PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
1. štev. 119 - Cena 2.- liri
Nikdar ni Mio oženijo Trsta In nje' gore okolice brez Slovencev, odkar smo pred 13 stoletji prišli na Kras In Sočo.
Rektor univerze Dr. MILKO KOa
TRST, torek 2. oktobra, 1945
h trnjevi poti v novo dobo
®oba petindvajset let je raz-kratka doba v zgodo-■™j narodov. Tisti, ki so pred ™*ndvajsetimi leti stali v prvih »tok javnega življenja, so po Se Hve priče tedanjih do-tedanja mladina, ki sc ; todi lahko še spominja, za-!e,na sedaj položaje tedanjih tedanji otroci, ki so J*1) na ielu sedanjih mladin-, 3 te v pogovoru s svojimi ?‘jj lahko iz direktnega vira o tedanjih dneh. i Jtyektivno vzeto, je tudi za WJovino primorskih Slovencev tfol*v.atov ta doba le samo tetrt J*lja trajajoče zgodovinsko *<*ob;8. A dogodki, ki so jim '.^Soraj omenjeni rodovi bili (j > eo bili tako mučni, pot,
' *° jo skozi to četrtstoletje ,,,,.Ui, je bila tako trnjeva, ji ^nie treh naših rodov tako , P«o teiko, da se nam zdi, t. .°r bi to kratko zgodovinsko ^°bje trajalo več kot sto let. *e«edc je to le privid, lasten J?* trpinom, posameznikom in : panira skupnostim, a resnica temu ta, da je bila ta ^rnsr°ma kratka šola za naš 1, tako vsestransko temelji-l£*or bi v resnici trajala
Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni št. 1-L Tel, št. 93806 93807. 9380S. Rokopi^ ae ne vretji0
Dosledni tradicijam narodno-osvobodilne borbe
Glavni odbor SIAU-ja proglaša na svoji prvi seji priključitev našega Primorja k Demokratični federativni Jugoslaviji za edino rešitev v duhu samoodločbe narodov in ljudske demokracije
celo stoletje.
•fa o,tore-? čuda, če smo primor-^jeth 6 *n Hrvati v nasled-|L?! fazdobju kratkih a naj-
dveh let te nezaslišano
0® Sole z odličnm uspehom
vse hude izkušnje, se jlaskavcem, ki so nas
Tret, 2. — Nieta I« potekla dva meseca, odkar ae Je vse ljudstvo Julijske krajine združilo v bratski zvezi Slovansko-italijanske antifašistične unije, ki podaja edini resnični izraz volje ljudskih množic vse dežele, edinj izraz teženj italijanskega in slovanskega ljudstva, industrijskih delavcev in kmetov, demokratičnih Intelektualcev, In že najbolj pereče življenjsko vprašanje, spričo katerega prihaja program te zveze do svojega popolnega uveljavljenja. Zaradi tega se je včeraj sestal glavni odbor SIAU-ja, da da pravi poudarek prav temu bistvenemu vprašanju, od katerega Je odvisna vsa usoda, vsa življenjska bodočnost ljudskih množic is
tržaških tovarn, s kamnitega Krasa, s prostranih tržiškiih polj, z briških vinskih goric, is lepih dolin Slovenske Benečije. Glavni odbor naše vseljudske zveze se je sestal na Reki. Na njegovi seji je prišla težnja vsega ljudstva v Julijski krajini do polnega izraza v govoru, ki ga je imel na seji odbora njegov tajnik tov. Boris Kraigher. Njegove jeklene besede so vodilo, ki tolmačijo vsa hotenja delavskih in kmečkih množic dežele, ki izražajo poslednji postulat, za katerega se bo ljudstvo borilo z enako doslednostjo, z enako sa-moodpovedjo, kakor vsa leta narodno-osvobodilne borbe, tokrat na političnem področju, toda z nič
manjšo požrtvovalnostjo kakor nekoč a orožjem.
Sejo glavnega odbora SIAU-ja je otvoril tov. France Bevk, predsednik glavnega odbora, ki j« pozdravil vse prisotne člane odbora, ki so zastopali prav vse kraje dežele, ter predstavnika Jugoslovanske vojaške uprave onstran modre črt« majorja Dušana Trbojeviča la kapetana Jurija Hrženjaka. Major Trbojevič je odgovoril in pozdravil glavni odbor v imenu Jugoslovanske vojaške uprave. Ko so se zaključili pozdravni govori, je povzel besedo tajnik glavnega odbora SIAU-ja tov. Boris Kraigher. Podal je naslednji referat:
Boris Kraigher s
Življenjsko vprašaoje Julijske Krajine
V Italiji: Borba za ljudsko ob»ast, stavke, mnoiestveni odpusti, zastoj industrije - V Jugoslaviji: Dosledna demokracija, polna zaposlitev industrije aktivlzacija najSiriih ljudskih plasti
fru 9fcu*at, kakor je nekoč tisočletjem hudič skušal se uprli nasilnelem, p * hoteli z ognjem in mečem tfjss doseči, kar se jim ni po-o-^o s prevaro, ohranili ne-J*o vero v končno zmago tj.!106! za katero smo žrtvovali itn' tv°jo mladost, svoj ponos, veselje, kri in življenje ti-66 naših najboljših sinov, poti skozi to dolgo, trnje-,i.,n krvavo šolo smo primor-i, Slovenci in Hrvati postali iz W)tva sužnjev — zrel narod, i, kaj hoče, ki ve, za kaj J* boril, ki je odločen, da z ^sredstvi, če treba z nohti ^ r > brani sadove svoje j bir e borbe, brani predvsem j jj‘)0> kjer čez tisočletje pre-\bjegov rod, zemljo, ki je i kri njegovih mučenikov in 'itn	zeleno rušo tisoče
borcev iz zadnjih Štirnih let.
^ * °bčutki so me obdajali, ko tjj, v nedeljo na Reki, v prosto-%}?kdanje Hrvatske čitaoni-\l 30 i° bili fašistični vlasto-5^ spremenili v sedež svoje-prisostvoval zboro-Glavnega odbora Slovan-| lij, Pijanske antifašistične u-t^lSlAU), C e bi tudi prej ns u > se bil v nedeljo prepri-po nekdaj tužni Istri, Vtu (MU> zeleni Vipavski, h - Goriški, v srcu tržaške-S^9ia> povsod, kjer na Pri-'tj ^jn živi slovenski in hrvat-V|	*n	S,or* ena sama
ij ,®na sama odločna volja, Je ne mogel bolje in jas-nego z eno samo
!£ Ju^°8iavija!
\n’°	9em	na tem *b°~
k i *e nekaj, kar je morda 'o t l Pomembno a gotovo rav-^ločilno: bolj številni ^kj^ooenski in hrvatski so
ovorniki — zastopniki Vjl^ce9a ljudstva na Pri-k J?1, zastopniki italijan-'i, . Vodstva iz Pule, iz Rovi-in drugih istrskih Ne *. odposlanci z Goriškega
V-6 ** fiato furlan9ltih
V ’*jer o slovanstvu ni več
\ Odposlanci iz Trsta, glas-earno delavskih in kmeč-'trJ1?**0,pač pa tudi možje ; xiali)anskih intelektual-% tisi ti so pričali o čvrsti
V 0 vroči želji, da delijo u-Nod Jugoslaviji s svoji-
9*elani, ki so jih bolj kot epoznali na krvavih 'b, v skupni borbi tudi X J9**™, ki jih zdaj progla-\ 'izdajalce italijanstva»
iKmprodance*'
}pTix italijansko ljudstvo JV .Tjorekem je šlo skozi trdo
V (e ?** zadnjo četrt stoletja.
3e j® Po}cazal na ne’
.sfc“Pnet» zborovanju Al ’ ko je slovansko in ita-V^b • indstvo iz cele Pri-*	• ril*aZo evojo neomaj-
><SQjl ,r.1. odločnost, da začne ii, °»i njtm slovanskim ljud-vA9kuPno življenje v •v Vo,Ja^ P°d povsem no-Nn 11tični' ,na, P°dla*1 vzajera-ta i , *n kulturne solidar-; *lvlJenje in smrt.
JJa t0*darnost je bila itpri-i ej«t0 9°dovinsko resolucijo »J10 nedeljskem reikem Glavnega odbora OJ)»et ^ibalj krepke, naj-Au.be *» najjasneje opre-?litične organisaoije v \'Kij ®j‘ni» resolucijo. M Goliti*' n® *amo v naši kra-1,0 novost. Mislim na
Tovariši, tovarišice!
Od 12. avgusta, ko smo na kongresu določili program in osnovna načela SIAU-ja, so nastopili nekateri momenti, zaradi katerih s« hoče izvršni odbor posvetovati z vsem glavnim odborom. Tako v Julijski krajini kot sicer po svetu ae z vso ostrino razvija bitka za državno pripadnost Julijske krajine in Trsta. Nujno je, da glavni odbor SI AU-ja določi o tem vprašanju svoje stališče in organizira borbo za reSitev, ki odgovarja načelom ljudske demokracije, načelom, ki so osnova programa, sprejetega na našem kongresu.
Nedvomno je to vprašanje danes najbolj pereče življenjsko vprašanje v Julijski krajini. Vprašanje, na katerega pričakuje odgovor vsak delavec, kmet, izobraženec, vsak antifašist — Slovan in Italijan v Julijski krajini. Naša dolžnost je zato, da damo jase n odgovor. Bilo bi nevredno slavnih tradicij SUriletne narodno-osvobodilne borbe, če ne bi šli, z vso odločnostjo tudi v to bitko, da tudi v njej razbijemo naklepe reakcije, intrige sovražnikov ljudstva, podlosti vseh mogočih politikantov, ki | odgovarjati načelom, ki so osnova so še enkrat vrgli v boj vsa svoja ; programa SIAU-ja, sprejetega na sredstva, da bi ogoljufali ljudstvo, | našem kongresu.
