»mmmmmmnmmmmmiM, ^ M gm MflL tPfc. W A f--- ' A M k R IK A i aa iet°-_j XV JI w IV JI JHl ajL ^ STEV. 23. NO. 23 CLEVELAND. OHIO. V TOREK, 22. MARCA 1910. VOL nt VSTAL JE — ALELUJA ! , . i\)y tkftj •< ; -''••■MBSfA ' . . . . ■'"•fV. , 1 .-'!.". / , - Velikonočno jutro. ' .. \ • '■ • v ' ... ,.1 . s : f 'flmimM j" (" ', " '' v t - ■•■ ■ 1 . • • . ; - ■ Na palmovem sem hoimu stal In kakor da bi videl Njega In zarno splnce kot srce In šla je mimo lepa sanjat Iz groba vstalega f Gorelo z ognjem je krvavim. Pred mano kakor grob odprt V sijajno belem oblačilu Tam spodaj pa so bli ljudje Razgrinjala se je kampanja. Nebeško zalega. Z -veselim licem, roznozdravim. V akacijah je pajcalon V nebo ic glava segala Strmeli gori so v srce, Raz p reel I a zarja svilnotkati, In roka se raztegala Kot da bi v davni zrli raj---- Kot da kdo je iz tančic Od vzhoda daleč na zahod — Izmotal, stopil v beli dan. In božji mir je spal povsod. . • Silvin Sard en ko. PROTI ČASOPISOM S PRETIRANIMI NOVICAMI SE JE PRIČELA OB-P| | ftIRNA AGITACIJA. Več velikih dnevnikov te je ' združilo, d« pobija rumeno časopisje. HHp% ZAČETEK V OHIO. Dayton, O., ii. marca — Tu-jI / Vajšnja trgovska zbornica je pričela z vojsko proti rumenem \ ssopisju. Rumena časopisje je ono, ki priobčuj« dan za dne-} fom novice o ropih in umorih in n^polnuje cele strani z gro-zovitimi, večinoma izmišljeni-m mi pripovesti o groznih ukorih in tatvinah/ Take vesti posebno slaibo upi j i vajo na mladino v Ameriki, ki jako ra-■ebira časopisje. Včeraj Ilsešlo več urednikov tti-Ih dnevnih časopisov, da lovore, kako bi se moglo Hnenega časopisja najbo-I »odbijati. Kakor znano, »činstvo ravno take no-Bkjer se" podrobno razi Ii o ropih in umorih, naj Bče ne dobi v lastnen I takega časopisa, jih ku I drugih mestih. To zle lega časopisja se je po I ukoreninilo v zadnjih Itih. Časopisi plačujejo Hiške svote raznim repor I. da se podajo na lice I kjer se zvršil leak umor, ■ikor mogoče natančno Ijo. Pri tem pa pridejo I velikanske laži in čas-lace. En list se skuša z I, kdo bo napisal bolj I pripovest, ki pretrese le in živce. S tem po-Indstvo nervozno in širi Bor a! nos t, ker pri takih Hh se navadno uplete Inenravnih stvarij. ■L * so se uredniki do-l ^^^^ ^^^njMjy^jy-opih ne tom *a,i PM stra- nKS \«f,i v.^ ohioske- ■Ifr5 Mnu? vnM ta časopisjak Mfr . ■t^acij« protf \ rmtrim^ ppisiu sčasoma talfoJ Hty^, hode konočno tiuH' sledmi ■psftjeno .pisati do&ojrrtPitfiiM Bf*J>10 »enzacijonelni 'Hara je pa odločno izja-■ da unije nikakor ne pusti, Ki mora župan vseeno poti za policista, če ni nobene njegovo peticijo Sklonil. I [ara se namerava sedaj priti na sodišče, ki bode raz- 1 Bo, če sme biti človek na-rat policaj in linijski dela-jj^Organizi ^_ t K" - ■----f garočajte "Ameriko." Izha- t Mbakrat na teden. Naročnina b P Bti, ... ^ ..v jjg» . n Cannon porazen. VSEMOGOČNI PREDSEDNIK ZBORNICE JE ZOPET DOŽIVEL PORAZ. Takozvani "uporniki" v zbornici poslancev niso glasovali za njegov predlog. CANNONOV KONEC, » Washington, 19. marca. —» Pri včerajšnji seji v zbornici je prišlo med takozvartimi republikanskimi "uporniki" in med govornikom poslanske zbornice Cannonom do ostrega spopada, ki se je končal s porazom predsednika poslanske zbornice. Na vrsti je bil sam na sebi sicer jako neznaten predlog. Stvar je bila taka: Clevelandski Slovaki so zahtevali, da se jih pri novem štetju, ki se začne meseca apri-'a, imenuje po listinah po njih narodnosti, a se fh ne spaja skupaj z Mazarf. Govornik Cannon je odločil, da pride ta . predlog takoj do debate. Pro-. ti temu so pa protestirali re-i publikanski "uporniki" v zbor-. niči. * • * -i,* > Včeraj je bil v zbornici tako-. zvani "kalenderski dan" t. j. na tak dan se lahko debatira 1 brez ozira na željo in zahtevo predsednika zbornice o vseh predlogih, ki so na dnevnem redu. Nato so se pozivali "11-porniki", in dognati so, da se je predlog glede clevelandskili Slovakov umaknil. Cannon je porabil to priliko, da je spregovoril in zagovarjal svojo odločitev. Nato je slo na glasovanje. ki se je zvršilo s porazom govornika Cannona. K011-gresman How land je po tem govoril:, "Glasovanje je pokazalo, da se zbornica poslancev ne boji in ne trese pred Can-ne nononi, in da zbornica govor-& nika lahko vedno, kadar hočfe, tli nadglasiije." Po S tem jc dobil Cannon hud e. udarec, ker "uporniki" republi-ta kanske stranke bodo dobili čim« a. daje več privržencev in čimda-i|f Ije več korajže. Glasovali bodo lahko .vedno proti njemu. I Nekoliko v pojasnilo. Joe. •ion je kongresman iz llli- CarK 2e dolgo vrsto let .vodi nistvo poslanske zbor« ''eano roko in tiransko L ' Z; Z >?red nii,T1 so sv°je 0 ^j. ^ ■ s i drugi poslan- n^top uiki. i' ! i da ^ kafk* Predlog II Uht« postavno ^trl Bt ^ -i amzmu via ,1 . ar je Ml la "f le(,°1 C* "' seeno še im ll,f"'. * " aj so „„, ifli " .ani v zbornicf Prek° g'a" . ~ . star moz, za- t. v..aunon jc< «« . .. 4 ./ "Stand-pater- opnik starih1 . ... J. r neha biti go- v . Ivo on prt 1 - 1 k >rnik, oziroma«) teme- »ornice. se bo • to spremenilo, tt * ^ I vedno le kapitahr^ ° cijam. -o-\ Salomonska s odba. I t Wilkesbarre, Pa., ai. man. j — V tem mest ima fo druzega Salomona, v osebi p olicijskega sodnika Johna Dona hue. Pred * njega so pripeljali vč< Maj neke. ^ ga pijanega moža z h?j«no no* ^ go. Sodnik je odločil, moz,. ma ki ima leseno nogo, ni popolen se mož, torej tudi popolnoma ne vai more biti pijan, temveč pi/a„ samo na dve tretjini. Radite-ga ga tudi ni obsodil v plačilo [navadne kazni enega dolarja, pač pa samo dve tretjini, to je 67 centov. In ko mož z leseno nogo ni imel drobiža, mu je sodnik drage volje zmenjal dolar in mu vrnil 33 centov. 1 — V sporazumljenje. Naš urad je odpjrt vsako jutro od S ure Standard in do pol osme ure zvečer Standard. To naj blagovolijo upoštevati rojaki, vS tem je dana pri. »dele- S 1 ;rez izjeme, da se ig\ 1 •ze, čemo: r Članom društva ifcji lovje \ j ;- PRBDLOG V KONGRESU, KI JE BIL NASPROTEN J NASELJENCEM. JE ODGODEN. _- •siwj'5 To pomeni toliko kot b seljencem sovražni predlog za vedno pokopan. LIBERTY IMMIGRATION SOCIETY. * Washington, 18. marci. - Pred kratkim se je v New Y«r-, ku osnovala Liberty Immigra-v tion Society., in sicer po raznih - inozemci h, ki prebivajo v ft - (iinjenih državati Ta družba a ima namen preprečiti vse no 1 vim naseljencem sovražre za-1. kone, koliko; je to v nje'.i ir.u- > či. Včeraj se je pcikaza! prvi - sijajni uspeh te nove družbe. 3 V kongresu bi namreč moral - biti predložen'te dni j prvillog, i ki govori, da mora vsak nov i na«eljefKC. ki !".cčc Mopui na 0 ameriška tla, imeti gotovo stoli pinjo olike. Ta predlog je pro-:. padel, oziroma o njem se ne 1- bode razpravljalo v tej sezoni, - pač pa ie bil preložen na me-e sec december, kar pomeni to- 1 liko kot da ne pride nikdar na j vrsto. Medtem pa bode - nasetoiška komisija potfVfclova-1 I:i giede tega predloga, kate- > rega gotovo ne bot'e priporo-' t'itfi. iko izve resnico, «la bi e-? nak predlog oziroma zakon ze- - lo škdoval najiredku Zjedinje-11 ill držav. Liberty Imn.igration Socie-' ty jc dobila pisma od več kon-grfsnianov,, M io bili vedno 1 nasilni takim zakonom, da jc lahko prepričana, da enaki ško-1 dljivi predlogi proii naseljencem iie bodo našli odmeva pri kongr<;$m;UTtli. Član te dru z« lahko postane vs^'lc,1«aj nekoliko, * toda čutim, da bom JM i šteno odgovarjati stavljena vpraiwy*. TRINAJSTO ŠTETJE Washington, D. C- J5. 1 ca — Državni oddelek nam je - posili sledeč predsednikov raz-c glas: i Kef je kongres 2. julija 190^ - sklenil, da se začne 15. aprila 1 1QI0 trinajsto štetje prebival- - itva Zjedinjenih držav, in s ker zahteva ustaVa Zjedin- > jenih držav pravilno štetje pre- - bivalstlva vsakih deset let, da t se določi zastopstvo posamez-1 ni h držav v zbornici poslancev, in ker je to v veliko korist - vseh prebivalcev Zjedinjenih J držav, da se štetje zvrši pra- - vilno in natančno: > Sedaj, jaz, Willim Howard i Taft, predsednik Združenih dr-, žav ameriških, naznanajam, da e pod gorej gznačenim - nem sklepu, je doizriošf Vftftkf - osebe odgovoriti vsa vprašan: , ja na števni nakaznici, ki se , tičejo nje in njegove družine, - ali pa farme, ki jo lastuje ali - njegova družina, in da vsak » odraHšičeni, ki ne naredi tako, • je lahko kaznovan Edini namen ljudskega štetja jc. dobiti natančno število vseli osefr v Zjedinjenih državah in podatke o narodnem bogastvu. To štetje ni v nobeni zvezi z davčnim uradom, z vojaško ali sodnijjJko oblastjo. 8 šolskimi oblastmi, z nasel-niškimi, ali sploh kakimf dru gimi postavami, in sploh nobeni osebi se ne more rtičesaf zgoditi, ki da vse potrebne podatke. Nikomur se ni treba bati Vsak uslužbenec ga urada je pod prisego zave-zarc, da ne izroči teh podatkov , nobeni drugi oblasti, kakor sa-1 mo cenilni oblasti, in kdor bi | kaj izdal, tak uradnik je zaprt s tri teta in kaznovan z gfobo ] $.1000. 1 Raditega prosim vse osebe, h da točno odgovarjajo vsa vpra- j] šanja. ki se jim stavijo od ce- <| nil nega urada m tako prispe- i vajo. da se cenitev ljudstva Ze-dinjerrih držav zvrši kolikor L mogoče ugodno in natančno. { V pričo tega sem se podpi- \ sal in naročil, da se p»r»tisne > pod ta razglas peiat Zjedinje- 1 nih d^žav. N William Howard Taft. j Pečat. Po predsedniku: 1 Philander C. Knox, j državni' tajnik. £ ---i I ghu. Soprogu izrekamo naše j iskreno sožalje, a ranjci želimo ( večni mir in pokoj. c ... i — V soboto se je ponesrečil { 19 letni rojak Ivan Polovic v • tovarnah Republic Iron Wor» a k s na 53. in Lake cesti. Nesreča se je pripetila tako: Vzpen- ■ jača. ki je dvigala dva 60 čev- ( Ije v dolga železna droga, je t odpovedala, nakar se je en ^ drog nagnil z enim koncem proti tlom. kjer je stal naš ro. jafc, ki se ni mogel umakniti, * ker je bilo polno soparere oko- \ li niega. Zadet ie bil v glavo j in prsi. Odpeljali so ga v St. j Clair bolnico, kjer je pa kma- • lu umrl. Pokojni je prišel pred dvema mesecema v Ameriko. g Tukaj zapušča enega brata. ( "Sin," Radi pomankanje r prostora v danšnjern listu, smo ^ se odločili, da priobčimo kriti- c ko te krasne žaloigre v prihod- 2 nji številki. Za danes le pov 2 mo, da so igralci kar najČast-neje rešili svoje posamezne u- c loge. Slovenskemu Sokolu smo r pa res hvaležni, ker se ni ustra- 2 šil prirediti take, problematično c težikte igre! Da bi se zopet vi- f deli kmalu pri tej igri! * Ožigosati pa moramo še en- * krat grdo razvado nekaterih k čas se bliia, ko preteče ste, da se znova naroče na MA-meriko," a drugi v kratibn ; prejmejo- Ker smo propri- * d« »e rojaki jako mir Vnajo za iist, !n ker jako mri-di ustavimo list, posebno sedaj, ko se je povest "Satan in |Kt \ ksrjot" začela razvijati in staja od dneva do dneva bftjl zanimiva, upamo in pričakiJB| s mo, da se vsak naš naroč^k 3 t kakor hitro mogoče odzove j " vabilu ter poilje zaostalo m*\ 7 Da je list na pravi poti in «a* sledu je prave ideje, nam spri-" Či ije stotine pisem, ki jih pr* jemamo od naiih prijateljev, ' Uredništvo se potrudi, da pdU s občuje dobre, poučne in iaba*9 1 ne povesti v listu. Roman "Sa- * tan in Iškarjot" bo izhajal If * najmanj eno leto; nadalje nam je obljubil avojo pomoč ie m* t prej priljubljeni pisatelj PoJ 1 dravski in drugi. Dopisi i#j ' raznih naselbin bodo razlagaK Slovencem po širnih državna. < 1 kako je stanje v slovenskih n«L ' selbinah, a iz mestnih novi« I lahko rojaki po Ameriki izve - do, kako napreduje Cleveland* * ska naselbina. Sempatji tudi : priobčimo kako uganjko, za e katere s« ji V sadnjem času po-< kazalo tako ogrdtftiW zanima« II je. Na zadnjo uganjko sni? < dobili skoro 400 odgovorov. ' Novice iz stare domovine bodo razjasnjevale naročnikom ta- i " mošnji položaj, a dobri članki 5 na drugi strani pa razlagali a-1 meriško in tujezemsko politi* 1 ko. Povabljeni so naši naroČ-" niki, da sempatja kaj svetujejo, » kaj bi bilo dobro za list; ča " uredništvo sprevidi, da so taJ| * ki nas veti v resnici vpOltevanJ^F vredni, jift gotovo ne zavrfc. ' Nadalje prodkno naše zastop* ■ jitike in Aaročn/lre po vseh ruU Selbinah, da ms obilno podpiJj 1 rafo z dopfsi Tako naročniki se nji ft rojakom godi po drugih mestih.» Tako bode uredništvo in tt* | pra vn ištvo vedno fpolnovalo »vojo dolžnost, a od naročnikov pričakujemo, da zvesto podpirajo l|st m mu dtHtedejo , vedno novih prijateljev. Tako se bode širil naš krog, lis* se bode zboliševal, vse v korist fitateljev. Torej na delo, am 'dobro stvar! V ali pa tja, priznati moraqncU vsh da pride tc vsaki predsta« v dvorano nekaj — ne vemo, kako M se izrazili, toda — sit j venia veriio -— umazancev, ki iS svojim hifronskim kričanjem j motijo ravno najlepše dele vsa- J ke pred'sianre. Ta grda razvs- 1 da bi se menila odpraviti. Dast je v tem ozhru zadnje čase po-, 1 stalo precef bolje, zlasti od Bo-II Ičiča sem, fco se je naš list prri U potegnil za mir v dvorani, ven- I dar je še vedno precej -ktf^s- 1 čev v (Tvoram. Kaj porečeš I razumni čitatelj ko vidas nask l dru srce. prestresujoč pri^DJ kako sin davt tvojega stareAl bojnega oc • iy , f . ~ ' | »<•,.