi, da si rečete: »Škoda, da te priložnosti nisem izkoristil takoj, ko seje pojavila...« Za vas imamo dobre novice! I. Oktober, mesec varčevanja, pričnemo 50 % prej! 2 Podarjamo vam 50 % našega zaslužka! t. NOVO naložbena priložnost Investicijski sklad KD DcLux. Oktober je mesec varčevanja To vemo Battke, zavarovalnice, družbe za uprav Ijanje nas bodo nauk i ponudbami Marsikomu od vas m ho v teh dneh iztekla tudi vezava v banki. Kaj pa sedaj? Pri nas vedno iščemo nekaj drugačnega, novega, zato bo letos Mesecvarči-vanja v znamenju Številke 50! Mesec varčevanja pričnemo 50 % prej. torej 15. septembra: m» mi vlagateljem pa podarjamo 50% našega zaslužka! \\ciii \ lagatcljem, ki bodo v obdobju od \kl|iičrio IS, 9. 2005 do vključno 14. 10. 2005 prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in katerih pristopna izjav a bo popolno Izpolnjen«, bo kri lovettments d. o. o za vsa njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad, ki bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada v času od 15. 9. 2005 po 12.00 uri pa vse do 14 10. 2005 do vključno 12.00 ure, v navedenem obdobju obračunala 50% popust pri vstopnih stroških, ki so določeni v pravilih Upravljanji \ /aicmnega sklada. Popust ne tretja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju, ki ostanejo nespremenjeni. Akcija velja izključno ■/» nove vlagateljev vzajemni sklad, ki prvič pristopijok pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Izbirate lahko med uspešnimi vzajemnimi skladi K D: K D Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb: KD Rastko. delniški vzajemni sklad; KD Bond, obvezniški vzajemni sklad; KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov: KD MM. vzajemni sklad denarnega trga - k slednjemu lahko pristopite celo brez Vstopne provizije! Vsem vlagateljem v podsklade KD Del ux. katerih plačila bodo v obdobju od vključno 15.9.2005 do vključno 14.10.2005 prispela na posebni račun izločenih sredstev sliank KI) BPD, d o.o kije /a vsak podsklad KI) Del ux odprl pri SKH banki d d . bo kd BPD, d.o.o. v času trajanja akcije zaračunala 50 % vstopnih stroškov, k i so določeni z lestvico. Izbirate lahko med KD DeLux - Central. Eastcrn & South European Equities (delnice slednje, vzhodne m južne l.vropcl, KI) Del us -Central, I astern & South European Bbnds (obveznice srednje, vzhodne in južne i vrope), kd DcLux -\\esiciii European Bqukies (delnice zahodne Evrope), kd DtLun - Global Lquities (svetovne delnice). ki) Del n\ ■ (ilobal Hondsl svetov ne obveznice) Pokličite brezplačni telefon: 080 1208J Pl idite v I inančno točko! Kliknite na vvvvvv kd-group.siali www.flnancnaloeka.si "KO Investments, družba za upravljanja, d.o.o.. Celovška oaata 206 1000 Ljubljana, upravna vzajemne sklade KO Galileo, vzalemni sklad nekaibllnn struktura naložb. KD Rastko. delniški vzajemni aklad. KO Bond. obvezniiM vzajemni skled. KO Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov In KD MM, vzajemni sklad denarnega trga Prospekti in Izvlečki prospektov vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments d. o o. so vlagateljem med delovnim 6asom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnenth, ki sprejemajo pnstopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnih skladov. Vpisna mesta in pogodbeni partneni so objavljeni na spletnih straneh vvww.kd-group.Sl. kjer so velektronski obliki dostopni tudi polletna In letno poročilo ter Prospekti in izvlečki prospektov vzajemnih skladov Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročita." Prospekt, izvleček prospekta, zadnje letno in morebitno kasnejSe polletno poročilo investicijske družbe KD DeLux ter dodatek k prospektu investicijske družbe s spremenljivim delniškim kapitalom KD DeLuM za vlagatelje v Republiki Sloveniji so vlagateljem na voljo na sedežu KD BPD. oorznoposredniSka družba, d.o.o . na vseh vpisnih mestih (Finančnih točkah) in na spletnih straneh www.tinancna točka.si www.kdgroup.al Vrednost delnic podskladov KD DeLux. spremembe vrednosti delnic, najvišje vstopne stroške in Število vpisanih delnic posameznega podsklada KD 0eLux bomo dnevno objavljati na spletni strant www.fin9ncna-tOCk«,»l, v časopisu Finance tn rnorebitnih drugih dnevnikih z večjo naklado KD Del.ux SICAV, 6a, Circuit de ta Foiro