V obrambi ljudske oblasti
za kar je štiri leta krvavelo In kar mu je Atlantska listina takrat svečano obljubila. Ne smemo dovoliti, da bi Atlatnska listina, da bi načela demokratičnega bloka Anglije, Amerike in Sovjetske zveze ostala za prebivalce Julijske krajine krpa papirja, kar hočejo doseči nekateri politikanti, goljufi in špekulanti
Ljudstvo Julijske krajine je v teku štiriletne borbe, neštetokrat manifestiralo svojo voljo, da se Julijska krajina s Trstom priključi demokratični federativni Jugoslaviji. Manifestiralo je to, ko je krvavelo v težki vojni, ko je ustvarilo na tem ozemlju dva korpusa Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije in ko so se tej vojski priključile brigade Italijanov iz Julijske krajine. Manifestiralo je to z narodno vstajo, ko je zrušilo staro fašistično oblast, ustvarilo novo ljudsko oblast ter pod najtežjimi pogoji sovražne okupacije volilo svoje narodno-osvobodilne odbore. Priključitev k Jugoslaviji je zato danes edina mrfcna reSitev, ki odgovarja načelom demokracije, načelom samoodločbe, ki mora zagotoviti ekonomski proovit Julijske krajine, Samo taka rešitev more
tov, je bilo v zadnjih mesecih obsojenih več antifašističnih borcev, garibaldlncev in drugih.
Na poti dosledne demokracije
Nasprotno pa gre Jugoslavija z najhitrejšimi koraki po poti utrjevanja dosledne demokracije, po poti utrjevanja ljudske oblasti.
utrditev demokratične ljudske o-blastl, ki predstavlja osnove programa SMV-ja, možna samo s priključitvijo teh krajev k Jugoslaviji.
V našem programu govorimo o borbi za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Tudi v tem pogledu je perspektiva jasna. V Italiji stavke delavstva, masovni odpusti, brezlzglednost, ne-moznost hitre obnove italijanske težke industrije. V Jugoslaviji polna zaposlitev industrije, razvijanje stahanovstva z utrjevanjem napredne, demokratične socialne zakonodaje in socialnega skrbstva. V Italiji spletkarjenje med strankami, ko dosega pri tem beda delovnega ljudstva vedno hujše oblike. V Jugoslaviji agrarna reforma in velika gospodarska aktivnost ob sodelovanju najširših ljudskih plasti.
Končno govori naš program o italijansko-slovanskem bratstvu, ki predstavlja osnovo SIAU-ja. Ita-lijansko-slovansko bratstvo je tista vez med narodnostmi tega o-zemlja, ki lahko edina zagotovi mir v tem delu Evrope, ki lahko zasigura zmago načela narodne pravičnosti, načela somoodločbe, načela suverenosti ljudstva, načela resnične ljudske demokracije. Samo priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji , na način kot to predlaga jugoslovanska vlada, lahko zagotovi nadalnje utrjevanje iitalijansko-slovanskega brat-
jam. Nasprotno, to prebivalstvo je večkrat dokazalo »vojo globoko privrženost demokratični stvari. Zato pozivamo pripadnike vseh demokratičnih strank, da razkrinkajo svoja strankarska vodstva, kolikor ostajajo na nacionalšo-
vlnističnlh osnovah. In da se priključijo gibanju SIAU-ja, ki daje v okviru skupnega programa polno možnost političnega izživljanja posameznim strankam v duhu resnične demokracije in medsebojne lojalnosti.
Enotnost demokratičnih sil
Nauk! poslednje stavke - Pogubni smotri reakcije ŽariKe mednarodnih sporov
Mi smo v našem programu govorili o nedeljivosti Treta od Julijske krajine. Jasno je, da uveljavljenje Wilsonove črte ali kake druge mej. ne črte, ki razbija ozemlje Julijske krajine, ne bi odgovarjalo niti načelom samoodločbe in demokracije, v ekonomskem pogledu pa bi pomenilo uničenje vsega gospodarstva Julljake krajin«, Načelo nedeljivosti je danes lahko ohranjeno samo s priključitvijo celotnega ozemlja Julljake krajine odgovarjajoči m federalnim edinicam FD Jugoslavije, Poseben položaj Trsta je mogoče zadovoljivo rešiti v skladu z našimi načeli samo na osnovi predloga jugoslovanske vlade zunanjim ministrom v Londonu. Priključitev Trsta kot sedme federalne edini ca k FD Jugoslaviji, ohranja načelo nedeljivosti teritorija, obenem pa garantira poln razmah Trsta, ki mu priznava njegovo gospodarsko, politično in nacionalno posebnost.
Mi govorimo v svojem programu o čiščenju ostankov fašizma. Tudi to vprašanje motftmo postaviti danes v najkonkretnejši obliki. Ni mogoče dosledno člščsnj« ostankov fašizma, če naj velja stara zakonodaja in če ohranimo stari državni aparat Dosedanje Izkušnje to jasno
dokazujejo. Najhujši fašisti najdeljo v starem aparatu polno zagovornikov. Nemogoče si je misliti, da bi mogla start sodišča obsoditi fašist*. Dosledno čiščenje ostankov fašizma je mogoče samo a pomočjo od ljudstva postavljenih Im izvoljenih narodnih sodišč in a pomočjo od ljudstva postavljene Narodne zaščite. Tako čiščenje pa ravno predvideva in Izvršuje Jugoslavija, ki je dosledno uničila vos stari proti-Ijudski aparat.
V programu govorimo o obramb! naše ljudske oblasti In to o borbi za utrditev te oblasti. Tudi v tem pogledu je danes Jasno, da j« samo v okviru Jugoslavije mogoče zagotoviti nadaljnje utrjevanj« ljudske oblasti. Pogšejmo Jasno v oči stvarnemu stanju. V delu Julijske krajine, ki ge je zasedla anglo-ameri-ška vojska, smo priče doslednega demontiran j« narodne oblasti. Vsi napori demokratičnih sil v Italiji so ostali v tam pogledu brez uspeha. Danes Je v Italiji v celoti ohranjen in obnovljen stari državni aparat, zamenjane so samo nekatere osebe. Italijansko ljudstvo s« mora posluževati masovnih stavk ln demonstracij v borbi za svoje interese. Namesto čiščenja fašističnih elemen-
resnlucijo, s katero se člani Glavnega odbora BIAU »ase in za svoje naslednike obvezujejo garantirati proti vsem vnanjim in eventuelno tudi notranjim nasprotnikom izvedbo vsestranske enakopravnosti italijanskega ljudstva te dežele s tukajšnjim slovanskim ljudstvom v novi skupni jugoslovanski domovini. Veličastnost in zgodovinska pomembnost te resoluoi-je, ki je bila sprejeta z nepopisnim navdušenjem več kot stočlanskega Glavnega odbora 81 A.U, je taka, da ji v zgodovini težko najdeš primera, v politični zgodovini naše dežele pa gotovo ne. Bpriio te resolucije se mi zdi mencanje vseh drugih ttt-kajšnjih političnih strank *» skupin, ki so v svojih sklepih odvisne od svojih central v It* liji, podobno otroškemu blebetanju. Med njimi ni niti ene, ki bi se upala priti v svojem pro-
gramu na dan z besedo o pravi in resnični avtonomiji, nekatere med njimi čvekajo megleno le o nekaki decentralizaciji, druge molčijo tudi o tej. Ni čuda torej, če se je italijansko ljudstvo te dežele, ki se je v trdi šoli, skozi katero je šlo, z nami vred odvadilo verjeti puhlim besedam, z nami vred odločilo za državno skupnost v tisti državi, ki mu nudi in garantira ne samo kako megleno avtonomijo, pač pa popolno vsestransko enakopravnost s slovenskim ljudstvom. Italijanski odposlanci, ki se vračajo z reškega zborovanja, lahko torej s ponosom trdijo, da so pošteno zastopali ne samo materialne interese tukajšnjega italijanskega ljudstva, pač pa da jim je, bolj kot komurkoli drugemu uspelo garantirati tudi čustveno stran tukajšnjega italijanstva.
At. Prane TonBIB
IZJAVA
o nacionalnih Jamsstvlh
Glavni odbor SIAU, zbran na plenarni seji dne 30. septembra 1945. se popolnoma zaveda, da so nekateri deli Julijske Krajine jezikovno mešanega značaja in, da imajo nekatera njena mesta izrazito italijansko narodno večino. Itaiijansko-slovanska antifašistična unija, ki vzdržuje v svojih vrstah vse slovensko in hrvaško prebivalstvo ter večino italijanskega prebivalstva, se kot naj. odgovornejša politična reprezentativna instanca Julijske Krajine izjavlja, da se bodo mogli v Demokratični in federativni Jugoslaviji jezikovni in kulturni značaj, navade in običaj posameznih delov naše krajine svobodno razvijati in uveljavljati; da bodo imeli možnost vsaka cona, okraj ali okrožje, da si svobodno izbirajo svoje funkcionarje, uradnike,' šole, učitelje, sodnike itd. Obvezuje se, da bo branila ie pravice proti vsakemu, ki bi jih skušal kratiti tftr da bo z vsemi svojimi silami delala na to, da bi dala vsa Julijska Krajina, njena okrožja in njeni okraji z nacionalno mešanim prebivalstvom primer bratskega sožitja in bratskega sodelovanja med italijanskim, slovenskim in hrvatskim narodom.
Glavni odbor Antifašistične itaiijansko-slovanske unije.