<• , vT>'"'i B "' '- ' * ' j/ j 5 ? • » , • <1 i* ' / • . Naj povem nekaj besedij skrivno na uho slovenskim družinam pri veselju pomladnega časa, ki se nam iz daljave počasi približuje kot na& dobri prijatelj iz daljine, katerega tako željno pričakujemo. Tako sem se namenil, da napišem nekaj o spremembi časa. čas se bo spremenil, vendar s terii še ne bodemo zadovoljni, ker potreba bode še marsikaj potrositi. Naše gospodinje si marsikaj omislijo. Moj nasvet je tak, da »lehma gospodinja naj ne pozabi na lep voziček, ki se bo dobil v naši trgovini v veliki izberi. Naročil sem jih velikansko število, toda že sedaj imam toliko število naročil, da bo treba naročilo za vozičke podvojiti. Mod« vozičkov je letos ravno ista kot vidite tukaj nk slikah, cena je pa manjša od $a do $5.00 na enem, tako kar je stalo prej 8 dolarjev, je sedaj po $6.00. Narejeni so tako prilično, da žena lahko vzame dete in voziček na pocestno železnico ter se odpelje na prosti zrak, kjer zopet lahko vozi dete po zeleni trati. Cena teh je od $5.50 naprej, nakar pridejo raznovrstne cene in mode, nekateri so bolj olepšani, svitlo kovani in lakirani.. Zapomnite si, da če pridete samo pogledat, da vas ničesar ne stane. Se nekaj je, kar imamo v nači zalogi, ki je največia pomoč v kuhinji in gospodinji, t. j. dobra PEC, najbode že na premog aH plin. če peč ni dobra bo gospodinja vedno sitna, ker je vse jezi, jedila niso dobro skuhana, kruh ni dobro pečen, krompir ne skuhan ob pravem ča-su, česar vzrok je samo peč. Ali je železje zgorelo ali pa duplina zaprta ali pa drug važen vzrok. V resnici se pa gospodinje velikokrat mučijo s pečmi radi malega 1 vzroka, ker ni peč v pravem redu; posebno peči na plin morajo biti večkrat pregledane. Za take slučaje vam drage volje pomagamo in pregledamo, ne da bi vam kaj računali. Pri nas imamo največjo zalogo peči j; prodamo jih več na dan. Vsako peč garantiramo ali pa vzamemo tudi vašo na račun in postavimo drugo v kuhinjo; lahko tudi zamenjamo peč za plin za peč na premog. Smelo lahko trdim, da so naše peči najboljše, ker jih prodajam že šest let v največjo zadovoljnost vseh odjemalcev. Torej zapomnite si: Ce kupite pri nas peč so vsa popravila zastonj; v zalogi imamo tudi vse' železje potrebno za peč. Kaj je pač lepšega v kuhinji kot fina nova peč, katero nujno rabi vsaka družina; na peči se pa rabi posoda, katere imamo mi zelo bogato zalogo; vsega niti naštevati ni mogoče. Tudi steklo in porcelan morata biti vpdno pri roki, da si okrasite in napolnite kuhinjske shrambe. Pozabiti pa ne smem, da opomnim naše gospodarje, ki imajo tudi svojo besedo pri hiši, kaj je treba za izboljšanje. Veliko njih je, ki imajo svoje htfe v bližini naše trgovine; nekateri hočejo hiše popraviti, njih stanje zboljšati; treba je marsikaterega žeblja, kladiva, ključavnico itd. Hišo je treba vedno popravljati, sedaj je premajhna, premalo visoka, ne dovolj dolga itd. Mi imamo v naši zalogi vse, kar je {železnega. Hiša se mora tudi večkrat prebarvati, na zunaj in znotraj. Zunaj potrebujete dobro barvo, znotraj pa stenski papir ali pa tudi firneš, lak. To so stvari, katerih imamo mi bogato zalogo. Na razpolago je tudi stenski papir od 3 cente rola in več. Barvo imamo trojne vrste, kakor tudi trojne cene, kakor si zberete. Galona barve velja $1.00, $1.60 in $i-75: Mor vzame pet galon, dobi ceneje, in kdor je naš odjemalec, dobi 10% popusta. Imamo tudi delavca za pritiskanje atenskega papirja, dobimo vam pa tudi delavce za barvati hiio po pogodbi. Torej gospodarji ne pozabite, da železni na in orodje je že vse pripravljeno. # - Pa tudi za naie mlade fante in dekleta imam obilp v zalogi. Presklfceli smo fino pohiitvo. Veliko fantov in deklet bode zamenjalo" ledig stan" in zopet bo treba iti k Antonu Grdini, da vse preskrbi, kar se tiče pohištva. Ne bojim se fine, medene, (mesingaste) postelje in po-lirane omare le čakajo na vas, preproge, mize, atoli in druge stvari. Imamo konje bele kot sneg, kočije nove, delavci rudečelični in močni, pripravljeni voziti na vesele svatbe. Se nekaj, kar spada v zadnji oddelek, in to je priporočilo pogrebnega zavoda. O tem ne bodem več povedal kot, da mi je mogoče izvršiti najtežavnejša dela. Tu sem jaz odgovoren, da se vam postreže ravno tako kot sami želite. V slučaju nesreče, če zahtevate, da ae kdo pošlje v bolnišnico, ali pa če vam kdo umre, pokličite po dnevu ali po noči: Za to smo vedno pripravljeni. Pokličite na eni ali drugi telefon, ker imamo oba in smo vedno pri telefonu noč in dan. Ako vam operator reče, da ne odgovorimo, recite, da ni res, ker mi smo vedno pripravljeni. ANTON GRDKMA trgovec s pohištvom, železnino i dr. Pogrebni in ambulančni zavod. ' ' 4 >*., • • Bttcličar naš je vstal iz groba ■Mgelo pevaj zdaj kristjani HKnagana je smrt, hudoba.. Hakb odmeva po vesoljni ^Hplji glas kristjanstval Vse-ubHvsod, kamor je prodrl žarek HSte resnice; se praznuje ob ^Hf času slavna zmaga Zvcli-|weva nad peklom, nad elo-Hstm s<>vragom. Veseli se in ■II vesoljno človeštvo. Spo-' Hp vstajajo v dušah na slav-' H^&vc. ko je vstal od smrti i E|ki je bil poslan na svet,' K človeka su/njosti. 1're-H^e pek Um t sK-1* okove tri so Hi in tlačili clovecanst'v<\ ■fel je. vstal je <><1 smrti. Hfed stiritisoč leti je Bog HHntril človeka, po svoji ppdo-Hhu dal um In prosto voljo, lie lahko svobodno giblje v ■H ki niu ie bil. namenjen kot HHilišcc začasno, a pozneje Hmcončno vživanje kot plačilo. ^Hjlfyd stvarjenjem so se uprli. ^Hb>vi proti svojemu Bogu. Bjrnani so bili za kazen v H|, kjer je jok in škripanje Hpbmi. Tedaj se je vzrodilo mm teh duhovih sovraštvo in pošCljivost do vsega, kar iz* gja od Bogaj Bog je ustvaril ^■pa. Prva naloga /a vrže-Epi duhov1 je torej bila, da po-Svari temu človeku, ustvarje-g«9m po božji podobi bodočnost. [ SCagnali so se z vso silo nanj; |E podobi kače se je hudobni H^tih približal zastopnici človeš-pa, jo prevari 1 in zapeljal v Beh. Bog je rekel: "Od Bell sadov lahko ješ, samo od Bl'a drevesa ne; to je prepo-j ||i;;:i sad." To ie bilo lahko R a lje. Toda ziv iti peklenski \ ■Brain i k je zmotil prvega clo-| ■ka Premotil/ga je. da je IBfelomil povelje Gospodovo, da Bije uprl svojemu Gospodu, ki [Hpft : napram njemu tako do-1 HHtv. Udal se je ukanam ■pega največjega sovražnika, pga do tedaj se ni poznal —j Hjfereh je bil storjen. Krivica mL dogodila napram najbolj-Kuu Očetu;'kri vira je morala Si kaznovana, kakor vsaka E^ga krivica. Zapodil je Bog Hip človeka iz rajskega biva-Kbga, a hudobni duh je bil ve-HEfvoje zmage. Radoval se HK^er je bil prepričan, da bo ■Itj ga imel vedno za svojc-Bljbrivrženca. Pa Gospod, Kyarnik neba in zemlje, je že Hpaj sklenil drugače: Oblju-Bft^jjc prvima človekoma Odre-Hpilca, ki hoče v sanji ljubezni do človeškega roda žrtvovati ^Bgk^ življenje, da reši cloves-HpAxl. S tem se je pričel boj duhom, ki je na-BferiH1."! I? i samemu Stvarniku. H&jfettoč let je taval človek JHKpfl^ • temini, se ni zavedal I pram svojemu Stvarniku; le Ksčica ljudij je ohranila spo-nin na Njega: pa se ista peš-•ica ljudij ga je večkrat /ame-rovala. Minilo je štiritisoč let. Svet je zabredel v čimdalje večje '.mote. Qj, kako globoko so avali nasi predniki po tminl. Iz tega mrtvega položaja je bilo treba iskati izhoda, treba je bilo pokazati zopet pravo pot zgubljenemu človeštvu. Obhajali smo Božič. Rojstvo Gospodovo. Oznanjevalo se nam je, da se je pričel preporod človeštva; pričelo se je odrešenje, po katerem je zdi-hoval ves svet. In prišel je na svet Božji Odrešenik. Kdo se ga ni veselil. Prihajali so iz daljne dežele k njemu Kralji in modrijani, Prišli so pogledat onega, kateremu je bilo namenjeno. da odreši svet njegovih zmot. ki ga zopet pripelje na pravo pot. In kto je bil ta Božji Odrešenik star 12 let. je ličil že v tempeljnu tedanje \u čenjake še večjih resnic kot so jih tedaj poznali In vsi so strmeli v njega In kot tridesetleten mož — Bog in človek — je pričel 'clovečanstvo učiti boljših resnic, svetili resnic. Mnogo jih je verovalo njegovim besedam. Mnogoteri, tisočeri čudeži so spričevali njego vo božanstvo. Učil je narod tri leta, dokler ga isti imenovani narod ni izdal. Bil je pre-]%pnižen, da bi se izročil njih visoko letečim mislim. Hoteli so imeti zemeljskega kralja, zaničevali so blagor svoje duše. Zatorej so isti ljudje, ki m> še pred enim tednom kričali "Ibisana" sinu Gospodovem, k ličili teden pozneje "Križaj rra> Križaj ga! In križali so Sinu božjega, ki je prišel na svet, da odreši vesoljni človeški rod tininc največjega poganstva. Tedaj, ko je visel na križu, tedaj so dvignili moč njegovi sovražniki 1111 rekli: "Ali ga vidite, kak o v kralj je bil? Mi vidite, kakov Sin Božji je to? 1 Na križ' se pusti pribiti, 11 c ste se sami prepričali, tla sem umrl, a vseeno živim med vami. potem ko sem že tri dni ležal v grobnici. Dan vstajenja, dan zmage za človečanstvo. Kdo je tedaj veroval temu! Peščica ljudij Pa so prišli pogledovat, kako je bilo to mogoče. Prepričali so se, da je resnica, pa so verova* li. Verovali so. ker niso driV-g;.če mojjli Sam Pilat, sodnik {Crista je bil tako globoko prepričan o tem /Cveličarjevim vstajenju, da se je odpovedal oskrbništvu Judeje in odstopil. Zmaga Xv^Jicarja se je praznovala. Vrtal je od smrti. Dal nam je zgled, kako naj mi vstanemo od smrti, kako se naj dvignemo' Ni samo navadno življenje, katerega moramo živeti, dokler smo na zemlji; kličejo nas višji cilji, višje ideje, za katerimi moramo stremeti. Posnemati moramo našega Okl-rešenika, ki nam je šel s toliko tisoči vzgledi naprej in kazal pot. Velikonočni čas je čas pre-rojenja. Narava se probuja; vse poganja novo življenje, vsepovsod opažaš novo žitje. Pre-roditi se moramo tudi mi vsi. Najlepši zgled imamo pred seboj. Govorili smo sedaj iz verskega naziranjn. kakšnega pomena ima za nas Velika noč ali Vstajenje Gospodovo. Pojmo malo dalje. Poglejmo na svoj na* rod. Narod brez vere ne more obstojati. Narod, ki je zaostal, potrebuje prerojenja. Veliki vzgled imamo pred seboj. Vstanjnio! Prerodimo se! Vodi nas veliki duh pred nami, ki nam objednem kaže pot. Velika noč pomeni dan prerojenja. Oživi se narava, ožive travniki, polja, njive, vrtovi, oživimo se tudi 1111 z naravo. Pomnimo, da imamo nad seboj nad vse dobrega Stvarnika, ki je poslal svojega edinega Sina na zemljo, da odreši človeški rod zmote. Pomnimo vse to in ravnajmo se po njegovih vzgledih. Tedaj bodemo enkrat lahko prepevali - "Vstali srno, 1 prerojeni smo. Aleluja, alelitja! Barney Ritz fini salon; izvrstna pijača, dobro žganje in prigrizek. 6501 St. Clair a ve. Za tuje cglase ni odgovorno ne uredništvo ne upravniatvo. r-v-v , • ■*. ' An n 4 I V''" 111 Vrata so se naekrat hrupno odprla, -veter je puhnil v sob<*. iz temnega prikleta pa so s-e začeli valiti v grozeči, tihi trumi kmetje in niso niti pozdravili "Hvaljen bodi (ezus Kristus." tako da je mlinar začuden položil žlico na mizo, prijel svetilko. ki se je v prepihu zagu-gala in jih gledal z začudenimi očmi. "Kaj da vas je toliko," je zamrniral. "A še več jih čaka na dvorišču," je rekel Jernej in stopil naprej. "Kaj bi radi?" "Na pogovore gotovo nismo prišli," je nekdo odgovoril in počasi zapiral za seboj \>rata. "Potem sedite, ta'koj bom po-večerjal "Naj vam dobro tekne. Mi že lal.ko počakamo. Mlinar jfc začel naglo jesti in cmakati, kmetje pa so posedli po klopeh, greli svoja pleča ob peči in zvesto gledali Jerneja, ki je' prisedel k mizi. naslonil nanjo lakte in se zamislil. "Slabo vreme, kaj?" je iz-pregovoi-il mlinar. "V sušcu je redkokedaj bolje. "Seveda, kakor vedno pred spomladjo." Tukaj se je razgovor pretrgal, tako da je v tišini samo mlinarjeva žlica s'krobotala po robih sklede: 11a dvorišču je zdaj in zdaj kdo otepal ob bruna blato s svojih čevljev, včasih se je veter šumno uprl v sletie. da so zaječale in dež je ropotal po orošenih šipah oken. "Jadviga!" ie poklical mlinar in s? brisa! (. dlanjo velike brke. Iz stranske izbe je prišlo I močno dekle, zelo lepo in po gosposko opravljeno, ozrlo se . je bistro po kmetih, pobralo si-lede in odšlo, ziba je se s širokimi plečami. "Torej kaj imate?" je zače' mlinar in potrkal po tobačnici. A niti ena roka se ni iztegnila po tobaku. Iker so se obrazi naglo zmračili, jeden ali drugi je pokašljal in se'v skrni popraskal po temenu, vsi pa so gledali M Jerneja, ki se )c zravnal, uprl blede, neizprosne oči v mlinarja in počasi izpre-govoril: "Prišli smo, da nam izdate razbojnike...." Mlinarja je kar vznak vrglo, izbulil je oči. raztegnil roke in zastokal * "V imenu Očeta in Sina! Odkod naj jaz to vem?" "Spoznali smo, da morate samo vi vedeti zanje!" — jo rekel bolj tiho Jernej in vstal, tudi kmetje so vstali s klopij in stali okoli, kakor trda stena uprli v njega poželjive in ostre oči, kakor jastrebove kremplje, tako da je mlinar postal v obrazu ves rdeč. "Prišli smo k vam'po praivi-co•'' je močno zaklical Jernej. "In vi nam morate povedati. 11101 ate!" so se oglasili drugi polglasno, strogo. « ' Kako pravico? V glavah se vam je zmešalo. Ka'ko naj jaz to vera?« Ali sem z razbojniki v kompaniji. kaj?" je hitro govoril in privijal luč s tresočimi rovkami. "Vemo, da *te pošteni, a vi veste za razbojnike. Kako ne; V jeseni so vam ukradli konje, vi pa nič, pred kratkim so vani' ukradli denar, lopova ste celo zalotili v sobi, a vi zopet nič, niti sodniji niste naznanili, niti bandar ju povedali. "Čemu neki? Da bi imel še večje stroške? Kaj mi pomaga sodnija ali žandar? Ali lahko ujamejo veter na polju in mi ga na vrvici pripeljejo. Naj dobijo 11a poslednji dan kazen za krivico, ki so mi jo storili." "Iz tega vidimo samo. da se bojite izdati razbojnike." "Ce bi vedel, ali bi jim odpustil svojo izgubo in*jih ne izdal? Zastonj mi gotovo.... "Vi ne govorite odkrito in delate, kakor mačka z vrelo kašo," ga prekini Jernej." Nismo prišli sem, da bi se z vami prerekali, samo po pravico in ; ker se nam mudi — ljudstvo 11a dvorišču in po kočah čaka — vas prosimo prijateljsko, da nam poveste, kdo vam je ukra del denar." * O Jtv.v ■''V'"'1' '.;•'' vneto razlagi in fskrbjo g le' dal na trdorv ratne, mrke obraze, a Jernej se je nestrpno stegnil, zabliskal gfrozno z očmi ga prijel za suknjo in reke! kratko in trdo: 4 Kar ste rekli, ni res! >Ct pa nam prisežete na to v cer kvi. vam bomo vrjeli in v a* pustili v miru." Mlinar se je vsedel in izpre govoril z nasmehom: "He, he! Vidim, da je šala kakor na mastni torek.,., se veda, če pridete v trumi nat 'coga in ga s palicami prisilite vam bo prisegal vse, kar bost« hoteli..,. Govorim vam resni coj nič ne vem in ne poznam nobenih tatov. Če hočete m lahko verujete, če nočete, ne k prisegi pa me ne morete siliti, ker niste sodnija" — ir vzravnal se je ter jih ponosne premeril z očmi. "In mi smo prišli kot sodnija, ki pravično kaznuje!" j« zatrdil Jernej odločno, da se j« mlinar prestrašil in da mu j« tudi kar sapo zaprlo- (Nadaljevanje na zadnji strani] ^^^M^N^Mi »■ * t * t H' . i Fran.Bernik; ■ • Najbt.Ijšii sl«v. ; GOSTILNA t v Clevelandu, O. : _'_. I 3829 St. Clair av.: Nššš^ EXPELLER" i'ri zvinjruju, odrti-nah, sploh prenapor- ye^. njenju iniAU*. pri rc*-inatizmu, nevralgiji in enakih težkočah rnaga -nkrai.no vdr*. ^"J0 1 JllistS PAIN s^fjtffL^ EXPELLER / .J ' Dobt se v Tieh J | UU P lekarnah |n> \i c f* J \ In ft()c j l F. Ad tttehter T UCa , A CO. j V, ^ j Afo us PtJf' si> V (f/JjU^ts .jO) w\ T t'Hilte nit N^^^yXB T v nr.h t t c nt 1 J* snamko uidrom ^^^^^^^^^^^ H^ /f * ■• - * yw ^jB"-v '^'^Br '''tIliW ; to je bila fct«vilka bolnika, Uteri jv bil zutinji v letu 1909 te sprejet v adravljenje slavnega in rnamcniiega Dr. J. C. I THOMPSON-A, glavnega zdravnika ipraviiateljabiovenskegm Zdravila v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje spre-ietih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spricuje da je Dr. J. E. 1H0MPS0NA iskuSenost in zmožnost v zdravljenju vseh boJeznij _ Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspeSno in hitro zdifavnisko pomot, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nhd*, sd.o Vaa drugi zdravniki nisoinogli ali Vas ne morejo ozdravitizato toitj če se počutite slabi in nemoCni ter bolehate na Se tako teSki in nevarni bolezni, ^^J^LL——j | Kakor tudi tajnih moSkih in ženskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju ir.oSkega soka, nezmožnosti v spolnem občertju ;—nada»ie na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovilcstl,— tedaj se z zaupanjem obrnite 7. a pou.ofi na slavnega in po vsem svetu radi »jeirove igfkufitnosli v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSOKA ker ni je ni jctlne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in nactnko spoznat^ in katere bi se on ne uj^al v kratkem popolnoma ozdiaviti. ZdravljerJe vsih spoinfh bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. VVa lastna korist je da ne-odlaSajte temuČ takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRAVI ŠČE kateremu na čelu str^i slavni zdravnik r DR. J. C. THOMPSON 3*2 W. 27th St. New York, N. Y. ' m ..ji1—ji-1-"-!. -1- -Luu'-iu-mjlfj -u -Lyi .a .u ■1 •' 1 fi- | FRANK ŠPELKO ! ■ .v--," stnro i*os?iniA v /tužembere^t' postreže 7. nrr- \ ..'dim pivom, najboljšim domačim vinom in smodkami. 