Internationale. L -1347 Luxembourg; Družba za upravljanje 1,1 (> Fund Services S A. 6a. Circuit de la Foire Internationale. L-1347 Luxembourg; Banka skrbnica SEB Prlvate Bank S A. 6a. Circuit de la Foire Internationale L-1347 Luxembourg; Upravl|avec premoženja: KD BPD, borznoposredniika družba d.o.o., Celovika cesta 206 S11000 Ljubljana. Slovenija: Nominalni imetnik delnic/ distributer: KD BPD. borznoposredniika družba. d o.o . Celovtka cesta 206. S11000 Ljubljana. Slovenija oiij-ELEKTRO ITUp OČIVAVŠEK Elektrotehnično podjetje ELEKTRO POČIVAVŠEK D.O.O. praznuje 55-letnico Mesto Domžale, ki se rado pohvali, da je zanimivo tudi zaradi pestre trgovske ponudbe in se lahko pohvali z vrsto specializiranih trgovin, med katerimi ima posebno mesto elektrotehnična trgovina ELEKTRO POČIVAVŠEK D.O.O. v Domžalah na Ljubljanski cesti I19a, s celovitim programom, ki zadosti vsem potrebam po tovrstnem materialu. Na tej lokaciji deluje elektrotehnična dejavnost kot storitve že 55 let, v zadnjih 15-ih letih pa seje dejavnost razširila še na elektrotehnično trgovino. Kvalitetne storitve boste našli v številnih domžalskih domovih, pa tudi v obratovalnicah, delavnicah obrtnikov, poslovnih objektih in tovarnah, po katerih je znana občina. Zadovoljstvo s področja zagotavljanja vseh vrst storitev s področja elektrotehnike, seje razširila v prijetno in dobro založeno trgovino, ki jo boste našli v Domžalah, na Ljubljanski cesti št. 119a. Prodajni program sproti prilagajajo novostim na tem področju, ga dopolnjujejo, ob tem pa posebno skrb namenjajo tudi konkurenčnosti - tako na področju kvalitete kot cene artiklov, ki jih prodajajo. Ob obisku njihove trgovine pa se boste lahko tudi prepričali, da zagotavljajo tudi strokovno pomoč kupcem. Njihova ponudba je zanimiva tako za obrtnike in podjetnike kot tudi posameznike, ki ob gradnji ali obnavljanju hiš ali gospodarskih poslopij potrebujejo elektro material iz njihove trgovine. Poleg osnovnega prodajnega programa, ki se stalno širi in prilagaja novim zahtevam, imajo stalno na zalogi: - različne vrste stikal in vtičnic (petih) domačih in tujih proizvajalcev; - vse vrste elektrotehničnih vodnikov in instalacijskih cevi; - žarnice in sijalke vseh vrst; - kompletno opremo za hišne in industrijske razdelilce, električne števce in elektro omarice; - svetila za poslovne prostore in splošno razsvetljavo v stanovanjskih prostorih; - dekorativne svetilke, ki se montirajo na strop, steno ali v tla, vse priznanih proizvajalcev; - domofone in videodomofone za vse vrste montaž; - vse vrste vtikačev in priključnih vrvic za 400V, 230V, telefonijo, TV in informacijske instalacije; Med novostmi pa posebej opozarjajo tudi na veliko izbiro elementov za zaščito električnih aparatov pred delovanjem strele oziroma prenapetostjo in NOVO SAMODEJNO stikalo za življenje brez »elektro smoga«. In ne nazadnje uvajajo tudi povsem nov program »pametna hiša«. Na koncu pa je potrebno poudariti, da jim vse to ne bi uspelo brez njihovih zvestih kupcev in sodelavcev. Poslovodja Jaka in sodelavci Uroš, Edo in Tina vas vabijo v prenovljeno trgovino. Srečno tudi naslednjih 55 let! ^ OPTIK ^\ Martina V +mJ Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 www.voIks.wagen.si Avto leta Prvi v Evropi Golf postavlja standard« Kralj tvojega razreda 'Si ■ K/IRO "K ■ im/ IBBIm^L^ O ifo@kai INŽENIRING d.o.o. Mengeš Js Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic mmtm ejjjas! E Slovenska cesta 24. 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986. 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 PREVENTIVNI PREGLED DOJK Golf evforija: - 400.000 SIT* Avto Debevc Mengeš, Gorenjsko c. 13, 01/72 30 330 Trzin, L|ubl|asnka c. 17, 56 42 388 www avtodebevc.si SUM IrtailSi an js T tatu HM pretil In nafdijl mazni »asa are*, prlznaajl zlati mutafl« i potekati priznanjem ttrskovna aomkH« ki pustu aaaraaa za »e>stHi norott i poorocj« laiiihi. S pomočjo najnovejšega sistema -m BreastScan Prednosti metode: •takojšnji izvidi • pregledi so neinvazivni •zgodnje odkrivanje bolezni • popolna varnost • visoka natančnost tudi pri ženskah do 40 let Ne dovolite, da vas bolezen prehiti! > i rfff MMlB^Cl^ialeiJ' L. 01/561 25 21 d±WGi mM) Slibrtintan. Stupna ponb* >.o-..il'HBkm lm#f.%BS -IMf.kfli »evfc