Dolgo sc že borimo za enotnost antifašističnih demokraličnih "sil. Toda nočemo enotnosti za vsako cono. Hočemo enotnost v borbi za resnično demokratična načela. Obstoje skupine, ki hočejo pod parolo enotnosti zaradi cljubf.ga miru* pustiti ob strani vprašanje pripadnosti Julijske krajine in u-stvarlti enotnost na vprašanju e-konomeke borbe, borbe za epura-cijo ostankov fašizma itd. Pokazali smo že, da je uspeh v borbi za te zahteve danes neposredno odvisen od centralnega vprašanja, kako bo rešeno vprašanje državne pripadnosti Julijske krajine. Jasno je zato, da tisti, ki nam predlagajo enotnost brez ozira na vprašanje državne pripadnosti, ne delajo dobre usluge ljudstvu.
Ali je sploh mogoča enotnost z ljudmi, ki jih je zavedel nacional-šoviniaem, da ne vidijo bistva? Ali je mogoča enotnost z ljudmi, ki vidijo rešitev problema Julijske krajine v ohranitvi stanja, ki ga je nasilno ustvarila imperialistična politika stare Italije v prejšnji vojni? Ali ti ljudje resnično zastopajo obrambo italijanstva, ali resnično branijo nacionalne interese Italijanskega prebivalstva tega o-zemlja? Nikakor ne!
Ti ljudje hočejo obsoditi italijansko prebivalstvo tega ozemlja v ekonomsko propast, v bedo, k izseljevanju. Saj je prav zadnja stavka v Trstu, Tržiču in
Gorici jasno pokazala, da je gospodarstvo tega ozemlja obsojeno v propast, če bo dežela priključena k Italiji. Tl ljudje hočejo italijansko ljudstvo zapeljati v nadaljevanje šovinistične raznarodovalne politike proti slovanskemu prebivalstvu, politike, ki sta jo vodila stara Italija in fašizem. Tl ljudje nočejo resnične demokracije, nočejo ljudske oblasti, ker se boje ljudstva. Ti ljudje ne rešujejo italijanstva tega ozemlja, ampak ga obsojajo na uničenje. Tl ljudje nočejo miru in prijateljstva med Jugoslavijo ln Italijo, ampak provocirajo novo vojno, ker vedo, da samo tako lahko ohranijo in okrepe v Italiji oblast reakcije, oblast tistim, ki se boje nastopajoče demokracije, nastopajoče moči ljudskim množic.
Zato, ko govorimo o enotnosti ne moremo misliti, na enotnost z ljudmi ln deli strank, ki jih naclo-nal-šovlnizem zavaja v protlljud-ski tabor.
V nasprotju z demokracijo
Ravno tako ni mogoča enotnost s strujami, ki daneš govore o internacionalizaciji Trsta in celo Julijske krajine. Možna Ja internacionalizacija luke in dela pristaniških naprav zaradi ekonomskih potreb evropskih držav. Popolnoma protiljudsko in nedemokratično rešitev pa predstavlja predlog o internacionalizaciji Tr-
sta ta Julijske krajine iz nacionalnih razlogov, To ni kompromisna rešitev, ampak bi bUa popolnoma nenormalna tvorba, ki M stavila Trst in Julijsko krajino v položaj vezalne in .polkolonlalne pokrajine in ki bi stvorila v tem delu Evrope žarišče stalnih mednarodnih konfliktov. Taka tvorba bi bila v direktnem nasprotju s demokratičnimi načeli in bi zato nujno vodila k uničenju demokratičnih pridobitev narodno-osvobodilne borbe. Taka tvorba bi pomenila ekonomsko uničenje in ekonomsko smrt tako Trsta kot Julijske krajine v oelott. Taka tvorba bi bila nacionalno nepravična tako za slovensko kot za italijansko prebivalstvo Julijske krajine in Trsta. Julijska krajina ni Švica in n« mor« biti Švica. Taka tvorba zatorej ne hi bila nič drugega kot orodje v rokah lmjeriailstlenih sil za provokacijo nove vojne in za uničenje demokracije.
Poziv vsem demokratičnim siiam
Smatramo, da je dolžnost SIAU-ja, da o teh vpraSanjlh jasno spregovori in pozove vse demokratične sile, da se nam pridružijo oziroma Jasno povedo svoje stališče, To j« potrebno, dg. lahko ljudstvo svobodno odločaj svoji usodi. Zato predlagam, da glavtii odbor sprejme od izvršnega orbora predloženo resolucijo ln da •dpoi-Ije z našega zasedanja brzojavko svetu zunanjih ministrov v Londonu z Izrazom prepričanja, da bo svet zunanjih ministrov sledil demokratičnim načelom samoodločbe, Id jih je demokratični blok proglasil ob začetku vojne, in da bo sprejel predlog jugoslovanske vlade o priključitvi celotnega teritorija Julijske krajine k Jugoslaviji in o priključitvi Trsta kot sedme federalne edlnic* k FD Jugoslaviji.
NI življenja izven Jugoslavije
Soglasne ugotovitve zastopnikov Italijanskega, slovenskega in hrvatskega naroda
Sprejela je niz najdemokratičnej-
ših zakonov, ki zagotavljajo resnično svobodne volitve, sodelovanje najširših mas v vseh organih ljudske oblasti, narodno enakopravnost vseh narodov ln narodnostnih skupin v Jugoslaviji, največjo enakopravnost posameznih federalnih edinic .(Jugoslavije že v ustavodajni skupščini.
Vsa ta dejstva dokazujejo, da je
stva ln lahko ustvari pogoj« z« razvijanj* prijateljskih In dobrih sosedskih odno&ajih med Jugoslavijo ln Italijo.
Ni mogoče utrjevanje italijan-sko-slovanskega bratstva, če ne opremo svojih odločitev glede državne pripadnosti Julijske krajine in Trst* na zgodovinska dejstva ln na priznavanje stvarnih narodnih prilik na tem ozemlju.
Zgodovinska dejstva
mperialistkna politika stare Italija - Italijanski otoki na slovanskih Lah
Kakšna so ta dejstva?
Prvič, priključitev Julijske krajine s Trstom k Italiji je bila plod imperialistične politike stare Ita lije, ki je Italijo povedla v fašizem. Pomenila je nesramno raženj« načela samoodločb* in vseh načel demokracije. Isvršena je bila proti Jasno izraženi volji velike večin* prebivalstva Julijske krajine. To so zgodovinska dejstva in brez priznavanja teh dejstev ni mogoč« niti italljansko-slovensko bratstvo v Julijski krajini, niti prijateljstvo wed dvema miroljubnima državama, Italijo in Jugoslavijo.
Drugič je dejstvo, da je velika večina prebivalstva Julijske krajine slovanske narodnosti in da predstavljajo vsa mesta z italijansko narodnostno večino narodnostne otoke v kompaktnem slovanskem ozemlju. Tudi to je dejstvo, ki ga mora priznati vsak, ki je napravil enkrat za vselej obračun s prakso protlljudsklh Imperialistov in fašistov, ki so vedno poskušali falalfieiratl in mlstiflcirati dejstva. Vsako resnično demokratično gibanje, vsaka resnična demokratična stranka, ki je d«gledno pometla ostanke imperialistične in fašistično prakse iz svojih vrst, mors ta dejstva priznati.
Zahteva po priključitvi Julijske krajin* k FD Jugoslaviji z me-
stom Trstom kot sedmo federalno edlnioo v FD Jugoslaviji j« torej življenjska potreba ljudstva Julijske krajine in mora zato SIAU zastaviti vse svoje sile v borbo za izpolnitev te osnovne zahteve. To je SIAU dol’zan, če hoče ostati zvest načelom in programu svojega prvega kongresa.
Smatramo, da j« dolžnost vseh strank in političnih grupacij, ki so ostale Izven SIAU-ja In ki sprejemajo v svoje programe demokratična načela, da se priključijo sa-htevi po pripadnosti Julijske kra jlne k Jugoslaviji. Smatramo, da se danes na tem vprašanju meri resnično demokratični značaj strank in političnih skupin. Zato pozivamo k sodelovanju vse resnične demokrate in vse stranke. Pozivamo jah, da Jasno opredele svoj odnos do vprašanja državne pripadnosti Julijske krajine.
Večina strank in večina ljudstva
Na žalost večina italijanskih strank v tem vprašanju ni zavzela dosledno demokratičnega načela, ampak Je pustila zavesti narional-šovlnlstlčnlm provokacijam protl-ljudskih ln protidemokratičnih sil. Ce pravimo večina strank, to nikakor ne pomeni, da sledi večina italijanskega prebivalstva naclonalšovlnistldelm provolsaei-
Predlayana resolucija Svetu zunanjih ministrov v London, je bila soglasno »prejeta. Sprejete so bile tudi pozdravne brzojavke maršalu Titu, podpredsedniku jugoslovanske vlade Edvardu Kardelju in direktorju hrta zLavoratoret Juriju Jaksetichu.
Nato je predsednik SIAU-ja za Julijsko krajino tov. France Bevk otvoril diskusijo o referatu tov. Borisa Kraigherja.
Prvi je spregovoril predsednik Mestnega osvobodilnega sveta za Trst dr. Pogassi, Italijan iz Trsta, ki je dejal, da je problem ljudske oblasti toliko važen, kolikor se tiče pripadnosti italijanskega ljudstva k D, F. Jugoslaviji. To je velikega pomena, ker niso Italijani iz te pokrajine stopili v borbo proti fašizmu niti iz etnološkega niti iz ekonomskega #tl iz konstltuclonal-nega interesa Italijansko ljudstvo Julijsk« krajine je že v teku borbe proti okupatorju pomagalo graditi ljudsko oblast. V kratkem času, ko nam je bilo mogoče vzpostaviti v Trstu in drugih mestih Julijske krajine ljudsko oblast, so se socialne nepriiike zboljšale ln ljudstvo JI j« dela vso svojo podporo.