3504 ST. CLAIR AVE - ; Vsem prijateljem in znancem želim I "VESKLE VELIKONOČNE PUAZNiKEl" • stsp flffffr'iB S'IIW 'W- fff fHf titf^ff^ffTiy fff WwW ffWJwwwWw*** PRODAJE, KAKOVOSTI IN ČISTOČE. S tem se zavežemo, da na odiemalčeve stroške (na podlagi našega cenika) promenimo ta zavoj kodanjskega nosljanca ali Copenhagen Snuff za kterokoli vrsto izmed naših no-sljancev in sicer ob svakem času pred potekom določenega časa; to se zgodi, ako tobak ni bil poskodov > n potem, ko je bil odposlan iz naše tovarne Zamenjajo m samo polni zavoji In o tem m mora na» obvesti, da zamoremo tako d lotiti povračilo blaga. COPENHAGEN SNUFF je izdelan iz najboljšega, starega in dobro dišečega tabačnega listja; kteremu je pridejan delež čistih tabačnih zmesi. Nosljenec je prepariran tako, da mu je odvzeta vsa erenkoba in kislina listnatega tobaka. COPENH VflEN SNUFP m a vtu oajb »l)il tobak (a 6lkau|a ia ■oaltaj*. Zrorajšnje Jamstvo je pridejano vsakemu zavoju nosljanca Copaohafan Snuff. Prireditev nosljanca je znastveno izgotovljena. Priprava za tobak je ono, kar pome-nja kuhanje zajed in vlelanje za vino. Copenhagen Snuff se pred vsem rabi kot tobak za Skanje. Ker obstoji iz finil^ droptinic čistega tobaka, si ohrani večjo moč, tako da je nj«. gova raba ekonomične vrednosti, ker daljše traja. Ako ga nimajo na prodaj v prodajalnicah v vasi bližini, vam ga dopošljemo po določenih cenah v kterikoli kraj Žjeainjenih držav in sicer poljubno količino Copenhagenca v škatljah po 5 centov. v " AMERICAN SNUFF COMPANY, DtpL S, 111 Fiftfr Avanue, New York, N. Y. t Uredništvo naiega lista priporoča svojim čitateljem, da apolnijo s svojim imenom f in naslovom spodnje vrstice takoj ko prejmejo list ter ta izrezek pošljejo brez odla- J sanja na: t The LIBERTY IMMIGRATION SOCIETY t 704 World Building 61 Park Row, New York City. r Peticija proti sovražnim naselniškim zakonom, ki se sedaj pripravljajo v Washing- T tonu v kongresu. E' Spoštovanemu predsedniku Zjedinjenih držav in članom kongresa: P Jaz, podpisani, v imenu človeštva in ker sem prepričan, da je to v najboljšo korist i prebivalcev Zjedinjenih držav, slovesno protestiram proti nameravanim zakonom, I ki se sedaj pripravljajo v kongresu proti naseljencem. T Ce se uveljavijo ti zakoni, bode tisočim sposobnim možem, dobrega značaja, ne- f mogoče priti v Zjedinjene države in tako postati dobri državljani In poleg tega bi Z tU(ji ta zakon preprečil združenje članov družin, ki so že tukaj. i Mesto, da se poostrujejo naselniške postave, naj se raje skrbi, da se novi naseljen- I ci bolje razdele po deželi, kjer je delo potrebno, v J Ime ........................: ........................... t, Cesta ................................................... ^ Mesto .................................................. V T Država ........................... ................. x f Ko ste napisali svoje ime in naslov, pošljite ta protest na ^^ ^BERTY IMMI- ♦ GRATION SOCIETY 704 World Building, 61 Park Row, NEW YORK U1Y. Z. » : .■•-'.-.,,'m -f,; '.»'.a * .""' f ' * -POZIV,- Mnogo naših rojakov širom Amerike si v slučaju bolezni ne ve pomagati. Zdravijo se po različnih zdravnikih, uživajo raznovrstne slabe In neprijetna zdravila, trošijo veliko denarja in trudijo se dane zdravniške predpise točno spolnjevati - a brez vsega uspeha in koristi Zakaj ne dosežejo svojega cilja in zaželjenega zdravja ? Zato ker zdravniki, kateri vas zdravijo, nimajo dovolj skušenj in prakse. - Ravnatelj The Collins N. V. Medical Institute v new vork u je izkušen in jeden najboljših zdravnikov, ker on ima vsak dan najmanj dvesto bolnikov pred seboj, katere zdravi in tudi ozdravi. Zato je tudi najbolj izvežban in iskušen zdravnik. Poroča nam, da je izvedel, koliko bolnikov svoje zdravje zametuje, ko se po neiskušenih in neizvežbanih zdravnikih zdravijo. Obrnite se toraj na ravnatelja ' -it' ■ ■ -V/' ' ' * The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34th St. NewYork, N. Y. In pomagano vam bode hitro, zdraven tega si prihranite na času zdravljenja neprijetnega uživa-njazdravil kakor tudi v denarnih sredstvih. ' 1 V ; ' r ■ i' ■ 1 • • kospod neponl-f *rev«i i« poljskega Podravskl. gjvflfceh Breg, župan v Mari-Hpfje Lil človek da malo ta> Hpe samo to, da je bil ^Elimtejši v vasi, če vprašai Spftkogar hočeš slehrni ti Hmllda tudi njegov razum ni BkMfe kakor drugih gospodarici fwojteh Breg je od svojih B||)' let služil v grajščini Hh jlpkojnem grajščakn in si-Sfer" ka kočijaža ter zahajal ž Bnim.pogostoma na daljno po* pbvitije. Znano pa tudi je, da Hii4:ireč sveta in ljudi vidi člo-HTtfc, tem več ima tudi razuma M gi|vi. Vrhu tega je bil Voj-Btekle zelo radoveden in bistro« nn^en kakor malokdo. Vse, Kjbtirje zagledal in slišal, je do-slbro premislil ter posnel iz te-f** pameten nauk. Ako nam-človek vse to, kar se godi |-wa svetu, <)dbro premisli, pa gtfMfco spozna, da ta svet vlada EptjjNtčja in najsijajnejša mod-llrost iz neba, modrost božja. ^preba je pomniti, da Vojteh ftlcoinaj se je z vdovo Kozačic-plco Oženil, je postal kmalu tako BB^at kakor je sedaj. V svoji BBBdosti ni imel lastnega ko-gtička in s težkim delom si je svoj vsakdanji kruh. mM** pa je videl druge hlapce, EM niso bili tako zale rasti, niti ■jfj|Jtt> radovedni kakor on, a Bghmdar iim ni bilo treba služi-■Kjater so po opravljeni dva ali plfiidnevni raboti bili gospo-|i||rji lastne volje in lastne hi-^pe ae je tudi večkrat u jed al in Bfjltpzeval, da le Bog samo nje-Hm ni dopustil, da bi delal za Hpoega sebe, marveč da je Hptal od mladih nog služiti S taji mljudem. HffEj, kaj mi jc mar za taJk&-j?jp življenje," je rekel večkrat, Mllpvek dela in dela, da niti Hp)£ih rok ne čuti, a pri tem Ppcnterom le revež. Nekateri |Higi leži po ves božji dan na Hpbtu, a pri tem ima vendar EHpga dovolj. Nraj že je temu KHfctor hoče, toda tega jaz ven-■■piine razumim, čemu jc Bog pilto razdelil svoje darove, da Hipnemu dal preveč, drugemu fa premalo!" Bsreča zanj, da takih besed ^Hpi^ovarjal preglasno, ker hi jH^f moral grozno sramovati Hbd ljudmi, kajti sčasoma je IHšel k pameti in sam spoznal 11» dobrega,-da naj se člove "Hej, hej, močni Bog, to ' vam je bogatin, kateremu ne • preseda živeti 11a svetu!" 1 In zavihtel je yi rokami ter ' se ni mogel otresti začudenja. Ko t)i samo vedel, kako je ime. "Neponimaj!" torej je 4 kaj pripovedovati, kadar se vr-i nem domu/' rekel je sai\i sebi. In črez* trenutek sl'fc snel i kučmo z glave ter približaVši • -;e nekemu brkastemu inoža- - karju, ki je odvezoval vrvi na • vozu, ga vprašal pokorno: "Dober človek! ali bi mi ne ■ hoteli povedati, kako je ime te« - mu velikemu bogatinu, čegat i prodajalnico in vozove vidim i tu pred seboj?" ,|;i » Brkast možakar je nabulil - na to vprašanje oči in videč, da je to nekak tujec, čegar jezika i ni razumil, je samo skoniig- - ;iil z rameni in ne dajoč se > motiti, odvrnil urno; "Ne po« i niniaju," kar pomeni po na- - še m: Ne razumim. s Toda poštenemu Vojtehu se . je to zdelo drugače. Ni razu* , mil brkastega Rusa in mislil si i je, da je bilo teinu bogatinu i ime: "Ne ponimaj!" torej je - tudi prikimal z glavo in rekel i sam sebi: • "Neponimaj, gospod Nepo« ■ nirnaj f Takšen bogatin, ime i pa ima takšno kakor naš sta- • ri porotnik Nepovej. In odri-i tiivši dalje po poti, se je po-i praskal za ušesom in pošepe« i tal potihoma: "Močni Bog' ko bi jaz le stoteri del imel od tega. kar ima bogatin, kakšno življenje bi imel. Toda čemu govoriti! Tako krivično je vse razdeljeno na svetu!. Eden tiči v bla* gn do ušes. drugi pa celo lasu nima kam namočiti." Sel je dalje in tu zagledal, kako je nekoliko zidarjev in delavcev stavilo neko hišo, katere stene so bile ponekje že . precej visoke. Vojteh je obstal na mestu ter pozorno ogledoval veliko stavbo. "Nu, ta si stavi hišo," je rekel sam sebi, "tla bi celo deset občin, večjih nego je naša, imelo kje prebivati. Radoveden sem zares, kako se imenuje ta bogataš." In stopi vsi k najbližjemu delavcu, ki je na lestvi dajal drugemu opeko, ga je vprašal s prijaznim sjnehom: "Ej gosjfod mojster! ali bi mi ue hoteli povedati kdo si da staviti takšno sijajno graj-ščino?" Kus je odprl usta in nabulil oči, kajti nikdar še ni slišal govorečega poljskega kmeta. "He? kakoj?" je vprašal po ruski. "Vprašal sem.vas, mojster, kdo si da staviti to veliko graj-ščino?" oglasi se znovič Breg. Rus potrese z glavo: "Ne ponimaju!" reče urno1 ter za- i ene znovič dajati opeko. ( Naš Vojteh pa v prvem hi- i pu kar poskoči od tal. "Gospod Neponimaj*'" zakli- i če 11a glas. Tu ga imate! A < strela naj ga udri, tegk bogatina! Ali se še ni preobjedel izobilja. kanalija' Jaz pa, moj | Bog!" je pošepetal uakrat o- | tožno. "jaz moram slicno psu 1 služiti tujim ljudem. Taka je 1 dandanes pravica na *vetu!" In nezadovoljen ter mračen je šel dalje premišljujoč v du- j liti svoje uboštvo in tuje iz- 1 obilje. Nakratj pa je 'znovič 1 obstal. Pred seboj je zagle* 1 dal sijajno palačo s tremi nadstropji, s steklenim hodnikom ] in zavitim stebričjem. ki pa je izgledala vsa tako niično, da si je Vojteh nakrat domislil, da tnora to biti cerkev in si maho« 1 ma snel kučmo. Toda ko je 1 gledal dalje je spoznal, da to v ni cerkev, marveč druga takšna bogata palača. Streha na 1 njej se je lesketala kakor bi , bila iz srebra in zlata, vrata pa so izgledala kakor oltar v certcvi. Na pragu pri durih je stal nek krepko vzrasčen člo* vek v zlatem izšivatiem župa* nu ter s pozlačeno palico v, ; rokah in dasiravno je bilo vi- 1 ■ f'I;im 1:86*4 -i /A-.-. deti, da je bil to stražnik, je vendar izgledal kot nekak starosta ali general. "Mati Božja!'' zakliče Vojteh. "to je pa res pravi čudež, taka grajsčina kot nekaka cerkev! Ej — je pošepetal Črez trenutek./t« gotovo prebivn sam cesar, ali kak minister, ah nemara cesarjev komisar." I11 že ni mogel dalje krotiti svoje radovednosti, priklonil se je do kolen onemu brkastemu (človeku s pozlačeno palico ter pošepetal vljudno: "Jasno vel-možni gospod stražnik! ali bi mi ne hoteli povedati, čegava je ta palača?" In le malo je manjkalo, da ni okamenel od strahu, ko se je oni vojak s pozlačeno palico razJkoračil kakor pav in ste-gnivši roko grozno naprej, zakričal na vse jjrlo: "Ne ponimaju! Pašni!" "O nasilje!" zakliče naš Vojteh Breg. "torej bržkone je že ves svet lastnina tega človeka, tega Neponimaja! Hej, hej, Mati božja'" je tarnal v duhu, napotivli se dalje. Človeku zares jame presedati življenje, kadar vidi. da ';e eden do ušes koplje v zlatu, drugi pa k večjemu v vroči slanini, ki mu jo revščina lije za kožo. Hej, hej! ni ie več pravice na svetu! Delaj, da ti kar roke o-m ah ne jo, pa še komaj si prislužiš potreben kos'cek kruha in nekaŠnjo cunjo za 11a hrbet, a ta gospod Neponimaj gotovo še ene kope ni zmlatil v svojem življenju, a vendar je takšen bogatin. In med tem ko se je tako hudoval in tarnal, začuje nakrat slavnostno godbo. Pa obstanr in posluso, kar vidi, da se mu bliža slavnosten pogreb. Spredaj je šlo nekoliko duhovnikov, a šest s črnim suknom pokritih konj je vleklo voz in na njem rakev, zadi pa je drdralo mnogo velikih kočij, toda razun teh ni bilo videti za krsto žive du« Se. Gotovo je moral umreti ne« kak velik gospod," je mrmral Vojteh ter pocenil k zidu bližnje hiše, in prekrižavši se pobožno. jel ogledovati pogreb/ In nekako čudno, otožno in težko mu je postalo pri srcu. Nihče ni korakal za krsto, nihče žaloval za pokojnikom. Oni. ki so se peljali za krsto, so bili opravljeni kakor za svatbo in vsi so izgledali neka* ko radostno. "A kaj to omeni?" pošepeta Vojteh, "mrlič, pogreb a vendar se nihče ne joče, nihče ne pretoči niti ene solze za pokoj, nikom!" In nezmožen se pre« magati, zakriči 11a voznika prt enem od zadnjih voz: "Ali bi mi ne hoteli poveda- ! ti. čegav je ta pogreb?" Voznik pa potrese z glavo, skomigne z rameni ter zamo-mlja urno, mahnivši z roko: "Ne ponimaju1" "O Jezus Nazarenski!" za- J kriči Vojteh, "to je torej oni ! veliki bogatin. Umrl je; kaj ! mu koristi sedaj njegovo bo- ! gastvo!? Tn nihče se ne joče ! za njim, nihče ne žaluje za kr- ! sto! Tu ga imate, jaz pa sem , mu bil tako nevoščljiv, a ven- . dar mi ie dokaj bolje nego nje- j mu, zakaj jaz sem še'živ in j zdrav. O, ne daj Bog, da bi j me pokopali tako, kadar poj« j dem iz tega sveta. Gotovo bi | lilo več joka. ko bi mene do- j etelo kaj takega. Celo gos- j podar bi postal žalosten, gos- j podinia in dekle pa bi ilitele j na glas____ in moia mati hI j malone umrla od žalosti in jo- j ka. Ker pa je tako s tvojim (j logastvom gospod Neponimaj, d je zaklical črez en trenutek in mahnil z roko, pa počiva) mirno v zemlji! Saj jaz ne menjam s teboj; rajše sem reven služabnik, pa ljubljen od i ljudi, nego bogatin, po kate- 3 rim nihče ne pretoči kake sol- % ze." In od tega časa nikdar več j ni zavidal nikomur njegovega j bogastva ter se ni pritoževal j Ičrez svojo usodo. j In ko je sedaj sam postal j bogataš, ter celo župan v ob- ; čini, pa tudi njemu nihče ne ; zavida sreče in veljave- I -• ..........I — Kdor išče svojega prija- i telja, naj da oglas v naš list. I List bo skrbel, da se najde, ker 1 je razširjen v skoro vseh slo- j venskih naselbinah. i i ' ' ' •<■*•' ' * 'P ■\t j, j j t* v , ■ \v _ ■"«;/-■',s(. 'ii -r '■ d. 1 M Frank Korče i 6006 ST. CLAIR AVE. Izvrsten saloon z izbornimi pijačami; posebnost ] domače vino. | Priporoča se tudi društvom v oddajo ] Velike, lepe dvorane i 1 ki je jako pripravna za društvene seje, ka;kor tudi za druge prilike. SE PRIPOROČA ROJAKOM V OBILEN OBISK! .1 "VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!" ANTON LOGAR . ■ - -- Slovenski trgovec z vso moško opravo iti z blagom za obleke, V zalogi imam posebno dobro blago za ženskne obleke, pa tudi vse moško perilo. Rojakom se priporočam v obilen poset-. Slovenska trgovina 3 A. Logar 3837 St. Clair Ave. "VPSEUE VELIKONOČNE PRAZNIKE!" ! Slovensko, žensko podp. dr. "Sokolice" priredi na Velikonočno I NEDELJO DNE 27. MARCIJA' 10. ob 8. uri zvečer (solnčni čas.) v 2Cna,u.soTri d.Troxanl dve veseloigri j I. DVE TASCI. II. ČITALNICA PRI BRANJEVKI. 1 Med odmorom in po igrah lepi solospevi. j („ i SPORED: i F. S-^ilhar, Oj zakaj si se mi vdala (tenor)..,..... | ' ' poje g. Rudolf Pfcrdan. I. IGRA. Dve tašči I OSEBE. i I arom i r Vesel :................ g. Rudolf Perdan, 1 Stojana (njegova zena).............s. Jožefa Sajnfc, i Gospa Hrastova (njena mati) ----s. Helena Perdan, Gospa DobHnska (babica Stojane) s. Marija Peterlin, Ciril pl. Jurkovič,.................. g. Josip Kalan, Doktor Živec. ......................g. Mihael Lah, Sluga, ............................. g. Peter Pikš. F. S. Villiar, Nezakonska mati (tenor) ............ poje g. Rudolf Perdan. II. IGRA. Čitalnica pri bratijevki OSEBE. Korfula (branjevka in hišnica) .. s. Zofka Vilhar-jeva Cenka (hči Korfule) ........ s. Marija Bricelj-nova. Gospa Kosmačica T trgovka in hišna posestnica...... s. Ana Gorenc Gospica Charllotta ................ s. Marija Smuk, Ostrovrhar (fotograf) ...........^.. g. Andrej Noč. Gospod, .....j t £a ............ g. Josip Stupica, Gospa......) ..... s. Franica Noč-eva. F.'Sj Vilhar, Ukazi, (tenor) ..poje g. RudoK Perdan. F. S. Vilhar, Mornar, (tenor., poje g. Rudolf Perdan. ST IGRAJO TAMBURAŠI! Po igrah prosta zabava, ples, žaljiva pošta i. t. d. CENE SEDEŽEM: 50. 35 IN 25 CENT. ZAČETEK OB 8 URI ZVEOER (solnčni čas). K mnogobrojni vdeležbi uljudno vabijo "8lovenske Sokolice" | RAZPRODAJA VINA I ! y ^ 1 .....r- i I p— — j | Ker bi rada razprodala vso mojo zalogo vina, opo- 0 J zarjam ob tej priliki rojake, da se hitro obrnejo na me- ? f ne, ker dobe dobro, domače vino po zelo nizkih ce» W J n?.h.. Naročite si vino za Velikono6ie praznike. g Naročila ven iz mesta srhitro odpošljejo. i Vsem našim odjemalcem po širni Ameriki se zahva- f J iujem in želim vsem vesele praznike! f J J* SKEBE, i ! prej Mihael Skebe, t ; Five Points, Collinwood, Ohio • '■-----------------------J li11111111111n11 i 1111111111 ii> I Frank Gornik, i «» § :: Nova slovenska trgovi- I :; na z obuvali! I • ■ Velika, popolnoma nova zaloga z vsakovrstnimi ofcu- J ' • vali, kakor moškimi, ženskimi in otročjimi. Imam * 11 11 Mlf F• Uranka* f FINA SLOVENSKA GROCERIJA. | 119a NORWOOD RD. [t ; Vsako naročilo se vozi na dom 1 f ■ i m it VESELE PRAZNIKE« l ____________ i Viktor Bernot, f ' priporoča rojakom Slovencem v Collinwoodu svojo M "SLOVENSKO GROCERIJO " | \ Postrežba točna. V VIKTOR BERNOT. j 643 HARLEM ST. i Vesele Velikonočne praznike vam želi I I Vaš znani "kranjski šuštar" ,van Špehek | 6013 St. Clair Ave. j Priporočam se tudi mojim prijateljem in znancem t za obilen poset v teh praznikih. Nakupil sem mnogo ; ! finega blaga za te praznike in upam tudi, da bodem | razprodal Pridite in poglejte mojo zalogo, ker goto- 1 vo bo vsak dobro postrežen. Jj wm~ Slovenska trgovina. . ' ' '"''■/ -v lit' ' , i ' j (i fc . ČITAJ! -:- ČITAJ! ^^^ 1' > » Spomlad til čas se približuje, radlteea smo že pripravili veliko zalogo spomladanskega blaga vsake vrste, katero spada v področje naše trgovine; jJS'r-4' fi J) i r ' -/'i' ' * • I, ' t>: , ' ' v H :J ' .i ' ' * * Vf. Pri nas dobite tovrstno blsgo po najnižjih cenah in sicer veliko ceneje kot kje drugje. keti kakor tudi gornja in spodnja krila so v vseh barvah, kakor kdo zbere. Nadalje imam v zalogi lepe ženske bluze, ilingane kakor tudi svilene po jako nizkih cenah. Nadalje imam tudi Ne glejte « ~«ke Woibe, U «no lepijo Bore*. Pridite v trgovino in preprint. « t ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^ ^^^ resnici, kje dobite dobro blago po cenah kot nikjer v okolici. Za može in fante sem naročil lepo, fino izbero vsakovrstnih srajc, klobukov, hlač, zavrat- Za naše žene in dekleta sem dobil lepo izbero spomladanskih oblek (žeketov in kril). Že- nic, nogavic kakor tudi najboljše vrste letno spodnjo obleko- Za fantičke Ittiatti v zalogi lepe obleke od 7Sc. do $2 60, kakor tudi kapice od 5c. do 50c. » ■ .'Založili smo se poginoma z vsem blagom, ki spada v našo stroko, in zagotavljamo vse naše odjemalce, kakor tudi odjemalce drugih trgovcev, da dobite pri na. vedno čisto sveše blago, najnižjo ceno in vedno točno in pošteno postrežbo. Se priporočani Y obilen obisk in želim vsem rojakom vesele Velikonočne praznike, j i % JERNEJ KNAUS, 6129 St. Oair Ave. j ' -i'. m'..' i jSJ j RAZNOTEROSTI. * Zgodovinski ioHtt> V me« hikanskem mestu Korfl*« se nahaja star frančiškanski' Samostan. Tam kažejo obisko^ valcem nek! glinast pisker, zvan ""pšentčtii" in- ga smatrajo za nekako svetinjo posebne vrednosti. O tem loncu se je ohranila ta-le pripovedka. V tem «f:asu, ko je Mehiko zavojeval Kortez, so Spanjolci svojo armado preskrbovali z vsemi potrebščinami po morskem bro dovju. Med drugim je nekoč pripeljala ladja veliko množino ušena. Brod je pristal v naznačeni luki in del tega ušena je dobil samostan v mestu Koribe. Menih, določen da .prevzame za samostan namenjeno ušeno je prebiraje z rokama ušenova zrna zapazil tu-»di neko rdečkasto, pšenično zr-: zmano; zagrabivši še globoče — zapazi še tri pšenična zrna, Voja skrbno shrani. V onem Jhisu še po vsej Ameriki ni bila poznana pšenica! Menih pa napolni oni sedaj zgodovinski lonec z rodovitno prstjo in use-je ona Štiri pšenična zrna za poskušnjo. Ta zrna so prinesla stoteren sad! Ko je klasje dozorelo je menih zrnje zmel in je zopet posejal na poseben zagrajen prostor v rodovitno zemljo. To, kar je sedaj pridelal — je zopet vse pose j at. Po tem neznanem menihu se 1 je udomaičila pšenica najprej v ' Mehiki, odkoder se je razpro- j strlo pšenično pridelovanje po { rsi Ameriki. Lonec pa, v kes jem so bila vsajena prva štiri i pšenična zrna, došlo iz Spans- 1 kega je ostal do sedaj v Kori- i be, v samostanu, kot nekak poseben zgodovinski sporni- t neki J * Drobna jajca. Bila je go- < podicna, (ki je rada prebirala t romane, naučila se nekoliko c francoskih besed, igrala na klavirji in zraven pela prav čedno. I< Drugega ni vedela, nego naj- I več še misliti na drago obleko, i Kuhinja, gospodinjstvo, to dv$ p je ji je bilo nepoznano. p Pripetilo se je, da je ujela li moza. Mlada gospa pride ne- da precej drobna jajca v košari neke kmetice ter izpregovori % ^aničljivO: "Jojmene, kako ne« e umni ste paČ 'kmetski ljudje! - Ali niste mogli drobnih jajc še - ftekoliko dnij pustiti na gnez-i du, da bi bila bolj odebelela?" i * fUko se žalost odpravi. - Dobrosrčna gospa vidi mesar- - jeva sina, kako liho sedita za \ mizo ter žalostno gledata pred 1 se. "Zakaj sta vaša fanta ,ta- - ko žalostna?" vpraša očeta, i "Oj, gospa, pravi mesar, "ko-) liko sem ju že tepel zaradi te-: ga, pa vse ne pomaga, vedno - sta žalostna." * Nesrečna brzojavka. Nek ■ ženin je imel zelo rad svojega i malega psa. Tudi na dan po-i roke ga je hotel vzeti s seboj • v sosednje mesto, kjer ga je pričakovala nevesta in kjer se • je imela vršiti poroka Njego--jva nevesta Matilda pa ni bila posebna prijateljica te pasje ži-, vali v hiši. Zato je hotela še i kratfko pred poroko obvestiti svojega ženina, naj ne vlači psa s seboj. Brzojavila mu je; i. "Pes ni treba, da pride. Matilda." Brzojavni uradnik se je pa pri prepisovanju brzojavke pomotil in napisal: "Pes, ni treba, da prideš. Matilda." ženinu je minulo vse veselje do poroke. * In zopet slišimo vesele novice iz Jolieta. Kar konec' jih neee biti. Če bi hoteli vse priobčiti, bi postal naš list joliets-ki lokalni list "cronique scan-daleuse." * Udrla je policija v "žegna-ni dom," tja globofko doli v »klet, kjer so igrali kot po navadi "poker," * * Kdo je igral, je sicer tajnost, toda javno je znano po Jolietu, da so zopet v "kev-dru" enkrat pošteno "iebtali" tako, da jim je morala policija ohladiti s koli vroče glave, * In kako hrabri so ti "po-keristi" iz jednotnega kevdra. . Pri prvi prikazni modre suknje in kola. so kakor srakoperji poskakali skozi okna in ob tej priliki zunaj "kevdra" poljubili s čeljuštimi | mater zemljo, * Pa morajA biti vseeno ?a- i sebno oni, ki igrajo v kevdru. i Baje igrajo $5.00 limit na poker, * Žena, ki je v Brooklynu zahtevala $20.000 za smrt svojega moža, je dobila samo $3000. Po kateri meri? Ali je delavsko življenje vredno samo $3000? * Logično ni, dajati enake male zneske! Ali naj se ne da ničesar, ali pa toliko, da žena lahko brez skrbi živi do smrti. Mali oglasi. Spodaj podpisani iščem Fran« čiško čučnik, oženjena in biva nekje priliki smrti mojega nepozabnega sina. Tako posebno g. Atalič, g. Mariji Kolar, Frančiški Lausche, družini Podlesnik, Josefini Karda za obisk in tolažbo, družini Se-tnikarjevi, Mariji Grdini, Mariji Norma li, Malbis, Lvanu Zor- , manu radi ganljivega petja in sploh Vsem drugim, ki so mi , priskočili na pdmoč ob zgubi predragega sina. Posebno se zahvaljujem g. Antonu Grdini | ne samo za točno postrežbo pač pa tudi zii njegovo dobroto iti ga priporočam vsem rojakom, naj se na njega obra-fcajo, Bog povrni vsem! I Elizabeta Lišičič. ;THw Jtoob Laub Baking Co. j Ža veliki petek bo gorici j pecivo boljše leot kdaj po-j prej. Vvpte&jtfe sivoje gro-1 ' cefjis J i- ..................._. Nazntniltf. s _____ fcfavnem« Ol^htstVu Jd^llfln-jam, «ia Cuyahoga TclepJio* ne Co, naiW v tej okolici spremenila iVrte "Central" na ime "Princetofr". Številka od telefona ostahe Jsta samo ime se pokliče Princeton. Torej so odslej naprej številke sledeče* ' Princeton 13H1 in Bell East *o6o L. Nadalje moram omeniti, da pri nas vedno čujemo pri telefonu, bodisi po dneva aH ponoči, vedno nas lahko pozovete za eno ali drugo stvar. Ako 1 operator reče, da ne odgovorimo, to ni res, ker vedno je e-den pri telefonu, ki vam odgovori. ANTON GRDINA sfov. trgovec in pogrebnik, 6127 St. Clair ave. I Iščem ljudij za delo v šumi v Michiganu. Oglasijo se naj I takoj ali zadnji čas do 26. I t, m. pri Jakobu Grdini, sa- I I0011, Collinvvood, O John I Knaus, nabiratelj. Če ne I veste za Gdrinov rostor, o- I glasite se našem uredništvu. I (24 Ml vesrte^ da ima vsak žakelj Forest King moke splošne kupone? Hranite jih. Vredni so denarja. Pišite pO naš katalog, kjer je opisanih čez 2500 daril. Pomnite da, Forest King moka ne stane več kot druge moke. The Weideman Flour Co. V. 53rd St S Big 4 t. R. 4 -v. /: Be,° 1 ^^ I Slavuo- I «4 zadovoljstvom 1 K&t'i ^Snili^^H^H Euclid vina ali pa denar nazaj | cial Agencit^l GRENKO VINO Galona $1.25 in $1.50 — Zaboj 12 — 6s .. $5.00 in |||H BELO VINO (SUHO.) $17 50— $20.00 — $22.50 in $30.00 sod. [M RDEČE VINO. Si3. — $15.00 — $17.00 — $20.00 in $25.00.804.! Rdeč vinski jesih................ $io.c© | Bel vinski jesih ................$.9.00 sod IJ Vračunjena posoda pri naročilih za sodčke.*;! Sodčki obsegajo 40 do 50 galonov vsak. POSEBNPOST: — Prodajamo tudi manj kot cele,'Wfmi »cke, a računamo za posode in sicer : 25 in 30 galonov pol sodčki .............. $1.25 fjjpi 10 galonov kegs........................ $j.oo ygjH 6 galonov kegs .......................$ 75 -fifl Vse gorenje cene so F. O. B. Cleveland. POGOJI: — Samo gotov denar. — P. O. ali ek^mJB denarna nakaznica t naročilom. The Schuster Company J|H Euclid vinogradi, vinarna in distilarna. CLEVELAND, OHIO. ------- - _ __1 Vosele Velikonočne praztifkiH !| DRUŠTVA POZOR! M j j Štiri velike dvorane v najem za ples in dništtti^H !; seje ter poroke. Posebno nizke cene za leto 19x0. J)fljj|S j; društvene seje: Mala.dvorana $10-000 na leto Ve^MB ); Dvorane so jako fino opremljene ter kurjene shBH . { kurjavo. Velika plesna dvorana z najboljšim oddffl^ tej okolici. Zraven pa še velika dvorana za poriM ! 1 ^ ^ K I Narodni dom "LJubljana" M I JOHN GRDINA, Ustnik. | J ^ S Hftftljevatijc z četrte strani.) --- SODBA. I Kmetje so stali tiho, mrko in Iclc da I i vanj z razpaljenimi oč- Kti, prestopali nestrpno z jed* ljue noge na drugo. a bili 5o ta-Bko grozni in polni neke neiz-Etosne odličnosti, da mlinar r ni v«, del, kaj mu je storiti. Bri-Esa! si je s pleše obilen pot in Brledal z osupnjenimi očmi tr-[fdovratne in odločne obraze Minerov; spoznal je da tu ni no- I bene sale, ampak da se bo zgo- II dito nekaj strašnega. 1 Sedel je torej na klop in vzel i parkrat duhana, da bi se okrepil feal in odločil. ' ' f erne j pa je pristopil k nje-'I mu in mu svečano rekel: ■* Resnice ne marate poveda-I ti, a tudi prisega Vam je straS^ i na. Iz tega je razvidno, da ste I. s temi lopovi dogovorjeni." Kakor bi udarila strela z ||t neba poleg njega, tako naglo I je skočil mlinar s klopi, da s*. | s hrupom pre vrgla. f "Jezus Marija! Jaz v zvezi lli temi roparji. In meni to v obraz pravite." "Rekel sem, in vam rečem še I enkrat!" "In mi ravno tako!" so za-\ mrmrali kmetje in vse roke so iztegnile k njemu, strogi pobrazi so se nagnili, kakor os-L'ier ksnjin kljun, kadar misli udariti. Na ta hrup je prišla Jadviga ^ in se vstavila pri vratih, kakor bi bila ukopana. Pesti so se sklonile, kmetje | so začeli kašljati, tu in tam se | je *. >e zreti jim v oči, taka razboj-t ni šiva so pripovedovali. Razbojniki! Konje so mi odpe- i Sjali ...... dal sem Staršemu r odkupnino ,,.. a mi jih niso vrnili____ Potem sem jih zasa- 5 čil v kamri.