Hočemo ljudsko blagostanje
Tov. D'no Faragona, Italijan iz Reke in predsednik Italijanske zveze za Reko, je dejal, da Je SIAU zrasla kot demokratična organizacija, da brani ljudske pravice. Italijanski, hrvatski In slovenski narodi so našli svojo pravo pot in so se skupno borili proti fašizmu in proti nemškemu okupatorju. Kakor tedaj, tako so se tudi danes Italijani in Slovani znašli na isti poti borbe pTotl vsem, ki jim hočejo odvzeti blagostanje. Nadaljeval je, da na podlagi tega bratstva, ki je pravi faktor naše zmage, postavljamo problem pripadnosti Julijske krajine k DF Jugoslaviji, ki je že postala domovina bratskih narodov, kateri skupno korakajo v novo življenje.
Predsednik narodno osvobodilnega odbora za Pulo tov. Nefat Fran, Italijan iz Pule, je poudaril, da bi bilo protiljudsko zahtevati, da bi se Julijska krajina, kjer bivajo po večini Slovenci in Hrvati, ponovno žrtvovala. S priključitvijo k Jugoslaviji, bomo mi Italijani ne samo za zgled, temveč tudi v pomoč demokraciji v Italiji. Priključitev k Jugoslaviji odgovarja popolnoma načelom demokracije, dočlm bi imela priključitev k Italiji imperialistični značaj v tem smislu, d« bi Mia večina zopet podrejena manjšini, Samo s priključitvijo k Jugoslaviji bomo ubranih naše de-
mokratične pridobitve in interese. Mi hočemo Jugoslavijo. Kjer je delo, je mir, kj«T je mir je bratstvo.
Tajnik Mestnega osvobodilnega sveta za Trst tov. Franc Stoka, Slovenec iz Trsta, je dejal, da se tostran modre črte ne moremo lotiti obnove. To bomo dosegli le, če bomo imeli našo pravo ljudsko oblast. Delavstvu preti zmeraj večja brezposelnost. Pravijo, da ni dela ne surovin. Mi pa vemo, da je delo in da so tudi surovine, le da o t«m ne odloča ljudstvo. Samo ljudska oblast, ki bo znala pravilno usmeriti ljudske energije, bo lahko pričela obnovo, Mi nočemo izdelovati, kakor je dejal g. polkovnik Bow-man, samo brezpomembnih industrijskih proizvodov, marveč ladje, letala in sploh vse, kar zmore težka Industrija.
Podpredsednik SIAU za Tržaško okrožje tov. Beraa Ruggero, Italijan iz Tržiča, je med drugim dejal, da hoče vse delovno ljudstvo iz Tržiča, iz srednje in severne Fur-
lanije pripadati k Jugoslaviji, ker vidi samo v njej svojo rešitev. Podčrtal je, d& se tudi v videmski pokrajini opaža vedno večji vpriv napredne demokracije. Storiti moramo vse, da bodo nasi kraji priključeni k Jugoslaviji, ker to zahteva naše ljudstvo.
Clan Italijanske zvez« za Reko, dr. Scrobogna Bruno, Italijan iz Reke, je dejal, da za Julijsko krajino in za Trst ni druge rešitve kot priključitev k DF Jugoslaviji. Samo tako bo Reki z združitvijo z zaledjem omogočen gospodarski procvit. V današnji Jugoslaviji ne preti reškemu prebivalstvu nobena nevarnost. Demokratična Jugoslavija jamči vsem svojim narodom za vse njihove pravic«. Za to nam | jamči tudi izjava predsednika Hr-| vatske tov. Bakariča o avtonomiji j našega mesta, ki bo v svojem bl-j stvu slična avtonomiji Trsta, Zagotovim Vam lahko, da bo Reka storila vse za priključitev k Jugo-i slaviji.
Ločitev od zaledja pomeni propast
Clan Mestnega osvobodilnega sveta za Trst tov. Regent Ivan, Slovenec iz Trsta, je med drugim dejal, da s« moramo ml, ki pred stavljamo veliko večino v Julijski krajini, boriti za priključitev k Jugoslaviji, ker bomo samo tako dosegli napredno demokracijo, ki zagotavlja vsem narodom n« samo materialno blagostanj«, -temveč tudi vse nacionalne in kulturne pravice. V Jugoslaviji so vei narodi svobodni. Svobodni narodi ne morejo tlačiti ostalih narodov. Ce bi bil italijanski narod v preteklosti svoboden, bi ne bil tlačil Slovencev in Hrvatov. Gospo, darski položaj Trsta in vse Julijsk* krajine je popolnoma vezan na svoje zaledje. £<očitev Trsta od zaledja pomeni njegovo propast. Zeto hočemo Trst kot sedmo federalno republiko v Jugoslaviji. Ker je v Trstu večina Italijanov, bo imel Trst italijansko vlado in bo vezan z Beogradom s 25 poslanci. Mi smo za priključitev k Jugoslaviji z gospodarskega stališča, s stališča o.| hrambe narodnostnih pravic, s stališča napredne demokracij*. Tudi etnološko pada Julijska krajina k Jugoslaviji. ljudsko štetje iz leta 1910., katerega so Izvedli italijan-
ski imperialistični elementi, kake. da je bila v tistem času v Julijski krajini slovanska večina. Zato pomeni zahteva po priključitvi Izpolnitev etničnega načela ln načela samoodločbe. In to zahtevajo Slovenci, Hrvati in večina Italijanov Julijske krajine.
Za kulturne ln socialne pravice
Podpredsednica AFZ-a is Rovinja tov. Ersilia Rismondo, Italijanka, je poudarila, da Italijansko ljudstvo n« loči Italijana od Hrve-t«, temveč ga ima kot brata v borbi za zboljšanje kulturnih ln socialnih pravic, Samo s priključitvijo vse Julijske krajine in Treta k Jugoslaviji, bomo izpolnili ljudsko voljo, spoštovali pravic« vseh narodov, ki žive v tej pokrajini. Zato
moramo mi Italijani, Slovenod ln Hrvati Julijske krajine boriti »a priključitev k DF Jugoslaviji.
Tov. Gortan Živko, Hrvat iz I-»tre, je dejal, da j« Istra še pokazala, kaj hoče. To je pokazal narod takoj po italijanski okupacij1. Na rod v Istri in posebej kmetje ne bi mogli živeti izven Jugoslavije.
" (Nadaljevanje na drugi etrasH)
V času do T. oktobra 1045
vae
»»Za	dijaku*•
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
2. oktobra 1945'
Borba primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji
Prinašamo važnejša podatke is knjige: eVojni napori Julijske krajine za osvoboditev in priključitev k Jugoslaviji».
Ljudstvo Julijske krajine je nudilo ves čas svojega suženjstva fašističnim osvojevalcem žilav odpor, stalno je imelo pred seboj cilj, da se združi, z bratskim ljudstvom v Jugoslaviji.
Ldta 1939., ko se je začela druga svetovna vojna, se je ljudstvo Julijske krajine že pripravljalo na oboroženo borbo za svoje pravice. Ustanovljena je bila organizacija za borbo proti fašizmu, ki so se ji priključiti tudi italijanski antifašisti. Središče odpora je bil Trst. Razširila pa se je organizacija tudi na ostala mesta Gorico, Reko, Videm in Polo ter sploh zajele vse ozemlje Julijske krajine. Istočasno 9 ustvarjanjem politične organizacije se je formirala tudi vojaška organizacija z oporišči po vsej Julijski krajini.
zahrbtnem napadu Italije na Jugoslavijo se je prebivalstvo Julijske krajine dvignilo na oborožen upor. V vseh krajih so bili ustanovljeni odbori Osvobodilne fronte. Borba proti okupatorju je zajela vso Julijsko krajino. Obenem s Sloveruh in Hrvati so v njej sodelovali tudi italijanski antifašisti.
Spomladi 191,2. leta je bilo na ozemlju Julijske krajine več partizanskih odredov. Tedaj se je na Nanosu formiral prvi partizanski bataljon, ki je dobil ime po pesniku Simonu Gregorčiču, Istočasno' je bila v Istri na Plani ku ustanovljena prva istrska partizanska deta, ki je do konca leta izvedla vrsto akcij. Italijanski fasisti to začeli požigati vasi, pobijati prebivalstvo in ga odvajati v koncentracijska taborišča. Na ta teror je ljudstvo Julijske krajine odgovorilo s še močnejšim oboroženim odporom in s še številnejšim pristopanjem v partizanske vrste.
Koncem 1942. leta so italijanske Prva večja dejamja so se začela j fašistične enote sprožile večje o-že 1940. leta, ko je bilo zažgano j fenzivne akcije, v katerih sta so-
in uničeno italijansko vojno skla-di&če v Klani. Ob tej priliki je bilo uztičenih več topov, minometov, mitraljezov in mnogo municije. Po
delovala dva italijanska armijska zbora s skupno 80.000 vojakov. Toda ostale so brez uspeha. Borba
se je razplamtevala.
Primorska operativna cona
Prebivalstvo Trsta in Tržiča je nudilo antifašistični borbi v tistih časih posebno veliko podporo, ne te S stopanjem v partizanske vrste, marveč tudi s pošiljanjem velikih količin hrame, obleke, obutve, m sanitetnega materiala partizanskim enotam. Pomagalo je tudi s sabotažo v zaledju.
V začetku 1943. leta so začele partizanske sile napadati sovražna utrjena mesta. Manjše skupina partizanov so vpadale v sovražne postojanke in uničevale bunkerje. Nekatere čete so prodrle preko reke Idrijce v Beneško Slovenijo in se borile na Stolu, Drohli m Kiji.