-... pobrali so mi zadnji gros---- grozili so mi - z nožem in potem sem jim št > moral priseči, da jih ne bodem i izdal. Lopovi!" "Cela okolica je trpela za-i radi njih " "Mnogo konjev so pojemali i ljudem, mnogo krav, mnogo r blaga." "Lahko so delali vse, ker je t Starši (starosta, nekak župan) : gledal skozi prste in se delil ž njimi...." i "Zredili so se na naš račun, iedaj pa naj plačajo!" "Ker vsi govorijo, pa še bo* • dem. jaz povedal", se je nekdo oglasil, "ker vem, da so župnika zaradi zarok pri Podlasja* I kili, Gajdi ovadili glavarju.," "Kaj? Celo župnika so naznanili?" "Potem so tudi oni morali naznaniti gospodične na pošti, ki so otroke učile!" "Seveda, oni, kdo pa drugi" jc zatrjeval mlinar zagrizeno. "Potem tudi ni nihče drugi < onimi Židi v gozdu tako strašno delal," "Seveda. Gajdi sta bila. Se< veda, onadva! Mrhovine ... Izdajicc____ Razbojniki.." so začeli kleti, razsajati, mahati s palicami . vedno večja jeza i itn je vstajala v srcu, oči so jim žarele in stisnjene pesti so se dvigale nad glavami. " Pokončaj mo jih! Kaznuj-mo te pasje duše! Na sodbo ž njimi, na sodbo...." "Pojdimo hitreje, da nam ne uidejo," je zaklical Jernej. "S takih Ijudij bi se morali jermeni režat'i" ' "Ali pa jiK kakor stekle pse s koli pobiti," so klicali in se . giijetlivmed vrati. Miinar je »pihnil luč in od- I šel za njimi. J .vnnaj so bili ven iz hiše, je > p^.ttela Jadviga za steno, sklo- t •jena in gledala prestrašeno, .caj jih žene ven in čemu? * Ker noč je bila vresnici suš- s čeva. mrzla, vetrovna »n mok- < r«. Oblaki so se kakor čarovni 1 ee vlekli po nebu, dež in sneg sta se sipata v obličje, da je i ljudem kar sapo jemalo, ve- 1 ter je šumel po sudopisnikih l< in se zaganjal od vseh stranij j t mokrih njiv, kjer so se vide- r !e črne brazde in posneženi, be- i 'i ogoni, je lekel vlažen mraz, j ki je šel možem skozi kosti do i mozga, kmetje pa niso marali za grdo vreme, ampak so šli p naglo in trdno, da jim je blato škropilo izpod nog. Sli so ob z straneh, skrivaj ob nizkih ko- 1 čah. ki so čepele ob cesti ka- k kor utrujeni beraiči, le posneže- c ne strehe so se kakor bele če* i pice 'videle izza razmajenih dreves. Jernej je šel spredaj in tiho C dajal povelja; zdaj pa zdaj se je kdo na njegovo povelje od- \ daljil od trume, hitel k kočam, s potrkal na okno in zaklical: v "Pojdi! Cas je!" «1 Xato so vedno takoj ugasnile luči, zaškripale duri in črne n sence so se priplazile od koč, s se opirale ob palice in se pri« n družile tiho večji trumi. ii Šli so vedno bolj na gosto in oprezno ter se skrbno ogledo* n vali na vse strani. Naenkrat se je Jernej boje- b I e ozrl. ker je cul popolnoma ( ■ Mdk . iSSL . t i- dobro mlaskanje blata, kakor o bi kdo tekel za njimi: ždelo se o mu je, da se plazi ob plotu ne-i- ka senca, a ko so postal^ je vse j- utihnilo in izginilo. Ie veter jc šumel in po gumah so besno ri tulili psi. §11 so še počasneje in marsi->, kateri se je boječe prekrižal. marsikdo je zavdihnil in mar-o sikomu je preletel mraz po kosteh, a vendar ni nihče iz-e pregovoril besedice, qjhče so j- ni potegnil, ampak šli so naprej a kakor nevzdržljivi, grozen ob-i- lak, ki se počasi vleče iti tiho narašča, dokler ne trešči iz nje->- ga blisk ali pade toča. Ko so šli mimo krčme, žar-! ko razsvetljene, je ta in °ni - tegnil vseznan, ljubi duh in boli tel vstopiti, "da bi se malo o-! grel," a Jernej ni pustil nikogar, it ampak zbral vse sredi ceste. ). ker je blizu stala hišica žan* t- darjeva. Že od daleč so se vi-n dele nejne bele stene in skozi j- jarko razsvetljena okna se je čula lesela, poskočna godba na s harmoniko. u Ustavili so se pred njo. pri- 0 držali sapo in Jernej jim Je i- rekel: ii "Pazite dobro in ko se zali sliši zvon. |>a vdrite v trumi v t hišo. zgrabite ga in ga takoj n zvežite. Salno glejte, da vam ne uide, ker bi nam naredil i- mnogo neprilike---- In bodite tihi, tla se ne splaši----" li Nekaj kmetov je molče izgi-r> nilo v temi. Gruča pa je šla naprej na e veliki prostor ob koncu vasi, ) kjer se je videlo samo par luči ž in kjer se je belelo zidovje cerkve sredi gostega drevja, ki ga i, je majal veter. Jliša Gajdmv je stala pri cer-i% k\ i. samo malo od ceste in skri-r> ta v gostem drevju, tako da so i- se videla skozi drevje razsve-„ Hijena okna kakor žarke volčje <>či. Možje so se obrnili naravnost proti nji; ker pa jt bilo mestoma blato do kolen, 1 ker so bile kaluže velike kakor , kaki ribniki in ker so jili ovirale kepe zmrznjenega snega, ' s«) šli jeden za drugim, se ogibali oviram in šli po ovinkih in i zelo počasi, kakor nalašč. Ven- - dar s« za čas kakor bi kdo zmoljl "češčena si Marija", sta- , li pred plotom. Jernej je uka-„ zel, naj bodo tiho, sam pa se ) je po strani plazil k oknu in i pogledal v hišo. i V beli. ali veli'kH hiši. v ka-> teri ic viselo ni nogo svetili po-i dob, je gorela svetiljka, obešena na strop pod njo je pri mi-■ /i Sedelo nekaj Ijudij, ki so \e-) čerjali in se tjho rajugovarjali. V peči je gore! velik ogenj, ki ; je žarel do pol izbe v rdeči lu-ti in neko dekle je hodilo po i izbi semtertje in nosilo na rokah jokajoče dete. : "So doma, so!" je zašepetal i Jernej, ko se je vrnil k gruči; tresel se je celi in težko sopel. . komaj jim je mogel ukazati, naj ji^e polovica Ijttdij in oN.Voli hi- < šo od dvorišča in od strani pro. < ti polju. ' Ali takoj si je opomoget in šel smelo skozi pregrajo; žc so šli proti kapu. kar so začeli na dvorišču psi tako žalostno cvi- ( liti. da so se nehote ustavili. "Naši imajo opravka ž njimi. Pojdimo! In če se bodo branili, pa s palicami po teh 1 konjedercih, brez usmiljenja!" ' je zašepetal Jernej, potegnil 1 mlinarja za seboj, se prekrižal a in vstopil rini lo v priklet. mož- * je pa ramo ob rami tesno za njim. .i. V stopili so v izbo burno, kre- E pko in mračno. .1 Nastal je ropot, Gajdd sta z v začvdeno odprtimi usti skoči- < la f d miz. a stari se je v trenut- ' ku spametoval, sedel na klopi- k co, potegnil sina in zaklical ^ posmešljivo prijazno': s "Pozdravljeni! Ho! ho! Ka- i1 ki gostje! Celo mlinar in Jernej! 1 Cela kompanija' "Sedite gospodar!" je dosta- \ vil mladi Gajda, se ozrl s prestrašenimi očmi po kmetih in s v zadregi segnil z žlico v skle* \ do ^ A nihče ni pri sedel k mizi ' niti dal roke v pozdrav, stali t so kakor stebri, ne da bi /e ga- t nili. le lernej je stopil naprej in rekel hladno: ■ 0 I "Pustite jed, ker imamo n^ij- t aejše opravke!" "Opravke? Nam se z jedjo < bolj mudi!" je zamrmral stari] f Gajda. .»t >r "Ce ti pravi, pusti, potem ie pustil" je zagrmel Jernej, c- "Ha,... kakor Mak glavar.. ie ukazuje v tuji koči...." je "A jaz ti ukazujem in u»bo-o gati moraš, ti konjedered" Gajda sta skočila na noge, i- strah ju je preletel, oblekla I. sta, glave so se jima tresle, a r- pokazala sta ostre zobe, kakor >o volka, pripravljena na vse. t- "Kaj bi radi ?" je vprašal >o mladi s pridušenim sikajočim, ij glasom. )- "Vajino sodbo, razbojnika, o in kazen!" je zakričal strašno Jernej. Te besede so se zvalile nanje kakor strop, tako da sta se brez moči sklonila. Nastato je smrtna tišina, da >- si ni nihče upal dihati, le dete >> je {Ulje . stokaljj, naenkrat pa p, sta pianila proti vratom, v ro-kah mlajšega Gajde se je za-, h blisnil nož, stari je segnil po i- sekiro, a predno sta mogla uda-i'\ riti, so se možje >vrgli nanje e kakor burja, zaropotale so pa-a lice, množica rok jih je prijela za glavo, ovratnike, rokave, i- vratove in pomet la ž njima e kakor s kako sušmadjo. Vihar je nastal v izbi. krik t- in ropot, miza, stoli, klopi, po-v soda vse jt* poletelo na razne »j strani, ženske so se začele jo-n kati, zvil se je žii- klopčič. ki se il je s preklinjanjem, sopihanjem i- in rotenjeni za\alil na tla, se parkrat zakotalil in obrnil, uda-i- ril dva, trikrat v steno iti.se po^ tem razpletel, a Gajdi sta ležala zvezana na i, tleh, kakor dva ovna. tulila na •i vso moč, se zvijala in strašno preklinjala, a "Pred -cerkev ž njima, da ju obsodimo!' je zapovedal Jer-ne'j, , Potegnili so jili iz koče in 0 jili vlekli naravnost črez trg - ter priganjali s palicami, ker - sta se upirala in kričala na vsa li pljuča 2 njimi so tekle žens- < 'ke. tarnale hi j oka je prosile , i, usmiljenja, oni pa so jili z no- I r gami odganjali kakor pse. "Naj zazvonijo, da se bo i, zbrala cela vas!" je zakričal ] - mlinar. ti Zvon je začel otožno biti, i - kakor ob kakem požaru in je .) zvonil neprenehoma, mračno in - strašno; s stolpa so zletele : - črne \rane, in z vreščanjem le- i l> tele nad cerkvijo, od vasi pa je < 1 s krikom liiUla gruča žensk, i "Ljudje, usmilite se! Na po- i > moč! /a dloga'" sta kričali t - Gajdi in se obupno vili, ali tiih j - če njima ni odgovoril, cela trii- 1 - ma je šla tiho. Tako so v tisi- 1 - ni prišli na pokopališče in vr- f . gli zvezana pred cerkveni prag. < i "Kaj sva zakrivila? Za kaj? 1 . Na pomoč!" sta iznova zakri- ) (čala in skušala vstati a nekdo I - ju je sunil z nogo, da sta se zvalila nazaj kakjor kladi; pri [ tem pa sta preklinjala in gro- i ; žila cvli vasi s strašnim maščevanjem. ' i Jernej pa se je postavil n; cerkveni prag, uprl hrbet ob ' cerkvena vrata in glasno zakli- 1 cal: "Bratje po rodu! Poljaki!" i Na to je umolknilo vreščan ' je žensk, ljudstvo se je stisnilo i okoli njega, sklonilo glave, ker je padal gost dež in pazljivo t poslušalo. ^ "To vatli prarvim, bratje: ka- I kor gre v spomladi gospodar >. v ostro brano na jesensfko praho, ^ za kmete, za one. ki tv-~ nam ostane samo še. da stori-. mo tako, kakor so storili po drugih vaseh," "Ubijmo mrhovine! Pobij-mo jilil" Raztrgsjmo jih s kon-ji l" so zabeli brezumno kričati a in $o se vrgli > palkanii na i Gajdi. r "Tiho! Stojte, pasje duše!" je zaklical Jernej in jih prikril 1 z lastnini telesom. "Počakaj-l te! Vemo, da so to ufbiialct, 'lopovi iu izdajice, ki jili i^ora-, mo kaznovati, a prej naj Vsak, > ki ima kaj ž njimi govorit® ja v-e no nastopi in jim to pove v oči. ii Tukaj . hočemo namreč soditi in ne ubijati. Nismo jih vzeli i s seboj, da ie nad njimi maš* b itujemo, ampak da jih po pra-a vici sodimo in kaznujemo. Ljud-strto Se je' »tisnilo, ky»r - ni hotel biti nikdo prvi, je na-j stal trušč, vi so začeli naenkrat - gotvoriti in naštevati krivice, e ki so se jim zgodile in sb valiti - grozeče proti zvezanima; nili-!i nar je med ten> vstopil naprej. vzdignil roke in rekel svečano: a "Pričam pred Bogoin iu ljudmi. da so mi ukradli konje in k 400 rublje v. Zalotil sem jih.. - Z nožem so me prisilili, da sem e jim prisegel, da jih ne bom iz- - dal! Zagrozili so se mi z maš p če vanje m. To so najhujši raz-i bojnikf!" ? "In jaz pričam, da sta nit - ukradla kravo." je rekel drugi - za njim. "Meni pa sta uzela prasko." 1 'Meni pa kobilo z žrebetom,* 1 so se začeli oglašati drugi. > Ljudstvo je poslušalo. Tišina je bila grozna. j Naenkrat je prenehalo sne-^ žiti. zato pa sc je vzdignil veter ki se je uprl v cerkev in majal 1 z drevjem, via je stokalo in šlcri-r palo. p<> nebu so hiteli oblaki, r Neprenehoma so se slišale i limle dbtožbe in med ljudstvom - se ie zasulo sovražno litniiran-f je in potrkaivanje s palicami. - ker sta C.ajili kričala: "Ni res. Iz zlobnosti prič? > tako. To s<> vzeli voliški ro-I pa rji. Ne verujte!" A prič je bilo čimdalje več , in cule so sc čimdalje hujše in j grozovitejše stvari. 1 Na zadnje so jim očitali, da ; So ubili 2ide, izdali gospodič- - ne. ovadili župnika, (la niso ho - dili v cerkev, kar je k(K> vedel, to j v naglici ponvedal in vrgel , na njune stokajoče glave, skra- i tka, nastal ic strašen vrišč, ker je hotel drug drugega prekn 1 čati, ker jc obetal ijino pasje brate! Potol- | čimo jih s palicami. Razhojni- j ki so. zlodeji, izdajice, ovadil* * hi. Smrt koiijedercenia!" so >s vsi zavreščali naenkrat vsi in ] vzdignili palice in pesti, tako , da sta oba Gajdi zatulila od sa- j niega strahu, da sta se začela r premetavati prijemati z zob- j mi za čevlje, poljnboVati libge J, in prositi z blaznim glasom usmiljenja. y Zakrival jili je še mlinar Jer- v nej in nekaj mirnejših, Ki so ustavljali razjarjene, ki so se " valili naprej kakor burja, kri- • čali in mahali s koli in drogi, najhujše pa so pri ska ko valj ženske s svojimi! nohti. Bilo je že hudo \\\ strašen trušč je bil pod cerkvijo, krič je bil vztekel in strašen, grozen, kakor znnn, ki se je neprenehoma glasil. "Duhovnika morajo imeti -pred smrtjo! Po duhovnika!" je naenkrat zaklical mlinar. Pomirili so se. Nekdo jc pohitel po župnika. "Ali pa počaka j mo s kazni I jo do jutri", je predlagal mlinar. I Nato pa so zakričali in treskali z drogi. v - *"Pok«UK:nj no jih! Čeriu tre- j Iba razboinikom duhovivli^ i; it ■ 'tt ii potem pridejo a pomgači. V o* 1 bijmo jih 1" Ko sta Gajdi čula, od kod jima lahko pride rešitev, sta začela obupno prositi: "Usmiljenje, ljudje' Spovc-dala bi se rada! Dajte nam duhovnika. ... po duhovnika. Na njuno srečo ni bilo duhovnika doma; odpotoval je že proti mraku. "Potem pa s£ naj spovesta pred celim ljudstvom", je rtek-do^predlagal. J ^ "tlobro! Trfko! Naj priznata! Naj povesta resnico," so pritrjevali drugii Nekdo jima je prerezal vrvi na jokali in jili postiivil pred cerkvenim pragom* na Volena.' "Odprite cerkev!1 Spovedala se bosta! Odprite!" so se začu> li pogosti klici, a Jernej je zaklical : "Ni treba! Greh bi bil, če bi peljali take razbojnike v cer-kev, za njih je dovolj, da so lahko 11a posvečenem pragu Tiho tam!" je zakričal ženskam. ki so ščebljale, potem pa se je sklonil k Gajdonia in rekel: "Sedaj priznajta, a samo resnico. Ljudstvo vama lahka da odvezo!" in priklfeknil je ob nima, drugi pa so storili enako iu se pokrižali ter vzdihovali. Gajdi sta začela nekaj jeclja ti i 11 sta se ogledovala na vse strani. "Bolj razumljivo govorita' Glasno! Gospoda Boga bi rada goljufala," so začeli ljudje vreščati. Stari Gajda se je začel tresti kakor bi mu duša uhajala, naenkrat je zajokal in je med hudim stokanjem priznal svoje grehe. Nastalo je tiho kakor v gro. bu, ljudje si celo dihati niso upali, ponehalo ie pokašljevanje. samo jokavi glas se ie slišal v temi iij se širil, kakor struga krvi. zgoraj pa je ječal zvon in šumela so v vetru drevesa. Groza je padla na duše, lasje so vstajali ljudem, ljudje so st v strahu trgali na prsa, tuin tam je kdo žalostno zastokal, v vsa srca je prišel velik strah, ker je Gajda, dasi je z vrač al krivdo na sina in na žaudarja, priznal ne le vse, kar so mu očitali, ampak še mnogo hujših reči...... Ivo je končal, je padel raz-križan naprej, začel biti s čelom ob cerkveni prag in tako prositi za usmiljenje, da se jili je mnogo ž njim vred začelo jokati, možje pa so zavreščali: "Sedaj naj se Gašper spove! Grišpar! Hitreje, lopov! No, ne boš?" in začeli so ga biti. s palicami po bokih in pretepati, da se je ves stekel vzravna!: "Sami ste razbojniki!