Z odlokom glavnega Štaba Slovenije z dne 93. februarja 1943. je bHa formirana v Julijski krajini Primorska operativna cona, katero komandant Mirko Bračič po rojstvu Tržačan, se je često proslavil v bojih in postal narodni heroj. V sestani te cone sta prišla Južni in Severni Primorski odred. Kmalu potem sta bili osnovani peta m šesta brigada, ki sta začeli uspešno napadati večje sovražne postojanke. Nago oblikovane brigade so dobile nalogo, da prekoračijo Sočo in da pomagajo prebivalstvu v Furlaniji v borbi. Po težkih bojih na Kolovratu., kjer je bita ena od največjih bitk v talcu upora v Julijski krajini, so brigade uspešno opravljale poverjene jim naloge. Prebivalstvo Furlanije tu severne Italije je dobilo tako neposredno pomoč in podporo v svoji borbi proti fašizmu.
Proti Badogllu
Istočasno SO se v Istri ustanovil novi bataljoni, ki so se za časa kapUulaoije Italije razvili v brigade.
Po padcu Mussolinijeve je Bado-rfhjeva vlada nadaljevala borbo in povečata teror nad civilnim prebivalstvom, toda narod Julijske kra-
jine je kljub temu ustanavljal nove brigadi in odrede. Ob podpori vsega prebivalstva so naše enote ra-zoroievale, italijansko vojsko v posadkah po Julijski krajini z izjemo posadk, v katerih so se že nahajale nemške enote: (Trst, Gorica, Reka, Pulaj. Tedaj je bilo v Julijski krajini razoroienih okoli 10.000 italijanskih vojakov, v nar še roke je padel velik vojni plen, orožje in municija. V prvem zaletu je bila osvobojena vsa Julijska krajina, razen mest Trsta, Reke, Pule in Gorice. Čeprav so se v večjih mestih nahajale močne nemške sile, se je ljudstvo povsod posebno pa v Trstu in Puli dvigalo v borbo za svoje pravice. Iz teh mest je odšlo tedaj okoli 10.000 boroev v Narodno osvobodilno vojsko, mer njimi je bUo tudi 3.000 Italijanov. Na vsem osvobojenem ozemlju je bila vzpostavljena narodna oblast.
Proti nacilašlstom
be v moštvu i» vojnem materijalu.
Junija 1944. je promet na železnicah V Julijski krajini zaradi u-spešnih partizanskih akcij izglodal takole: progo Ljubljano-Trst so mogli Nemci izkoriščati le 12.43% skupnega transporta, ki bi tod sicer normalno megel iti, progo Tret-Bv. Peter-Reka samo 9S8%, progo Trst-Pula 18.99%, a proga Trst-Gorica-Jesenice je bila popolnoma uničena. V teku mese-oa junija 1944 so naše enote izvršile na progi Ljubljana-Trst 30 akcij in uničile 19 vlakov, medtem ko je bilm proga Trst-Gortca-Jeotnioe uničena 31 krat. Januarja 1945 je promet na železniških progah v Julijski krajini skoro popolnoma prenehal. Na progi Trst-Ljubljana je padel na 1.36%, Trst-Pula na 5.75%, Gorica-Jesenice na 1%, St. Peter Reka na 19.01%.
Vloga Trsta
V teku vse vojne so nase enote v Julijski krajini izvršile 960 po-rušenj prog, uničile 125 vlakov, porušile 88 večjih in manjših mostov, 540 e!\ktriin.ih dajnovodcv, 9 postaj m izvedle 2.570 drugih napadov na proge in prometne objekte. Tudi na cestah so bite izvedene večje akcije. Koncem 1943. so bile ceste v takem stanju, da so bile sploh neuporabne za promet. Vsa ta dejanja eo predstavljala direktno pomoč zavezni-
se borite V
skšm enotam, hi eo
Italiji.
Posebno mesto v borbi narodov Julijske krajine zavzema Tret in to predvsem zato, ker so nemški in italijanski fašisti krneli tukaj zelo močne postojanke hoteč zadušiti vsak pojav protifašističnega razpoloženja meščanov in o-s tale ga prebivalstva Julijske krajine. Trat je igral zelo važno vlogo v osvobodilni borbi in ta vloga Trsta je postajala vse večja, čim bolj se je vojna bližala koncu. Prebivalci Trsta so zelo veliko doprinesli h končni zmagi nad nemškimi in italijanskimi edinicami v mestu. Za ta obračun so se dobro organizirali in pripravili. Vodstvo narodno-csvobodUnega gibanja v Trstu pe razdelilo mesto na »tiri sektorje in organiziralo edinice, ki so napadale fašiste in se pripravljale za poslednji udarec. Število edinto v raznih sektorjih je bilo dne 7. aprila 1945 sledeče: I sektor je imel dva bataljona po 200 ljudi in samostojno četo 45 ljudi; II, sektor 4 bataljone po 150 ljudi tn dva bataljona po 200 ljudi; III. sektor 3 bataljone po 200 ljudi in en bataljon 250 ljudi; IV. sektor 4 bataljone po 150 ljudi. Vsak sektor je imel svoja komandno mesto in točno odrejene naloge tako za akcije med vojne kot za operacije med osvoboditvijo mesta. Poleg tega je imela komanda mesta na razpolago se 5.000 borcev. Ko so edinice IV. Jugoslovanske armade prodrle preko Snežnika. Ilir-ske Bistrice in St. Petra, so ti bataljoni l mestu stopili v akcijo in tako zelo veliko doprinesli v borbi za dokončno osvoboditev svojega mesta.
Ogromne sovraine izgube
Septembra 1943. so poizkušali Nemci z močnimi silami in z odločnim udarom uničiti Narodno o-svobodilni pokret v Julijski krajini. V napadu je sodeloval poleg ostalih fašističnih enot tudi BS tankovski korpus. Naše enote so pretrpeli v 3 ku ofenzive velike izgube, toda uspelo jim je obdržati glavnino svojih sil, Takoj za tem so nase brigade prešle v protinapad in v kratkem času jim je uspelo že enkrat osvobojenemu ozemlju drugič vrniti svobodo. To osvobojeno ozemlje je bilo obdr-žano z neznatnimi spremembami in z malimi prekinitvami do konca vojne, čeprav so Nemci na ozemlju Julijske krajine razpolagali z dovolj velikimi močmi. Koncem 1944. eo bde na ozemlju Julijske krajine štiri nemške divizije, več samostojnih polkov in bataljonov s 55.000 vojaki in s še 20.000 italijanskih vojakov.
Pomoč združenim narodom
Borba ljudstva Julijske krajine predstavlja pomemben doprinos k vrta#i Združenih narodov nad fa-čzmom. Slovenci, Hrvatje in Ita-' tjanise niso plašili žrtev in trpljenja, storili 90 mnogo za zmago iavezniškega orožja. Sledeči jpo-datki naj to potrdijo:
V Julijski krajini je v letu 1943 :do narastel pomen železniških
zvez, ker so zavezniki zavzeli najprej Sicilijo a nato južno Italijo. Nemce so pošiljali preko Julijske krajine pomoč v moštvu in orožju četam na italijanski fronti. Med tem pa so nase enote neprestano napadale prometne zveze na tem ozemlju. Noč in dan so izvajali akcije, podirali mostove in proge m zadajali sovražniku težke izgu-
«WUVW/WVAW.WV.W
(Nadaljevanje 4 prve strani)
Dokaz prelite krvi
Ctiua M03 za Trat De Stradi A-oaaandro, Italijan iz Trsta, je med drugim dejal, da bodo Italijani v Julijski krajini ■ priključitvijo k Jugoslaviji v pomoč italijanskim naprednim silam v borbi proti re-iknlji. Ml moramo postati vez med Italijo in Jugoslavijo.
Tov. Solieri Ermano, dlan Pokrajinskega odbora KPJ K, je prikazal, leako se v Trstu, kjer nima ljudstvo v rokah oblasti in sodišč, čistka skoraj sploh na vrši. To pa zaradi tega, ker to fašisti na položajih, kjer bi morali biti antifašisti. Da bomo Izvedli popolno čiaj,-ko, mora Imeti ljudstvo oblast v svojih rokah. Da pa bo imelo ljudstvo oblast, morata biti Julijska krajina in Trst priključena k Jugoslaviji. To hode večina prebivalstva Julijske krajine.
V imenu mladine je govoril član GAT-a za Trst, Italijan iz Milj, tov. Gašperini Francesco, ki je poudaril, da hoče mladina priključitev k Jugoslaviji, ker ji bodo le tam zajamčeni njeni interesi.
Komandant vipavskega vojnega področja podpolkovnik Rustjan Franc, Slovenec a Proseka, j« poudaril, da je po vsej Julijski krajini prelita kri dokaz, da je ta dežela naša.
Samo tako bo prišla do izraza njena enakopravnost.
Tovariš Seetan Giorgio, Italijan iz Pazina, je govoril v imenu du- i
Sku/pni podatki o tem, koliko so borci Julijske krajine doprinesli k porazu sovražnilta, prikazuje mod narodno osvobodilne borbe v tem kraju in voljo narodnih množic, da z orožjem v roki kljub vsem žrtvam izvojuje svoje pravice. Od 1941-1945. leta je bilo v Julijski krajini 727 četnih akcij, 752 bataljonskih, 97 brigadnih in divizijskih akcij, H4 napadov na postojanke in 4292 napadov na komunikacije in transporte. Tu niso vključeni brezštevilni spopadi pa-trod, kateri so se dogajali vsak dan in v katerih je imel sovražnik velike izgube.
V tem času je sovražnik pre-arpel sledeče izgube v ljudeh in ranjenih, 22.539 zajetih; zaplenjeno ali unieno: 92 topov, 243 minometov, 3.074 mitraljezov, 66.453 pušk, 27 tankov, 308 tovornih avtomobilov, 412 motornih vozil, 124 letal. Med zajetimi niso vračunani dosettisoči Italijanov, ki so bVfo zajeti za časa kapitulacije fašistične Italije.