/Nedolžne hočete ubijati! Sami ste razbojniki in izdajice .... Lo povi! Mrhovine! Krvniki!" jc preklinjal in se grozil strašno, dokler ga ni stari naprosil: "Spokori se. sin! Priznaj, po tel" ti mogoče odpustijo! Spokori se!" "Nečem. Usmiljenja razbojnikov iie boni prosil! Stekli psi! Hlapci! Ne potrebujem spovedi. Naj me ubijejo! Naj samo poskusijo, pasji bratje. Jutri jim vojaštvo povrne za mene" Naj se me dotaknejo!" je kričal kakor zverina, skočil na noge. /vrgel s pestmi na najbližje, stari pa za njim molče kakor volk. Nastal je strašen vrišč. a premagali so ju takoj in jih vrgli kakor kup cap tje. kjer no zaklical:' "Ubežati sta hotela! Grozi-ta nam z maščevanjem.? I Razbojnika sta in najhujša zl6de-ja. JCaznujte jih, lju>ri eu*M SU BMENT T AMERIKA o. 23 Maroh ga..— 1910. ■H|KA VZGOJA ITALIJANSKE MLADINE. Ktiano je, go deklet iz najodličnejšili obi-telj. Ta zveza se zove "društvo sester." Vsaka društve* niča se je morala obvezati, da se upre 'krutemu kitajskemu Življenju, oziroma, ženitvenemu zakonu, glasom katerega je vsaka ženska najprej sužnja svojega oičeta, potem svojega moža in ako postane vdova, sužnja lastnega sina. Borba mladih in svobode željnih Kitajk je zelo priprosta: članice društva se sicer ne upirajo možitvi s silo, ali ko se jih pro ti njihovi volji omoži, ne vzamejo na svojem domu nobene hrane in ako se jim hoče zaljubljeni mož približati, se ga ubranijo z nohti in zobmi. Ko preidejo prvi trije obstrukcij-ski dnevi tega zelo idiličnega življenja, mora mlada žena po starem običaju na obisk k roditeljem. Ona gre domu — ali potem se ne vrne več k možu. Po zakonu, Wi smatra domačo hiso za sveto zatočišfce, je ne more nikdo prisiliti, da bi šla iz nje. članice društva sester se potem preživljajo ? lastnim delom, in nekatere so bile baje 'že tako velikodušne, da so poslale celo zapuščenemu soprogu nekaj od svojega zaslužka, da si lažje poišče Ijnbeznivej-Aanrimo—» ! mmiLkM-4 KUHAR = (a ===== JAKŠIČ, 3830 St. Clair Ave. Največja slovenska grocerija vClevelandu Rojakom se priporoča v obilna naročila, posebno sedaj, v prazni-. kih. Vsa naročila se vozijo na dom točno in zanesljivo. Vsem našim odjemalcem želimo vesele praznike. Kuhar & Jaksic največja slov. grocerija v Clevelandu. 3830 ST. CLAIR AVE. STEVE SAVICH, EDINI SRBSKO - SLOVENSKI KONTRAKTOR. 6400 Varian Ave. N. E. Cor. E. 64th St Gleveland, Ohio j de priporoča vsem Slovencem v izdelavo hiš vsake vrste. Vsa naročila izvrši točno, lično in ceneje kot vsakdo drugi. Že dolgo vrsto let posluje v naši naselbini in mnogim, mnogim Slovencem je že postavil lepe hiše. Izdeluje tudi razna mizarska dela, sploh vse, kar spada k hišni opravi. Kadarkoli imate kaj posla, kiaspada v kontraktorski ali pogodbenikov kros, obrnite se na Steve Savicha. Izdeluje tudi načrte (plane). Zberete si lahko po volji. j Sieve Savich, generalni kontraktor. 6400 Varian Ave. N. E. Cleveland, Ohio j SUPLEMENT TO "CL. AMERIKA" No. 23. March aa..— 1910. ■ I Bat an in Iškarijot. K %m Riwl miV; u "Jlttrw prfrm t 3. P. II' PRVA KNJIGA, t (Nadaljevanje.). Ie spolne jo pogoji, pod je bilo obljubljeno." »! Pogoji 1" mrmra ie ?zni glavar. In nato upeno: Obdrži svoje ta sebe, ker jaz jih ne i besedah odkoraka in i daleč od nas vsede v Čez obraz Winnetoua e lahen smeh, vendar ličesar. Menil sem, da tan Winnetouu stvar torej rečem: bil sein, ker sem na. v!" Kar Old Shater-edi, je dobro, meni se »pravicevati. Vem, da ne presleparil. ker ga umi preslepariti. Moč-je zelo hraber glavar, govim očem manjka in njegove misli sega* tako daleč k Usta, naš glavar, ni mogel dru-i gače ravnati kot je storil. Ce,vi i vaših pušk so od vseh stranij obrnjene proti nam, in naše i konje, katetrih hitrost bi nas - lahko odnesla, ste nam vzeli, i ko smo spali." "Torej se udaste?" i "Tvoji ujetniki smo." Naglašal je posebno besedo "tvoji", seveda ne brez uzroka. Hoteli so biti moji ujetniki, ker sem jim jaz obljubil, da jih ■ spustim. "Torej pojdite sedaj, da iz-l ročite orožje; nihče ne sme i prej priti, dokler ni njegov ■ prednik odložil orožja " , "Ali smemo obdržati svoje , svetinje?" "Veliki duh je hotel, da pa-! dete nam v roke; njegovo ob-i ličje se je obrnilo od vas, torej so vaše svetinje brez pomena; [ vendar vas nečem toliko poni- ■ žati. Obdržite svoje kalumete in medicine." To je bilo nekaj kapljic cfk-repčila v njih grenko čašo. Pri-I pravijo se, da odidejo proti svojemu taboru. Ko se oddaljijo za deset korakov, ostane prej-šni govornik na svojem mestu, se obrne nazaj in me pogleda. Najbrž je hotel z menoj na samem govoriti. Vedel sem, kaj hoče govoriti, torej greni k njemu. "Old Shaterhand naj opros-ti, ker še enkrat govorim!" re. te. "Veni, da tega oba druga poveljnika ne smeta slišati." "Govori, toda kratko." "Ali je res. da je Old Shaterhand obljubil, da nas skrivej spusti ?" "Da, če vaš glavar spolni obljube." "Katere?' f||| "On mi tli dovolil, da vam to povem." "Toda če ne spolni obljub?'" "Torej tudi meni ni potreba držati obljube." "Potem mu mi povemo, da mora držati svojo besedo. Hough!" Po tej besedi hoče oditi, vendar še enkrat postoji in reče: "Kam nas pa hočete peljati?" "O tem še nismo ničesar sklenili." "In kako nas hodete mučili spotoma?" "O mučenju ni govora. Niti stradali ne bodete, ker tudi jaz nisem pri vas." < "Ali bodetno zvezani na konjih ali bomo lahko šli prosto?" 1 "Zvezani bodete na rokah in nogah, kakor sem tudi jaz bil t »ri vas. Ti vidiš, da se vse ! dobro poplača in slabo kaznito 1 ji. Sedaj je pa dovolj; vrnite j se v tabor." 1 Medtem so pa že odbrali tri- l desetMimbrenjov, ki naj tvori-, jo krog v katerega naj Jumi pri , nesejo orožje. Postavijo se dobro oboroženi kakih petdeset korakov od tabora, in prej- , Kil j i govornik je prvi, ki prinese svoje orožje. Nato pa pride ), Winnetou in zveže vsakega na r rokah in nogah in ga položi v z travo. Jumi so imeli dovolj las in drugih vrvij s seboj. Naj- r tezjeje bilo moje delo ; preiska- , ti sem moral vsakemu vse žepe i in določiti, kaj je zasebna lastnina, kaj je ukradeno na haci- . eiuli, zlasti ko sem dobil več- ( krat kako stvar v roke, o kate- , ri bi prisegel, da je bila na ha-ciendi ukradena, a Jumi so tr- { dili, da je njih medicina, kate- • re sem moral pustiti. Močni Bivol je pa hodil sedaj sem, se- , daj tja in gledal, da so Juirie , kar mogoče trdo vezali. Tri ure so minile, predno smo bili z delom gotovi. Jumi leže zvezani na tleh kot vreče. ! Odvzeto orožje pa je ležalo n* 1 velikem kupu; nameravali smo < ga še predpoldne razdeliti. < Stvari, ukradene na haciendi, 1 sem pa izročil nekemu pošte- 1 nemu Mimbrenju, da jih čuva. 1 Potem se pa spravimo h j kosilu. Vsi smo se nasitili, ker d ihesa je bilo dovoli tj Ker no-*č t noči nismo spali, sklenemo, da porabimo za spanje vroče opoldanske ure. Proti večeru pa • smo nameravali naprej. Kam, je bilo samoobsebi umevno, namreč proti onemu kraju, kjer so bili ostali Jumi z ugrabljeni-mi čredami. Jume smo hoteli poloviti in čredo poslati nazaj na haciendo. i Pri razdelitvi orožja Je šlo ' kaj živahno. Vsak je hotel i imeti dobro puško a ne loka, - in ker puške Jumov niso bile i kaj izvrstne, je nastal večkrat j prepir in kreg, da je bilo treba 5 oblastno nastopiti. i Določili Imo deset vojnikov, , da čuvajo ujetnike, dočim ostali počivajo. Jaz sam kmalu za-spini. in ko se v teku treh ur že zbudim, se čutim bolj utru* ) jenega kot prej. Da se me ne . prime lenoba, vstanem in kora« - kam gori in doli. Pridem tudi i mimo prostora, kjer leži Velika Usta Slednji tiho zakliče ■ moje ime, in ko se obrnem 5 proti njemu, me začudeno pogleda, nakar ga vprašam, česa 'želi. "Želim? Ali res Old Shaterhand to vprašuje? Samo eno • 'željo imam, — in to je. da po- • stanem prost." i "Vrjamem. Jaz sem tudi že* ; lel prostosti, ko sem bil tvoj ■ ujetnik." ' "In dobil si prostost. Kdaj i jo dobim jaz? Še danes?" "Se danes?" vprašam začu» deno. "Spal si in najbrž še I • sanjaš." • > > "Jaz ne sanjam. Samo deset ; • vojnikov čuje razven tebe. Kdo 1 , ti more braniti, če razrežeš « . moje vezi? Naredi tako; potem ]>a skočim na konja in zgi- i i nem, predno drugi mislijo nt preganjanje." • i No, ta predlog je bil pač po- < sebne vrste, objednem pa tako smešen, da me prime skoro krč i in se moram na ves glas zakro* i hotati, da se zbudi več vojni- I kov in pogledajo straže proti meni. , < "Kaj se smeješ tako silno?" s me vpraša jezno Velika Usta. i "Meniš, da se šalim?" I "Tega ravno ne. Sedaj, pr» 1 belem dnevu, ko me vsi vidijo, naj te oprostim?" 1 "•Kaj ti to škoduje? Nihče se ne drzne te kaznovati ka tvoje j dejanje. Saj si mi vendar ob- 1 ljubil!" "Obljubil sem, da oprostim tebe in tvoje vojnike, a ne sa- j mo tebe. Samo s svojimi vojniki postaneš prost." j "Torej preskrbi mi kakor hitro mogoče lepo priliko. Ti 1 si dolžan, da držiš svojo oblju- i bo." "Gotovo. Toda kako je s t tvojo obljubo?" "faz jo bom držal, čc ti dr- I žiš svojo." j "Saj moraš, ker prej ne bodes prost." 1 "In jaz bom govoril samo * kot prost mož." ' Ze ine posili drug smeh, to- ( tla naenkrat postanem resen, ker Močni Bivol, ki je ležal v * bližini in se samo hlinil. da spi, 5 je čul ves pogovor; pri zadnjih s besedah pa plane kvišku in zakliče; k "Ali ima Old Shaterhand čas * ml odgovoriti eno vprašanje?" v "Da," prikimam, "Torej naj pride k meni, da me sliši." Grem k njemu. Pelje me ne* 8 koliko proč, da drugi pogovo* ra ne bi slišali, postoji in reče z z jeznimi očmi; n "Old Shaterhand je "govoril z Velikimi Usti. Hesed sicer nisem razumel, toda sklepam '' lahko kaj je bito." P "Ce je to res, tedaj razumem, zakaj si me poklicni. Raje pojdi spat. Spanje je tebi prav ^ tako potrebno kot nam vsem." ^ "Kako morem spati, če vi- z dim. da se kuje izdajstvo, v na-, ši sredini?" ^ "Izdajstvo? Ali mi hoče " moj rudeči brat povedati, koga i smatra za izdajalca?" * "Ti si, ti sam I" "Jaz? Izdajalec? Ce misli s Močni Bivol, da je Old Shater- 1 hand, kateremu se ni še nikdar p dokazala krivica, izdajalec, tedaj se je to zgodilo le raditega ker je Veliki duh Močnemu Bivolu zmešal pamet. Pomi-lujem te, in ker sem tvoj pri- s jatelj in brat, me boli v dno svetovanja, dokler se ti ne povrne pamet." Po teh besedah ga pustim stati na mestu in odidem. On pa pride za menoj, me zgrabi za rokav in kriči: "Kaj si govoril? Pamet se mi je zmešala? Ali meniš, ker imaš toliko mo»č, da smeš svoje prijatelje psovati. Potegni svoj nož in bojuj se z menoj I Tako taljenje se opere samo s krvjo.' Stari glavar je bil. skrajno razljučen. Potegnil je nož izza pasa in stal bojevito preo menoj. Jaz mu pa mirno odvrnem : "Kako se more oprati tako taljenje, samo jaz lahko določim. ker sem bi! jaz razžaljen. Imenoval si me izdajalca. Ali je še večje žaljenje za voinika kot je to? Ce mi tujec očita to besedo, ga pobijem na tla, da nikdar več ne vstane; če pa reče kaj tacega moj prijatelj, tedaj moram misliti, da je zblaznel. Če #e s tem čutiš razžaljenega, ne morem pomagati, ker ti si mi dal povod žaljenja." 'Toda jaz imam prav! T! hočeš Velika Usta oprostiti." "Pa stavil sem pogoj, katerega ne bo spolni! .torej ga tudi oprostil ne bode m." "Zakaj govoriš z njim! Ali ni sumljivo, če govoriš z njim na skrivnem, ko misliš, da vsi drugi spijo?" "Kdo je postavil glavarja Mimbrenjov za mojega stražnika? Kadar 'Old Shaterhand čuje, drugi lahko mirno spijo; zapomni si. Da si me imeno« val izdajalca, ti oprostim, ker sem prepričan, da spoznaš svojo krivico. In s tem se naj stvar konča." Zopet hočem oditi,; glavar : me pa še enkrat zadrži iti re- i Čc: "Ne, tu še ni konca. Ti se i moraš z menoj bojevati. Vze- | mi svoj nož, sicer te zabodeni i brez hrambe." I Razume se, da so se Indijanci med tem glasnim pogovorom I skoro vsi zbudili Tik I i Win- i netoti je že čul; takoj pride ; bližje i|i vpraša Močnega Bivola : *'Zakaj poživlja moj rudeči i brat Old Shaterhanda na boj ?" ; "Ker m ; njim." ■ i "Ali je govoril z njim o iz- < dajalstvu?" < ."l)a. Old Shaterhand je re- i kel, da ga hoče spustiti iz u- < jetništva." < "In to je edini vzrok, ki ga imaš? Povem ti, moj brat < Shaterhand ivedfto zna. kaj de- < la. in če postanejo vsi ljudje iz- I dajalci, on bo še vedno zvest." ; "To vrjameš ti, jaz pa 'ne. Kar sem rekel, je resnica: Old | Shaterhand ™e je razžalil; naj I se torej bojuje z menoj." • Bil je pravi užitek videti, ka- < ko ie Winnetou pogledoval s starega glavarja in ga konečno vprašal:' l "Ali hoče moj rudeči brat ( biti zasmehovan pri svojih?" ^ To še bolj razburi štarega glavarja; kakor tiger zatuli: ( "Ali me hočeš tudi ti razjeziti? Poglej mojo postavo, moje roke, pleča! Ali meniš, * da bom podlegel?" "Da; če Old Shaterhand želi. ti prehode njegova klina pri prvem mahljaju srce; toda Old Shaterhand neče tega." 1 1 "On mora; mora se bojevati; 7 če se pa obotavlja, tedaj je stra- ( hopetec in ga brez pomisleka ^ zakoljem." 11 Sedaj se pa potemnijo tudi s Winuetouve obrazne poteze, 11 njegov obraz postane kakor i>. | jekla; vedel sem, da je Apač V sedaj udušil glas svoje vesti. 11 Vzravna se nekoliko in reče: "Močni Bivol je odločen, da £ se osmeši; Old Shaterhand se c bode z njim bojeval. Kakšne pogoje stavi moj rudeči brat?" "Boj' na življenje in smrt." s 'Kdaj ?" t "V tem trenutku." I "Po katerih pravilih naj se 1 sučejo noži?" s "Po nobenih. Jaz zbadam, c borilcev zgubi nož? Ali ga sme drugi zabosti?" ^ "Če more, lahko; prvi se pa bode branil s pestmi in lahko zadavil svojega nasprotnika." 'Torej* vem natančno, lodo bo premagan in kdo bo še danes videl večna letovišča. Moji bratje naj mi dovolijo, da sem razsodnik; jaz sem pripravljen in onadva naj začneta boj' na življenje in smrt." Oči starega volka se svetijo bojne poželjivosti. Poznal me je dobro, toda v tem trentku ni pomislil, kaj je že doživel z menoj. Kadar je bil jezen, ni nikdar pomišljal; kadar se je pa njegova jeza razkadila, tedaj je bil najbolj ljubezniv človek. SevecTa mu je njegova jeza nakopala že marsikako sitnost in bi ga že zdavnej odstavili kot glavarja, da ni bil drugače jako sposoben vodnik in neustrašen. Star je bil kakih šestdeset let in velik kot Goli-jat ter še pri polni moči; opraviti torej nisem imel s slabim sovražnikom. Najraje bi se branil sprejeti dvoboj, toda vedel sem, da bi bilo to za mene smrtno nevarno; v svoji jezi hi skočil na mene in udrihal brez pomisleka. Radi tega potegnem svoj nož, pa ne z desnico, temveč z levico, da sem imel desno roko prosto, česar pa glavar ni opazil. Mimbrenji so slišali in videli. kaj se godi ter prihajali bli-fcie. Ujeti Jumi seveda niso mogli bližje, vendar so se obračali tako, da so lahko ves prizor bolje opazovali. Na vseli očeh ^e je brala skrajna napetost, le na Obrazih dveh sinov glavarjevih ne. Videl sem njima, da sta bila v velikih srbeli. Če'sem jaz zinagalec, ubijem nj'h očeta, če se pa zgodi nasprotno., tedaj bo mrtev oni. kateremu se imata toliko za zahvaliti. Tako stojiva kakih pet korakov narazen, vsak z nožem v roki. Predno da Winnetou znamenje za pričetek boja, še vpraša: "Ali ima moj rudeči brat, glavar Mimbren jo Indijancev za slučaj svoje smrtj kako željo?" "Jaz ne umrjem!" se zasmeje vprašam. "Daj znamenje za boj, in takoj bo požrl moj nož Old Shaterhanda." "Mogoče ima moj beli brat kako željo?" se obrne Winne tou k meni "Da. Ko me Moč ti i Bivol zahode, niu povej, da sem bil i rešitelj njegovih otrok, in da sem preskrbel njegovemu otroku ime. Mogoče bo pozneje bolj previden v občevanju s svojimi prijatelji, katerim je dolžan hvaležnost" Mislil sem, da spametujejo ti spomini starega glavarja; toda zmotil sem se, ker po teh besedah se še bolj razburi iti zakriči: "Izdajalec ne more nikdar pričakovati hvaležnosti. Jaa hočem videti kri, kri!" i Sedaj se pa dvigne Winne- < tou in zakliče z glasnim gla- i som: i "Nihče gledalcev se naj ne i premakne iz svojega prostora, dokler mu jaz ne dovolim! I Boj se naj začne I Hough!" 1 Tudi on potegne svoj iio^ i da zabode vsakogar, ki bi s of' ] mogoče nama približal. Kdo' i x> začel? To je bilo sedaj vprašanje. Jaz ne. Vendar i sem bil odločen, da glavarja i pri prvem mahljaju naredim neškodljivega. Tudi Močni , 3 i vol stoji nepremično pred < menoj. Mogoče tudi on neče i začeti? Vendar kmalu sprevi- < dim, da stoji mirno le, ker lio- j *e mene premotit/i in se potem j naenkrat vreči na mene. Nisem j se motil. Kot blisk plane na mene, in jaz spustim nož na f tla. Res dvigne nogo, vendar j jo takoj zopet postavi na tla « in zakliče: š "Ali ste videli, da se Old 1 Shaterhand 'boji? Nož mu je s odpadel, ker mu je strah odprl prste.' 1 č Mesto, da mu odgovorim, se j sklonim navzdol, kakor bi ho- t tel nož pobrati; vedel sem da p bo on kot izkušen vojnik pora- \ bil ta trenutek). In res v tej - se pripraviti za udarec. Jaz se pa bliskoma vržem vstran in 1 se zravnam. S tem skokom 1 pridem poleg njega, dočim je on še vedno sklonjen in hoče > zamahniti z nožem; v tem tre- - nutku ga pa že s stisnjeno des-1 nico udarim za tilnik, da ne pa-1 de, pač pa se zvrne kot vreča » na tla. S hitrim potegljajem 1 mu izfijem nož iz rok; nato pa hočem poklekniti na prsi, da > ga usmrtim; toda do tega ne ■ pridem: prestrašile so me nje-1 gove oči. Slednje so bile širo- - ko odprte in kakor steklene; i tudi usta so odprta. Temen, - zarjavel obraz je bil kakor o-kamenel. Niti z enim člen- ■ kom svojega trupla se ne gane. - Vstanem torej in rečem Win-• netouu: "Glavar Apačev vidi Močnega Bivola ležati na tleh in nje-1 gov nož v mojih rOkah. Naj i on odloči, kdo je zmagalec!" Apač pride bližje, da ga preišče. Ko se zopet dvigne, je 1 bil njegov obraz resen in njegov glas se je skoro tresel, ko 1 je naznanil: i "Glavar Apačev je rekel .da ■ bo Močni Bivol še danes videl večna letovišča. Pest Old Shaterhanda je khkor skala; ona razbije vse celo tedaj, kadar neče razbijati." To je bilo resnično govorjeno, ker Močnega Bivola nisem nameraval ubiti. Gledalci stoje mirno v bližini, ko se pripog-nem. da pregledani in se prepričam. če je Močni Bivol res mrtev. Njegove osteklenele oči so bile kakor mrtveče,ve: toda srce mu še lahno bije, torej mora še živeti. Ko mu po» skusim zapreti oči, se skoro zgane in zakriči nekaj nerazločnega . Usta se mu odpirajo in zapirajo. Vstanem torej in naznanim Mimbrenjom, ki so težko pričakovali: "On ni mrtev; on živi. Duša je še v njem; Če pa bode truplo še nadalje zmožno, svojih moči, moram še počakati, da se prepričamo." Tu se pa Močni Bivol naenkrat dvigne, zatuli kot nosorog. zamaha z rokami okoli sebe in reče: "Jaz živim, živim, živim! Lahko govorim in lahko se premikam. Jaz nisem mrtev, nisem mrtev!" Tu vzame meni Winnetou nož iz rdke, stopi proti glavar* ju in reče: "Ali se spozna Močni Bivol za premaganega? Old Shaterhand bi ga lahko prebodel, toda ni hotel." Tu dvigne Mimbrenjo svojo roko. pride počasi proti meni in odvrne, ko globoko zazde-hat "Bledoličnik ima živo smrt v svoji pesti. Bilo je preveč grozno, živeti in objednem biti mrtev. Jaz hočem biti mrtev, popolnoma mrtev. Old Shaterhand naj mi zabode nož v srce, toda tako, da ne bodem več slišal ne videl." Postavi se pred mene, kakor mož, :ki pričakuje smrtnega u-llarca. Jaz ga pa primem za roko, ga peljem tja, kjer stoje njegovi sinovi in rečeni mlajšemu : "Tvoj starejši brat je dobil od mene ime; tebi ravno toliko darujem: Darujem ti tvojega očeta. Vzemi ga; toda povej mu, da naj nikar ne dvomi več o Old Shaterhandu."' Starec me pogleda z izbuljenimi očmi v obraz, povesi oči in reče: "To je hujše kot smrt! Ti daješ moje življenje otroku! Stare babe bodo kazale na mene, in od enih brezobrti ust do drugih bode šlo, da si me premagal in daroval potem življenje dečku brez imena. Boljša smrt kot ta sramota." , "Ni res! Biti premagan v i dvoboju ni sramota, in tvo) mlajši sin dobi kmalu tako slavno ime kot njegov starejši brat. Časti ti nismo vzeli. < Vprašaj Winnetoua in vprašaj stare vojnike tvojega rodu." i S tem je bil razgovor končan; Mbčni Bivol odide na svo- s je mesto, jako zanimiva; v njej so razne arabske pravljice o turških sultanih in kalifih. Požurite se torej in rešite uganjko. Kdor nam pošlje rešitev prvi, drugi in tretji dobi dva zvezka. To-1 rej na delo! Držite se navo-' dil! i -o * Mrtvaški humor. Nekemu : francoskemu žtirnalistu je za-- povedal njegov šef, naj povpra* : ša rablje v Parizu, Svonu, U>n-dpnu — kako se obsojenci navadno obnašajo proti koncu svojega življenja. Zadnje besede in vzdihi teh grešnikov ima-?) jo včasih dokaj humorja, ta- ko, da se lahko po pravici ime- r nuje mrtvaški humor. Neki f carinski stražnik na primer, ki a je trojico umoril in še svojega s sinčka zadavil, je vzdihnil ko r mu je pred njegovo smrtjo iz- I rezal rabelj nekoliko srajce: c "Lepa nova srajca 1" Neki dru- f gi je vzkliknil pred svojim us- h mnenjem — ki je bilo še svoj 1 €as javno — in zaklical neki t mladi dami, ki se je spenjala 1 na prstih in stezala vrat, da bi 1 bolje videla: "Malo bolj na 'i desno gospa, potem bodete vse » videli!" Zamorec Fred Lom- i beli ki je mirno umrl z beseda- I mi: "Le enkrat se umre." Na Angleškem je bila svoj čas šega, da se je obsojenec pred , smrtjo z nagovorom, poslovil od občinstva. Morilec Her-wick je govoril že precej časa, 1 ko se je nakrat obrnil napram Tablju rekoč: "Preobširno govorim, kaj ne?" "O, prosim, le govorite; bom čakal do konca," mu je ta odgovoril uljud-no. Znani francoski apaš in roparski morilec Brillaux. ki so ga pred kratkim časoin usmrtili, je iskreno želel, da bi rad videl, kakb posluje giljotina In to seveda, prej nego mu odseka glavo. Ustregli so mu in ko je videl strašni učinek, je pokimal in zamišljeno dejal: "Da. da. ta aparat se mi je zdel zelo sumljiv." * Dvoženstvo v Perziji. Bi- gamijo kaznujejo v Perziji z , grozno kaznijo — s kamenova-njem! Claude Anet pripove-. duje v nekej francoski reviji o svojih vtisih na potovanju sko* I zi Perzijo sledeče: Neka žena iz konthanske Ok^olice je imela moža, kmeta, ki je bil nekam odšel. Ko vzlic dolgemu pri* fakovanju ni mogla izvedeti, kje da se mož nahaja, se je omožila iznova. Le malo ča» 1 sa je živela srpčno v novi zve<* - zi, kajti prejšnji mož se je po-* vrnil nenadoma. Kako prese* - nečenje1 Škandal so takoj ja- - vili pravici. Žena, ki je ime* 1 la dva moža, se je pregrešila - proti koranu in je bila obsoje* - na na kamenovanje.. Ujeli so - jo in jo voditi boso po ttlicah mesta Konthana. Vrhovni ave- i fcenik je vodil zbrano ljudstvo j sprehajajoče po ulicah, na me- i sto, kjer je imela biti žena ka- i menovana. Tam je bila izko- j pana jama v zemljo, približno i en meter globoka. Ženo so v> \ gli v jamo. Prvi se je pribli- ] ižal duhovnik in -vrgel na ženo 4 velik kamen. Zatem pa se je ] usipalo na njo kakor toča ka- j menje, ki ga je metala pobes- j nela druhal toliko časa, da je ' žensko čisto zakrilo Potem i so potegnili mrtvo telo iz jame ! in jo zakopali po svojem obi- • Ičaju v bližini jame. ; * čarovnikova o sveta Ma- i djar si je šel ogledat razstavo j v letu 1893 v mestu Ch.--\ Zvečer vidi v krčmi čarodejca, < ki razkazuje svoje umetnosti. 5 Po predstavi pravi Madjar, da i • znajo njegovi rojaki doma ve- j - liko težje in lepše reci, nego { " so bile te. Ko Amerikanec to i - zasliši, pomeni se naglo na ti- j 1 hem z natakarjem, stopi po- : » tem Eeznaravne reči, kakeršnih še ; prej nisem pokazal- Tako n. • pr. vam dam sedaj zaušnico, i ki je ne boste občutili vi, ampak oni natakar pri mizi!" — "No, to bi pa vendar rad vi- - del!" reče Madjar. Nato mu f. pritisne Amerikanec zaušnico, - da kar zazveni po dvorani Ta- - koj poskoči natakar, prime se > za lice, zastoče in se zvija v > silnih bolečinah Vesel pa re-;t če Madjar: "Saj sem rekel, da 1 nič ne znate! Jaz sem jo tudi i občutil!" , * Špekulacija. Gnali so tri e žide iz mesta, da bi jih obesili. Ko pridejo k vešalom ter že ¥ vsem trem smrtni znoj rosi če-1- lo, prinese kraljev odposlanec * pomilostitev za jednega teh 1- treh zidov. Oni, kateremu je !» došla ta sreča, ostane mirno a ob vešalih. Na vprašanje, za-s kaj ne gre domov, odgovori: o "Čakam, da obesijo ona dva; h morcla kupim njffu ^fiteko " frank Subadolnik, 6107 ST. CLAIR AVE. Prva, največja in najstarejša slovenska prodajalna vsakovrstnih čevljev. Rojakom se priporočam v nakup finih čevljev posebno sedaj pred Velikonočjo. Naročil sem mnogo finega blaga, ki gotovo vsakemu ugaja. Moja trgovina bode in je vedno veljala kot najbolj zanesljiva, kjer se dobe dobri in trpeini čevlji. Naznanjam tudi vsem Slovencem, da priredim po Velikinoči razprodajo težkih čevljev vseh vrst razven "Moulder" čevljev. Ta razprodaja se začne takoj po VelikinoČi in traja samo tri dneve. Zato se naj vsak požuri, d a pride čimpreje. | Cene so znižane za 50 centov pri vseh vrstah težkih čevljev, ki so jako trpežni. Razprodaja se vrši 28. 39. 30. aprila. V obilen poset se priporočam in voščim vsetit? Slovencem veselo Alelujo. 1 - , frank Suhadolnlk 6107 Si. Clair Ave. Cleveland, Ohio = VSAKDO — se je že prepričal, da najhitreje in najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO FRANK SAKSER CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. nočjo. i VI. Korolenko likonoČno soboto I [lavno razprostrl I molčečo zemljo, levu razgreta se-In lahno od sve-Biladnega nočne-Bje zdelo, je tiho lia so vstajali in l>etajočih žarkih ■rjeni oboki viš-I megle, podobni I a od kadilnice, I i bližajočemu se Btiho. Neveliko Iguberniji, zagr-Hnrak, je unions' trenutka, ko iz »nega stolpa za* le Toda mesto I odejo vlažnega I molčečih ljudi, K bilo moči ču-■čakovanje, Le B korakal po ull-Hki se je bil za-lega so malone Kili pri težkem, I; tupatam je za* I— nakar je na« I tišina..... 2iv- Hfselilo iz ulic v I poslopja in skro-Ke ondi potajilo I okna na ulico.. Iiad poljem, nad Kilo moči slišati I prihajajoče slav I in prerojenja. I ni pokazal - in 1» v široki senci Hri je bilo vkleti Istavbo. Posebni obrisi te stavni so se odbijali mračno v zla-B&nočni modrini; temne duri, 1 nprajoče iz temnega zasenče-HBjp zida, so se le s težavo ^^Hk razločiti iti štirje narožnl Bi so štrleli proti nebu, sil-too štirim ostrim piramidam. Hroda med tem se je iz viso-iUlcerkvenegu stolpa vtrgal IMPJtoreletel z lahnim zraku za-^HHene noči prvi vdarec zvo~ HHp... potem drugi .... in ^■f*.... Kakor bi trenil so ^Hfomili zvonovi na raznih Htih in z raznimi glasovi, za-Jfpli in peli, in njihovi glaso-HHtlivajoč se v neko mogočno, B^Hebno harmonijo, so se zi- i ■p potihoma, kakor bi krožili |||z one mračne staivbe, stoje* | Hnptiad mestom, se je dalo tudi i Hlati suhotno, zategliivo cin- i j^Hffe, tresoče se nekako ža* mptao v zraku, kakor da se ne ! Mp tuogio dvigniti v eterično pflittvo za Mogočnim akordom., i HtXasovi so se razprašili v oz« i |p*tju, toda nočna tišina je le j >|«)časi zavzemala svoje pravi« j pS|^dolgo je še -donel v mraku I jPo hišah so ugasnile luči, I fijpfc pa so zažartla okna v cer- ; Ippit Zemlja «*e je pripravlja- < Ifld da proglasi 188* bratno svo- ' | geslo zmago miru, ljubezni < pperkvt se vrše slavnostni obre- ' iP^praznika praznikov" Vsta- 1 — o polnoči med veliko 1 [V temnih vratih one turob-|fii stavbe je zaškripal zapah, i Mma vojakov, rožlajoča v temi I of orožjem, je šla menjat nočne | Kllfefcže.' Podali so se od enega i Hngla k drugemu, vstavljajoč mt pri slehrni stražnici za tre- i Apotek, iz temne tolpe ljudi je t ^izstopila z odmerjenimi koraki i Ewka postava in prejšnja stra« i Ri je zopet kakor bi bila vtoni- 1 Ink oni neodločni temni tolpi.. I j|Potem je odrinila četa dalje in Hnfi> .«.. zahodni strani je zamen- t Hit prejšnjega stražnika mlad j HpPvinec; njegovo gibanje je k a- c ■pito, da se še ni otresel vaške r pokornosti; mlado lice je imelo t rail sebi izraz napete pozornosti \ Hpfcwinca, ki vzame prvokrat tak- r jem proti zidu, zarožljal z orožjem na roki, prestopil za dva koraka naprej in zavrtevSi se naokrog stal z ramo ob .rami s poprejšnjo stražo. Ta, obrniv-ši se nekoliko pfoti njemu, jel mu je narekovati s suhoparnim glasom navadna navodila: "Nadzorovati od vogla do vogla .... imeti pozor ... ne 3 spati, ne dremati," je urno govoril vojak in novinec je po-1 slušal vojak. 