Ob koncu leta 1944 se je nahajalo v vrstah narodno osvobodilne
borbe v Julijski krajini 30.000 bor-cev in oficirjev a 15.000 borcev in oficirjev iz Julijske krajine se je borilo v vrstah prekomorskih brigad Jugoslovanske armade. V toku narodno osvobodilne borbe se je nahajalo V edinicah narodno osvobodilne vojske v Julijski krajini 72.000 boroev in oficirjev, med katerimi je bilo mnogo mladincev izpod 17. leta »n žena.
Stevilne akcije edinic, ki so bile sestavljene iz Hrvatov, Slovencev in Italijanov Julijske krajine, u-spehi, ki so bili doseženi v borbi proti sovražniku, tn žrtve, ki jih je prebivalstvo dalo v teku narodno osvobodilne borbe, dokazujejo, da je ljudstvo Trsta, Slovenskega Primorja in Beneške Slovenije s krvjo potrdilo svojo željo, da živi v Titovi Jugoslaviji in da je dalo od sebe za zmago protifar Sističnth stt sveta nad fašizmom. To je zadosten dokaz zrelosti ljudstva, da samo odteči o svoji usodi in, da vma pravico, da se priključi k svoji domovin*, demokratični federativni Jugoslaviji.
narodna oblaett, «21 val Tito*. «21-vel Stalin», «2lvel Togliatti*, itd.
Bo končanih govorih, eo pevski zbori zapeli vsak po nekaj pesmi. Nato okrajni tajnih je tov. Oskar, zaključil slovesnost in povabil goste, naj si ogledajo novootvorjeni Ljudski dom.
V Ljudskem domu ee je kar gnetlo ljudi, vsak je hotel videti, kaj so naredile pridne roke koprskih delavcev in mladine. Po končanem vsakodnevnem dela so delali pozno v noč še v Ljudskem domu. Sami so ga preslikali, sami so naredili v nekaterih sobah pod, sami so naredili pohištvo, »ploh vse, kar vidiš, je delo njihovih rok. Na dvorišču so
napraviti razstavo slik, ki spominjajo na fašistična grozodejstva po Julijski Krajini, Sloveniji in drugih delih Jugoslavije. Mladina je za sobe, kjer bo sedež mladinske organizacije, sama naredila pisalne mize. Poleg »lik Tita, Stalina in Togliattija ima mladina v svojih pro. štorih tudi kip Danteja in sliko Garibaldija. Prekrasna je sejna dvorana in poleg nje knjižnica in čitalnica. Vse poslopje je skrbno očiščeno in opremljeno, tako da bodo v njem delovni ljudje po svojem vsakodnevnem delu v resnici lak-ko našli zdravo razvedrilo. V Ljudskem domu bodo imele svoj sedež tudi vse antifašistične organizacije.
PROGLAS
tržaške protifašistične mladine
Tržaška mladina!
V teh dneh se odloča usoda našega mesta. Ta odločitev nam bo prinesla boljšo bodočnost, ali pa nam bo še poslabšala naše dosedanje stanje.
Kaj smo dosegli po petih mesecih osvoboditve?
Namesto dela, kruha, blagostanja — zastoj naše industrije, vedno večje število brezposelnih, nadaljevanje revščine in lakote.
Namesto hitre in pravilne obnove — zastoj industrije.
Namesto zadostne in svobodne prosvete za vse — šole, ki so privilegij nekaterih.
V Trstu, kakor Italiji je v tek' težka gospodarska kriza, ki se širi na vsa polja.
Smo se li zato borili in trpeli? So morda zato padli naži najboljši v partizanski borbi, po ulicah mesta in koncentracijskih taboriščih?
Zgrabili smo za orožje proti Nemcem, s pogledom v življenje, kjer bi bili neznani lakota, revščina, zatiranje in vojna. Te pravice pa se ne morejo uresničiti, če ostane donošnji položaj.
Tržaška mladina!
Naša usoda se odločuje in tudi mi imamo pravico, da
izrazimo našo voljo, zakaj sedaj gre za bodoče živlljenje nas vseh.
Da bi nam bilo zagotovljeno boljše življenje, za katero smo se borili, hočemo, da Trst kot sedma federalna republika pripada demokratični federativni Jugoslaviji, državi, ki ne pozna brezposelnosti in ki je med prvimi v Evropi, kar se tiče obnove, ena izmed zmagovitih držav, ki lahko razvije svojo industrijo, demokratična država, kjer ima mladina stara 18 let pravico do glasovanja, kjer mladina sodeluje v vladi.
V taki državi, bomo mi italijanska in slovenska mladina, obdržali vsak svojo narodnost, bomo obdržali in razvili svojo kulturo in svoje tradicije, bomo živeli v slogi in v duhu bratstva proti fašizmu.
Hočemo torej, da svet izve o naši volji, da hočemo postati državljani sedme republike federativne demokratične Jugoslavije.
Tržaška protifašistična mladina
Otvoritev Ljudskega doma v Kopru
Od poldneva naprej eo v nedeljo prihajali v Koper ljudje iz bližnjih vasi in tudi iz oddaljenejših krajev. Z barkami so se pripeljan iz Trata, Tržiča, Milj in Pirana. V pristanišču je bilo danes v zgodnjih popoldanskih urah vse živo. Mladinke z rdečimi ruta ' : okog vratu so se sprehajale med prihajajočimi gosti, Jih pozdravljale in jim pripenjale spominski dar. Nedeljski dan je bil za Koper velik praznik. Povsod so bili poetavljeni slavoloki, hiše so bile vse okinčane z zastavami, v veliki mari italijanskimi z rdečo zvezdo, tako da tl je že pogled na mesto samo dal občutek svečanosti. Koper Je proslavljal otvoritev Ljudskega doma.
Kmalu po tretji uri popoldne se je od pristanišča proti mestu razširil bo morju sprevod. Na čelu je stopala koprska godba ter igrala borbene
in delavske pesmi. ^ godbo pa se 1 ljudi. Sprevod
je vila dolga vrsta se je pomikal ob morju okrog mesta, nato je zavil v notranjost, se ustavil pred obnovljenim ljudskim domom in nato zavil na glavni trg, kjer je bila glavna svečanost. Pevski Zbor iz Tržiča in zbor »Tomasi*
Duhovščina za Jugoslavijo
Cianida AF2 za okraj Kopar tov. Zlatič Dl na, je dejala, da je poleg vseh razlogov, katere so prikazali Se predgovorniki, še en razlog, zaradi katerega so fene za priključitev k Jugoslaviji. In ta je, da se priključi Julijska krajina k državi, kjer je oblast v ljudskih rokah.
liovoika Boža Milanoviča ter df jal, da je 40 duhovnikov iz Istre podpisalo resolucijo za priključitev k DF Jugoslaviji, ker se zavedajo, da jim je tam zagotovljena svoboda cerkve in vere.
Clark PNOO-ja za Slovensko Primorje Jyl4j Beltram, Slovenec iz Vogrskega, je pripomnil, da so tudi duhovniki iz Goriške s 83 podpisi podpisali resolucijo za priključitev Julijske krajine k DiF Jugoslaviji.
Tov. Laure n ti Evgenio, tajnik Izvršnega odbora SIAU, je podčrtal, da slovenski živelj sega v samo mesto Trst. Vseokoll Trsta in to ie v Rojanu, Barkovljah, Sv. Ivanu in Sv. Jakobu žive po večini Slovenci. Torej zahtevamo, da se Julijska krajina in Trst pridružita k Jugoslaviji, kateri pripadata etnološko in gospodarsko.
Govorili so nadalje tov. Marina, dr. Tončič, tov. Casarsa, tov. Lado. v ec Vekoslav, tov. Gašperini Leopold, dr. Ferfolja, tov. Gurjan Antonio ter tov. Dolesi. Vsi so prikazali nujno in pravično rešitev problema Julijske krajine in Trsta. ta. ko, da se pridruži ta DF Jugoslaviji, ker samo tako bo problem Julijske krajine rešen na pravi demokratični način in bo postalo to »porno ozemlje vez bratstva med jugoslovanskim in italijanskim narodom, dežela dela, miru in blagostanja.
Seja se je zaključila s manifestacijo za novo Demokratično federa-tivno Jugoslavijo.
is Trsta »ta za uvod zapela vsak po eno pesem, nakar je svečanost otvoril okrajni tajnik tov. Oskar, ki je v svojem govoru obrazložil po-
Za njim so se vrstili številni govorniki, ki so »poročali ob tej slovesni priliki koprčanom pozdrave delovnega ljudstva iz vseh krajev. Domači govorniki so govorili o zgo. dovini Ljudskega doma, katerega danes otvarjajo. Ta Ljudski dom je stal že pred fašizmom in je bil že takrat zbirališče in zatočišče delovnega ljudstva. Fašisti pa so v dobi svojega vladanja potisnili ljudstvo ven in nastanili v nekdanjem Ljudskem domu fašističnega mogotca. Sedaj pa so delavci sami svoj dom obnovili. Drugi govorniki pa so govorili o današnjem političnem stanju, govorili so o londonski konferenci, o nedavni stavki delovnega ljudstva v coni A, o izjavi g. polkovnika Bowmana glede industrije v Italiji, in Trstu in so razlagali to za vse prebivalstvo Julijske krajine važno vprašanje. Tovariš Bu-sani Pietro iz Kopra je dejal: »Mi hočemo resnično demokratično državo, potem pa nas ne briga ali se imenuje Italija ali Jugoslavija*. To. variš Mario Abram pa je dejal: «Mi hočemo k Jugoslaviji, da bomo lahko jutri milijonom italijanskega delovnega ljudstva pomagali*.
V*i govorniki so si bili edini v tem, da edino Jugoslavija lahko zajamči delovnemu ljudstvu Julijske krajine pogoje za mirno in človeka vredno življenja Ljudje so govornike z zanimanjem poslušali, sprem-
men Ljudskega doma za bodoči raz. j ijali njihove govore z medklici »Ho-voj koprskega ljudstva.	Ičemo	k Jugoslaviji*, <2ivela naša
Slovesen nort ptalice
- * Predvčerajšnjim zjutraj ob 9.30, je bil pogreb partizana garibaldin-oa Spartaca Stolficha, I. KraSkega bataljona, ki je Junaško padel v borbi proti fašistom.
Za’ni »prevod se je začel pri mrtvašnici glavne bolnice v ulici Pleta. Poleg sorodnikov in prijateljev se Je pogreba udeležilo tudi veliko število tržaškega ljudstva in partizanov v uniformi. Žalni sprevod sta spremljala častna partizanska četa in godba kulturnega krožka »Rlnaldl*. Partizani in mladinke so nosili cvetke in vence, darovane od civilnih oblasti, Zveze Partizanov Julijske krajine, Komunistične Partije Julijske krajine itd. Na trgih Goldoni, Impero in Garibaldi je veliko število ljudstva počastilo padlega junaka.
Na trgu 3v. Jakoba je imel pozdravni govor predsednik Zveze Partizanov Julijske krajine, nakar je godba zaigrala žalno koračnico »Žrtvam*. Po enominutnem molku, je žalni sprevod šel dalje proti pokopališču.
Predavanj« v Rojanu
Jutri ob 20. uri bo tov. Gombač Bruno predaval v prosvetnem društvu Rojan (bivši Rikreatorlj), via Solitro 10, o atomski bombi.
Prehrana
Mleko v prahu. V sredo 3. t. m. se bo delilo mleko v prahu za ljudi nad 65. leti, ki imajo živilske nakaznice Tržaške občine. Obrok je pol litra na osebo na odrezek štev. 35 živilske nakaznice »eptember-oktober za navadne odjemalce, ter na odrezek štev. 41 za delavce stare nad 65 let. Cena mleku je po 40 lir liter.
Delitev riža na deželi. V četrtek 4. t. m. ee bo začela izredna delitev
riža v vseh občinah pokrajin« na odrezek za H. teden meseca septembra. Dblbčeno Je. 600 jpt za «*•-
bo..Cena je. po 60 lir za kg.
Poziv bolnikom. Bolniki, ki imajo pravico do dodatka lahko dobijo sladkor in riž po navadnih cenah, konzervirane ribe, surovo maslo in testenine.
Navodila. Občinstvo naprošamo, da v smislu izjav, ki »o bile objavljene 20. avgusta in 10. septembra, kakor tudi raznih navodil, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava, dvigne v določenem roku nakazane živilske potrebščine. V nasprotnem »lučaju bodo zamudniki izgubili pravico, da dvignejo blago.
Ustanovitev enoletne nižje ekonomske srednje šole
61. 1. V Tolminu se ustanovi enoletna nižja ekonomska srednja šola.
01. 2. Za sprejem v to šolo se zahteva dovršena štirirazredna nižja srednja šola. Izjemoma se za šolsko leto 1940-46 sprejemajo tudi dijaki z dovršeno triraz-redno nižjo srednjo šolo ali ms šfiansko šolo (avvi&mento).
61. S. Učni načrt določi prosvetni odsek Poverjeništva PN-NOO.
01. 4. Vpisovanje se bo vršilo dne 4. do 7. oktobra 1945.
01. 5. Redni pouk se začne dne 22. oktobra 1945.
01. 6. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ajdovščina, dne 1. oktobra 1945.
Lonlonska posvetovanji
Skupna kontrola nad Japonsko. Zavezniški strokovnjaki v Trstu
Dobra srca
Ob priliki proslave M letnice poroke tovarišev Milene Cok in Viktorja Sirca, je darovalo veselo družinsko omizje v Lonjerju aa dijake Lir 2560.
London, L VZN. — Drugo nedeljsko sejo Sveta zunanjih ministrov so zaključili danea ob eni ponoči. Sporočajo, da se bo svet nocoj znova sestal.
Britansko zunanje ministrstvo je objavilo, da so sejo Sveta zunanjih ministrov, ki bi se morala vršiti ob 18. uri, preložili ca poznejšo uro današnjega večera. To bo druga nočna seja v dveh zaporednih dneh.
Zunanji minister Združenih, držav James Byrnes je izjavil, da so se Združene države, Velika Britanija, Rusija in Kitajska dogovorile, da ustanovijo komisijo, ki bo odločila politiko, ki naj jo izvajajo na Japonskem. Byrnes je dodal, da bo v kratkem sestanek te komisije v Washingtonu, medtem ko bodo naslednji sestanki v Toki ju ali v Washingtonu. Komisija bo morala proučiti potrebo ustanovitve nadzorstvenega svata za Japonsko in v pozitivnem primeru odločiti, kakšna oblast naj se mu podeli.
Francija, Filipini, Avstralija, Noža Zelandija, Kanada In Holandska — morda tudi Indija — bodo povabljene, da sodelujejo v tej komisiji. Za povabila Indije pričakujejo odobritev Sovjetske zveze in Kitajske.
«Daily Herald* oibjavlja vest, da bodo namestniki zunanjih ministrov v mesecu oktobru obiskali Trat. Spremljali jih bodo zavezniški strokovnjaki, ki imajo nalego proučiti določitev nove jugoslovansko-ita-lijanske meje.
Angleškim snvjetskl komentarji
London, L Reuter. — Londonski laburistični list Rejmold News piše: »Ne strinjamo se s pesimizmom nekaterih komentatorjev, ki ne morejo ugotoviti — morda zato, ker jim srce tako želi ničesar drugega kot globoko neslogo med zavezniki. Zdi ae, da uporabljajo vsa sredstva samo zato, da napadajo zaveznika, ki je slučajno »oclalisti-ma velesile.
Ce gospod Molotov napoveduje, da hi Rusija mogla zahtevati upravo nad kako kolonoijo v Sredozemskem ali Severnem morju, se ti ljudje zgražajo in protestirajo. Ob istem času pa smatrajo za popolnoma pravične in normalne zahteve ameriških admiralov, če zahtevajo baze okoli azijske Rusije, ki bi naj bile izključno v rokah ameriških 0-boroŽenih ašL
Kadar pa hoče Rusija, ki vidi, po kaki poti gre svet, tudi sama vstopiti v to sicer neumno igro, predstavljajo ti komentatorji britanskemu narodu ruske zahteve kot dokaz pohlepnosti in nezmernih ambicij.
List poudarja, da je in da mora ostati britanako-aovjetsko zavezništvo glavni steber vsakega evropskega mirovnega sistema, če hočemo obdržati mir.
Moskva. — Mednarodni komentator Tass-a Lenski piše o zesedanju Sveta zunanjih ministrov v Londonu: Delo Sveta zunanjih ministrov v Londonu se bliža koncu. V dobi dveh in pol tednov dela so se vrsti, la na dnevnem redu Sveta zelo važna vprašanja. To so bili načrti za mirovno pogodbo z Italijo in vprašanje usode njenih kolonialnih posesti. Dalje je bilo to vprašanje ju-goslovansko-italijanskih meja, kakor tudi. načrti za mirovne pogodbe s Finsko, Rumunijo in Bclgarijo. Poleg tega je Svet proučil možnost sporazuma o dolgoročnem oskrbovanju Avstrije, zakon o posebnem režimu notranjih evropskih vodnih poti, dalje pospešitev repatriacije sovjetskih državljanov, spomenico francoskega zastopstva o nadokna-denju vojne škode, kakor tudi vprašanje nadzorstva in uprave v Nemčiji. Razumljivo Je, da Je tako velik obseg vprašanj pred Svetom ministrov za zunanje zadeve izzval živahne komentarje v inozemskem tisku. Inozemski tisk je poln mračnih predvidevanj v zvezi z rezultati ministrskih posvetovanj. Nekateri dopisniki so se celo obrnili na predsednika Združenih držav Amerike Trumana z gotovimi vprašanji v zvezi z zasedanjem Sveta zunanjih ministrov. Odgovarjajoč na ta vprašanja na tiskovni konferenci je predsednik Truman Izrazi svoje nezadovoljstvo zaradi izjav, ki so ae pojavile v tlaku, češ da je zasedanje doživelo neuspeh. Truman je rekel, di bi ae dopisniki morali o-mejiti na objavljanje poročil o delu
Sveta. Vsekakor pa ni mil o tem, d se bodo pred Sve^-zunanjih ministrov pojavila in zamotana vprašanja. Ang • časopis «Daily Express» komen? delo Sveta zunanjih ministrov m poudarja, da se morajo temeli O; ru, ki se tokrat utrjujejo, oh:** skozi mnoga leta. časopis piše. let smo potrebovali, da *m° vojno. Ne bi bilo prav prlč*Wv* da bo konferenca v nekaj dneh u-‘ dila vso zmešnjavo, ki je nas ' in trajal«, šest let Na konfer®-so se obravnavala najvažnejša vp
st
šanja in izražena so bila razna lišča. Vsaka dežela danes ve
mišljenje druge dežele. To je P8
di bistveni pogoj za nadaljnje «<9 he». Vendar pa je praksa sode'0''
nja velikih sil v letih vojne
dok*
.oatlf
zala, da ne obstajajo nepreri' težkoče in da bo lahko . tudi one, ki nastajajo v povoj®1 reditvi. Za to obstaja le ena F to je pot uresničenja odločitev ake in berlinske konference velesil.
tre,
Mnoiične aretacij« v Argentiniji
New Vork 30, Tass — Kot P0^ da dopisnik New York
Tribune iz Buenos Airesa, jajo represalije v Argenitniji dno bolj drastične. Radio i® ^ sta prepovedana. Aretirani
vsi, ki obsojajo politiko — ... političnih ujetnikov, znenstv«9^. trgovci i« številne druge eo se aktivno udeležile mn« protivladnih in protif demonstracij, pomorski ~~ ki so zahtevali svobodne ve''*’*
olih*.
osebe, ki so zahtevale na] 'ri preda oblast Vrhovnemu
,Več sto ljudi je skušalo
v Montevideo, mnogi pa se jo skriti v Argentiniji sami-
Palestinsko vpra^
Wasihington, 1. Reuter. >
1 tr
hiša j« danes objavila, da j*
be-
sednik Truman priporočil »ki vladi, naj dovoli brezdv- ^
Zidom (z Nemčije naselitev lestini.
Odgovorni urednik 8 TER CIRIL
Poizvedbe
Primorske in internira®*?« f Mathausena. Kdor kaj veo® V ni ZAZIGAJEV IRMA, kat«r*J,;
Juniju toga leta ležala v naj sporoči o njeni usodi gradi, Zažiga jev Leonid,
Irma Ljubljana Miklošičeva ^ 14 ali Cttič Paula, Trst ** toio 3-m.
Za svobodo in lepšo
L je žrtvoval svoje mlado nje kot mučenik dne 12 aprJ* v taborišču Langenstein Prl berstadtu naš nadvse ljublje®1 zabni soprog in sin
TEODOR KRALJ (CABW
Trebče pri Trstu 2. 10. l^5, ^ Žalujoča žena MARIJA iijs) lim KONRADOM, oče VIK mati MARIJA-..# LUDVIK, sestre VEJB0^ in BRANKA ter ostalo 8 stvo.
MALI
ogla}! v
NOVA POŠILJKA TERANA znižane, telefon 29433.
GALICE, drobno, vina, vermuta,
POŠILJKA
žganja na debelo, naprodaj-dišče Androna S. Eufemda 2, tj.#. šek via delVUnivergltA, tehjp^,
HARMONUUM prodam v
m. prociam v stanju. Ulica Rigutti 9 II
DEŽNE PLAŠČE DAMS
MOŠKE blago za obleke i® JtP suknje dobite na drobno i° cud v krojačnici. Čič Ivan, Tr»t 2 II nad, tel. 29101.
ZAKONSKO SOBO, novo^ d‘
barve prodam, Via Scoglio sno.
5-1»
KRZNEN PLAS za dekli^J# ček) pkoraj nov za 9000 lir P
Via Scoglio 5-IH desna
IndBsfrijsko podi«®
v coni B išče ssmostoi”*^
knjigovodjo in koresp
. .	_	v,	.	  m	"
ko veščo slovenskega in
\lB<r
lijanskega jezika, na upravo «Prlmo: dnevnika* pod »Isti***
pon"0 r«1*
VVW.WČVVWVWS,.WVAmV.V.VAV
39
Nikolaj Ostrovski
Kako se Je kalilo Jeklo
(Roman)
V vranjem gnezdu pri naši hiši imam skrit revolver. Nerodno je, kar moram oditi, toda Serjožka ga mora vzeti. Ali bi ti lahko to naredila?
Ton ja se je dvignila.
— Jaz grem takoj k Suharkovi ženi, z njo bom šla v skladišča. Ti napiši kratko sporočilo in jaz ga bom odnesla Serjožku. Kje pa stanuje? Kaj pa, če bo zaželel, da pri-
de sem. ali naj mu povem, kje se nahajaš?
PaVle je pomislil in odgovoril:
— Naj ga osebno prinese zvečer na vrt!
Ton ja se je pozno zvečer vrnila domov. Pavle Je trdno spal. Ko »e ga je dotaknila z roko, se je prebudil. Takrat se j* Tonja veselo nasmejala.
— Arto m bo takoj prišel. Ni dolgo, kar je prispel. Na dobro besedo Lizinega očeta ga bodo pustili sem. 'Lokomotiva pa stoji v skladišču. Jas mu nisem mogla povedati.
da si ti tukaj. Rekla sem mu samo, da mu imam dati nekaj zelo važnega, Poglej saj je že tu!
Tonja je stekla k vratom. Ar-tem, ki ni mogel verjeti svojim o-čem, je obstal kot okamenel med vrati. Tonja Je zaprla za njim vrata da ne bi slisal bolni oče, ki je bil v deiovpi »obl.
Ko so Artemove roke dvignile Pavla v naročje, so Pavletu kosti kar zakopale.
Bratec! Pavka!
Odločeno je btlo... Pavle potuje zjutraj. Artera ga bo spravil pri Bruzžaku na lokomotivo, ki gre v Kazatin.
Arfcm, običajno surov, je izgubil ravnotežje ln se j« Izmučil radi brata, ne vedoč ničesar o gjegovl usodi. Sedaj je bil brezmejno mečen.
— To pomeni, da boš moral biti ob petih zjutraj pri lesnem skladišču. Drva bodo natovorili na lo-
komotivo, potem se boš ti vzpel. Želel M, da se s teboj porazgovo-rim. C as j« že, da se vrnem. Jutri te bom spremil. Med nami formirajo železniški bataljoni. Kot pri Nemcih, hodimo pod stražo.
Artem se poslovi in odide.
Hitro se je spustil mrak. Serjoia bi moral priti k ograji. Pričakujoč ga, je Korčagln stopal po mračni sobi iz kota v kot. Tonja je dla z materjo pri Tumanovu.
S Serjofem ee Je srečaj v mraku in čvrsto sta stisnila drug drugemu roko. Z njim je prišla tudi Valja. Govorili so tiho.
— Nisem prinesel revolverja. Dvorišče je polno petljurovoev. Stoje vozovi in kurijo ogenj. Nikakor nisem mogel, da so vzpne m na drva. To je res nesreča, se je opravičeval Sei-josa,
— Naj ga vrag nosi, — ga je miril Pav)«. — Morda je tako še bolje. Na potu ga lahko izsledijo in izgubim glava Tl ga v vsakem slučaju
vzsml.
Valja ae mu je približala.
— Kdaj greš?
— Jutri, Valj«, ko »e bo jelo daniti.
t-v t -tv-- «4 -•	p-overi’
Pavle je iepetaje in kratko govoril o svojem trpljenju.
Prisrčno sta se ločila Serjoia se ni šalil, bil je razburjen.
— Srečno pot, Pavle, ne pozabi na nas, je le s teiavo Izustila Valja Odšla sta ln ae kmalu izgubila v mraku.
V hiši je tišina Sejne ura bije jasno, neutrudno. Niti enemu od njih dvoje ni bilo pa mislih da zaspi, ker se bosta morala češ šest ur ločiti in nemara drug drugega nc bosta nikdar več videla. Mar je mogoče v tako kratkem roku ooveda* ti milijon misli in besed, ki jih vsakdo od njih dveh nosi v sebi.
Mladost, lepa mladost se komaj sluti po hitrem utripanju srca ko Je »trast še nerazumljiva, ko se roka plaho odmika in odvaja stran, dotaknivši se slučajno prsi tovarišice, in ko mladostno prijateljstvo varuje pred zadnjim korakom! Kad le more biti dražjega ko roka ljubljene, ki se pri je vratu in — poljub, Id izgoreva liki struja.
Za daaa vsega prijateljstva je to drugi poljub. Razen matere .1 nihče poljubil KoriAgina, samo tolkli so ga mnogi. Tembolj ae se zato rhttrtMe nrinoetl. V surovem ne-
usmiljenem življenju ni vedel kaj Je veselja A to dekle v njegovem Življenju — Je velika sreča.
Čuti vonj njenih las in zdi se mu, da vidi njene oči.
Tako teljubim, Tonja, in ne morem ti tega povedati, ne znam.
Misli mu zastajajo, kako je poslušno gibčno teto,- a mladostno prijateljstvo je iznad vsega
— Tonja, ko bo končala ta peripetija, bom na vsak način postal monter. Ce »e mi ne boi odrekla, če •i resna ter se ne igraš z menoj, potem ti bom dober moS. Nikdar te ne bom udaril. Raj« bi prej umri kot da bi te s čim žalil..
Boječ »e, da ne bi v objemu zaspala, da ne bi mati opazila ali kaj Slabega mislila, »ta »e odmaknila. Ze se je svitalo, ko sta zaspala ln sl trdno obljubila, da n« bosta drug drugega pozabila.
Zgodaj zjutraj Je Katarina Ml-hajlovoa zbudila Korčagina.
Hitro je skočil.
Ko a» 1» ▼ kopalnici oblekel v svojo obleko in tl obut Dolintkove škornje ln oblekel plašč je zbudila Tonjo. V vlažni, jutranji megli »ta šla na postajo. Doep*)a
•rf«. r«	e*<-»	-.4.1.	.«	»	e.
Artem Ju je pričakoval 0 _,
kraj lokomotive, natovorje® som. '	.jff
Počasi se je približeval* lokomotiva »Stuka*, zavita ke pare.	__	J?
Skozi okno lokomotive j* Bruzžak.	ufi
Kmalu so se poslovili.
Je prijel za železno Pallc°,rz# ob stopnicah lokomotive. „ je ln se obrnil. Na razp°Uu ^ P li dve znani pojavi: vi8olcajI)SJl,f' temova in poleg nje vitk*
- Tonjlna.
Veter »e Je živahno P01* ovratnikom njene bluze i°	>!*
kodre njenih kostanjevi® hala Je z roko.	g\»i	„
Artem je s strani vrgel Tonjo, ki je zadrževal*
vzdihnil:	„,et
— Ali »em Jaz H*®*"1	,(j pa pri njih ni vse v lej, *
— Glej, glej pavko.
-njaga-!
Ko e* Je izgubil vlak se obrne Artem k TonA'
 _______________________  ..prin,
— No, ali hočfva I** '„„,ni $
lja? - In v njegovi	f.
Je kar zmanjka’« t-rc -