1 "Razumel sem; hočem čivva-» ti!" > "No, glej da boš čuval!" po-■ novi zopet oni strogo iu po-' tem, spremenivši glas, doda • i bolj prijazno: - "Ne boj se, Tadejev, ničesar. .. Mislim si , da nisi baba. > Ali se bojiš strahov?" "Cemu bi se bal?' odvrne na« • ivno Tadejev, nato pa doda za« ' mišljeno: Tado tako se mi ' zdi, tovariši, kakor bi mi nekak > kamen ležal na srcu..." i Na te preproste, malone ot* , ročje se glaseče priznanje se * oglasi med zbranimi vojaki s smeh. "Da, da, mati — domača - vas!" omeni poveljnik prezir« i Ijivo in zapove rezko: , "Orožje na ramo! Naprej — « marši" Obhodna nočna straža, u» - merjeno stopajoč z nogami, je t zginila za voglom in njeni ko« - raki so kmalu utihnili. Novi« 1 > nec, ki so ga pustili na straži, 1 , si položi puško na ramo ter ja- i I me počasi hoditi semtertje ob < I zidu..........i r * * * < i Notranjščina ječe je s poslednjim vdarcem zvona zno- « vič oživela. Mračna in otožna i noč ječe že dolgo ni vidil^ po- j dobnega gibanja. Zvonenje je ' doletelo semkaj zares kot ne« l< kak oglas sivobode črne duri i ču m na t i so se odpirale druge za I drugimi. Ljudje t sivih "ha- t latih, (dolg domač jopič) z u-sodnimi prižastimi zaplatami < na hrbtu, so v dolgih vrstah po -dva in diva se sprehajali po * hodniku, vhajajoč v cerkev za i ietnike,. v kateri je gorelo brez \ Itevila lučij. Prihajali so od / desne in o<| leve strani, po sto« t pnjicali od spodaj iu po stop-njicah od zgoraj; v ralegajo- t te se cepetanje nog se je me- a šalo semtertje rožlanje z oro- m Sjem in valovite ritičanje verig i ki so jih nosili jetniki na nogah. Vprostorni cerkvi so se posta- <1 vile s*ve tolpe k zamreženim n pregrajam in ondi vtihnile. V r cerkvenih oknih je bilo moči n takisto videti železno omrežje, u Ječa kakor bi bila izumrla, v Samo v štirih narožnih stolpih, o v neve!\Jcih okroglih čumnatih, n neprestano zaprtih, so se spre- n hajali nejevoljni štirje v posa- ti mično ječo obsojeni kaznenci, j( sedaj pa sedaj pritiskajoči svo- si ja ušesa k durim ter koprneče k lovili pretrgane glasove petja t< v cerkvi. h Da, v eni iz skupnih celic je tr ležal na "pričnah" bolnik. Nad- p zornik, kateremu so naznanili, da je nenadoma zbolel, je pri- vi sel k njemu, ko so bili kaznen- si ci odšli v cerkev in sklonivši se preko njega, se je zagledal v njegove oči, ki jih je bolnik topo vpiral v praznoto in ka« ol tere so se mu lesketale v nena- pt vadnim blesku. st "Ivan! Čuj. Ivan!" zakliče pi nadzornik bolnika. n< Kaznenec se niti ni ganil; sa- p< mo momljal je nekaj uerazum- st Ijivih besed, glas je imel hri- z i pav; razvnete ustnice so se mu hi vročinsko gibale. "Jutri pojde v bolnišnico!" si reče kakor sam sebi in odide i ter obstane pri durih nekega z; stražnika na hodniku. Straž- p uik pregleda pozorno bolnika, si ki ga je kuhala nročina in po- jf kima z glavo. oi "Eh, potepin, potepin! Do* jc volj si se potepal, tovariš, do- k volj!" reče in sprevidevši, da bi tu nima kaj opraviti, obrne k; svoje korake po hodniku proti zi cerkvi, obstane pri zaprtih du« n rili ter jame pozorno posluša- p ti službo božjo, med katero n večkrat poklekne ter se priklo- p ni - prodiral skozi goste leso-ve »- preplezal divje visočine, prebi tisočero nevaršičin in trpljenja :i gnan od vročega koprnenja pc i- domačiji, spremljan z edine nadejo: pogledati na dom vsaj a za eden mesec, za eden teden.. prebiti pri svojcih.... in po- - tem — potem oditi ako treba po oni in isti poti! Za sto vrst od rojstne, vasi pa je prišel v '- to-le yečo.... a Toda evo: nerazumljiv samo* govor utihne. Oči se potepinu ■* razširijo, njegove prsi dišejo t. pravilnejše. Nad svojo razvnelo glavo vidi veselejše privid-.« ke.. ... "Ta j ga" — (gosti gozd zlas* ii ti »v Sibiriji.) šumi----Oh, on k pozna ta tekoč, pojoč, prosti šum... On zna razločevati tu« * di razne glasove gozda, govo« e rico slehrnega drevesa. Veli- 1 C-anstvene smreke šume visoko v gostem, temnem zelenju.... a Jelke šepetajo bolj zamolklo in « zategljivo, jasni borovec maha s svojimi vitkimi vejami, topol- - ka se trese in trepeta s svojim občutljivim in bojazljivim list« » jem... Prosta ptica si žvižga, e potočič s šumom urno žubori « navzdol po kameniti strugi in « kalmiški vohuni — tropa go* i, bezdavih srak kroži po zraku - nad onimi mesti, kjer prodira 3 skozi "tajgo" nevidljiv sibirsk potepin... Uprav kakor bi bil bolnika opihal prod prostega kalmiške- - ;a ozračja. Dvigne se na po- - stelji, se globoko oddahne; nje« i gove oči zro z izrazom napete • prozornosti pred se, toda na« : erat se zalesketa v nijh neka-. ko navdušje... Potepin, ubež-i uik iz navade, zagleda pred se-i boj nenavadno prikazen: odpr- - te duri!.. . Nepremagljiv nagon prevza« l ine ves njegov organizem, raz-) Irt od bolezni. Znamenja ,vro-► t-nice urno zginejo, ali se zdru-i žijo okrog edine predstave, : prodirajoče v jasnim žarku v zmes njegovih misli: sam je! duri so odprte!... Kakor bi trenil, stal na tleh. Zdi se mu, da se je ves žar razpalenih možganov na* grnil v oči: zrle so tako topo, uporno, strašno.... Nekdo je odprl za trenutek duri v cerkev... Valovi harmoničnega, radi oddaljenosti po« neženega petja, se dotaknejo njegovih ušes in zopet gluho umolknejo. Po bledem njegovem obličju spreleti ganutje; oči se mu pokrijejo z meglo, v njegovi duši pa se pojavi v domišljiji že dolgo gojena slika: tiha noč, šum smrek, prigiba-jočih se s temnimi vejami nad staro cerkvico rojstne vasi.... krdelo rojakov, ognji nad reko ter ono in isto petje... pa je hitel in zbrnel po cesti, hoteč to videti, zaslišati ondidoma. pri svojcih!. .. A na hodniku pri cerkvenih vratih je klečal stražnik in prisrčno molil..... * • * * Mladi novinec hodi s puško ob zidu. Pred vojakom se razprostira ravno, daleč se razprostirajoče polje, ki se je še-le pred nedavnim znebilo snežene odeje. Lahen vetrič pihlja , po njem ter šelesti z visolawL stepno traivo prejšnjega leta inT zanese v vojakovo dušo tesnobno zamišljeuoiit. Mlad vojak stopi k zidu, po- | stavi puško na zemljo in polo- j živši roke na cev. se globoko ; zamisli. Ni mogel si jasno predstaviti čemu stoji tukaj v slavnostni noči pred vstajenjem s puško v roki pri zidu v očigled praznemu polju. Sploh je tičalo še neprestano neka) kmečkega .v njem; dokaj je še bilo reči, katerih ni razumil. kar je vendar, tako lahko razumljivo pravemu vojaku in niso mu zaman očitali njegovo preprostost. Ni še temu davno, da je bil še prost, bil gospodar, lastnih svojega polja, svojega dela, sedaj pa je nepri-ličen. nepojmljiv, neodločen strah, ki ga je proganjal na I .-tiS^ii Viii.V vsakem koraku, podil njegovo] j mlado, robato vaško priroje- I nost na tir vojaške discipline-. Toda v tem trenutku je bil I sam______ Prazno obzorje, raz- I prostirajoče se pred njegovim I pogledom in žvižganje vetra I po travi mu je donašalo nekako]I dremoto in pred očmi mladega I vojaka so jele nastopati slike I iz domovine. Videl je takisto I rojstno vas. nad njo pihlja ta« I kisto oni vetrič in v serkvi go- I re luči, temne smreke pa si ki- I majo naj cerkvijo z zelenim* I vrhovi... Časih se je nekako predramil I in v plavili njeiovih očeh se je I odbijalo zagonetno vprašanje: I Kaj je to?— polje puška in I zid... Za trenutek si predstavi I istinitost, toda otožni glas not- I nega vetra mu prinese zopet I slike iz domovja in vojak, oprt I ob puško, zopet dremlje... Ne daleč od prostora, kjer II stoji straža, se prikaže na gre- I benu zidovja nek temni pred- I met; bila je človeška glava... J Potepin je ogledoval širno po- I lje; le s težaivo je razločil kp- I maj vidljive obrise daljnega I gozda,.. Prsi se mu širijo, di- I htivo srebajoč svežo, prosto I sapo matere noči. Pa se mu I pobesijo roke in potihoma se I spusti navzdol po zidu... * * * _ Vesel odmev zvonov je vzne- II miril nočno tišino. Duri od I cerkve za jetnike so se odprle, I jetniki so šli v sprevodu na I dvorišče; val harmoničnega pe- I tja je privrel iz cerkve. Vojak I se zgane, zraivna, sname si kuč- II mo in se hoče prekrižati in ro- I ka s katero je hotel narediti I križ, mu otrpne ... Potepin je I dospel na tla ter nameril kora* II ke proti stepi. "Stoj, stoj!., Predragi golo-I bek!" zakliče vojak ter dvigne I prestrašen puško... Vse, česar I se je bal, pred čemur je trepe-II tal, se je dvignilo proti njemu I kot nekak spak — v obliki one I ubegajoče sive postave. "Služba, odgovornost !" šine I v možgane čuvajočega vojaka; I revež nastavi orožje in nameri I za bežečim človekom. Predno I pa sproži, zamežika ves otožen M z očmi.,. Ig A na ' soval za nemške kandidate, iker I&ačas ni bilo treba za nobenega; vendar je imel ta Lukež [iprenulja svojo hišo sredi mesija, Res ni bila velika, pa je g gostoljubna, zakaj vežna vra* ta so nočindan stala na stežaj odprta in če je kakov pesek te-L kel mimo in mu je kaj prišlo I na um, stopil je tv vežo, zavz-Mignil je nogo in kaj popustil. \ ^Tudi ljudje so sosebno ob se-jili dnevih svoje počutke li opravljat v Drenuljevo i. In naš Lukež, postaran, i in kljmkonos mož, ki je od l penja že služil za ponoč- j l čuvaja, ni se kdo ve kaj i ako zmenil za te in take i estne navade tujih psov in ' i, največ kmetskih ljudi. i sč nego li gospodar Dre-l se je pa brigal za takove i c njegov kozel Lisec, ki je | ta voljo tega, ker ni imel i lega hleva, pritvezan v veži. i arkoli se je kak1 pes ogla- i vežo, je trgal Lisec ne-ino svoj motvoz in nastav- i roge in pripravljal se na t Iz tega je dostikrat pri- \ da se je več psov zbralo \ g njega in brez pretrgan- j jalo, da so vsi visnjanski c :i vreli skupaj in kamen-iibogega Lisca in cokali z m za Boga svetega. g lo pameten se bo torej ču- f ;e se je nesrečni kozel Li- k ickega popoldne, ki je Dre- z ravno kradoma v hosti p »mukal zelenje, iztrgal in k taje na ves dir po višnjan- o mestu bežal pred p. n P > se stori hlad, se niy a iščevi sovragi ubogega n iča drvajsati, in Lisec se h m oddahne ravno tam za kamenjem, kjer se je nekdaj porodil tisti glasoviti polž, ki so ga Višnjanje pobožje častili, če se prav sliši in bere. Tam torej kozel Lisec sede, roge pomoli kvišku in z brado maje pre-žveka poklajo ter premišlja ki feam bi šel. Pozabi vse reve ja in nadloge, in obide ga neko > čuvtvo prostosti, ko pod seboj a, zagleda zeleni vrt mestnega »v svetovalca Anclraša Slamorez-ji ca. i> Po neutrudnem preiskovan-:r ju se mi je dalo zvedeti, kdo in kakov je bil ta Andraš Slamo* ž rezec. Da je bil mestni sveto* i- valeč, to seni vedel poprej, e Stari akti, ki sem jih našel, pa šc pristavljajo, da je bil člove-j te na kratkih nogah, širok čez - trebuh, da je rad jedel slanino d in čebulo in — kar je morda - še imenitnejše — da je bil stru-. pen sovražnik nočnega čuvaja, - Liščevega gospodarja Lukeža s Drenulja. 5 Kaj, ko bi kozel prišel do , glavnatega zelja, vabljive sola-1 te, lepe detelje in druge zelen- * jave, si je mislil naš Lisec. In 1 j ni dolgo preudarjal, temveč s i ; svojo kozjo brado je pokimal, i vzdignil se in peketal proti vrtu Andraža Slamorezca. Ali vrt je bil ograjen okrog > in okrog z lesenim plotom pet i pedi in (ri palce visokun. Po- ; 1 merjal je kozel Lisec na vse j . načine, kako bi prišel noter, i ■ ali ni se dalo. i Vzpne se s prednjima noga- j • ma vrh plota in gleda s pre- t grešnim veseljem ter veliko < ■ poželjivostjo na vrt, obenem i premišljuje, kako bi se dal plot podreti, preskočiti, ali karsibo* di. A kaj se zgodi? i Pra'v v tem grehotnem stanu ga zagleda gospod Andraš Slamorezec. Oh je ravno nekoliko kislega mleka posrebal za popoldnevno kosilo in nekaj premišljal — bogvedi kaj — ko zapazi Drenuljevega kozla ob plotu in uvidi hudobno £ njegovo namembo. Razkačen s popade — ne vem, če burki je F ali štorkljo,— in dirja na piano s trdnim namenom, da bi hudobnega Drenuljevega koz- t t»- .«»«' «M -itJ^m*. ''IMRB - la potolkel do gotove smrti. 1 Lisec, nedolžni kozel, nič hu- i dega vajen od starejših Ijudij, j prijazno mekeče in meni: ta j mi bode odprl plot in jaz 1- i dem na vrt. Slamorezec, ko - dojde bliže, zamahne in ob isti \ uri bi bil ubogega Lisca potol* : kel na žive in na mrtve, da ni > zdajci sam samcat Lukež Dre-j nulja, ki je Lisca s strahom in i skrbjo iskal, priskočil, Slamo-• rezca za roko zgrabil in tako govoril: "Stojte, mirujte, prizanesite, zlega ne delajte, oj Slamorezec! Kozel moj nedolžni nič hudega ne misli, ni-karte ga ne pobijajte 1" Pač bi bil očanec Slamorezec v tisti minuti potepel Drenulja, da ni bil ta močnejši. Tako pa se mu je bridko zagrozil in dejal: "Molči, Drenulja, in kozel tvoj hudobni, jaz te bodem tožil na veliko pravdo pri mestnem sodišču." "Ni vam krivice, kar hočete storite,' pravi Drenulja, prime, kozla Lisca za brado in ga trikrat pripali z gorjačo. Tako se je iztekla reč. In fsest dni in šest noči potem so sedeli zbrani mestni očetje, žiu pan iz Višnje gore, svetovalci, vsi starejšine in vsi veljaki. I-meli so sodbo pred seboj, veliko pravdo kozlovsko. In vstal je v tem sodnem zboru višnjanskih modrijarhov starejšin in sodnikov Pavle Zaropotaj, prvi sodnik in župan tega starega mesta. In svetlo je sodnik Zaropotaj pogledal po zbrani množici, triklrat za* cmakal z ustmi in povzdignil glas menda tako-le: "Čemu smo se zbrali danes? To vprašam vas, stari Višnjanje, zaslomba in podpora našemu slavnemu mestu, in tudi vas, ki odpirate usta in nastav- | ljate ušesa po vsej spoštljivos-ti, da bi zaslišali, kaj je pravica ki nas je z njo Bog poslal med ljudi. Morebiti se nismo zbrali zavoljo Drenuljevega kozla Lisca in zaradi Slamorezčeve- j ga vrla? Ta hudobna kozlov-ska zver je namreč, zapeljana >o svoji meseni poželjivost.i, po 1 >regrešni lakoti in požreŠnosti, i dalje po lenobi in nemarljivos-ti svojega gospodarja Lukeže Drenulja, bila namenjena, da bi vse zelje, vso peso, korenje, Ičesen in čebulo na Andraša Slamorezca vrtu posmukala. pojedla, potrla in požrla. Kajne, Višnjanje, da smo mi pravični?" "Smo, smo," odgovarja viš-njansko ljudstvo. "Drenuljv kozel je pa pože-lel svojega bližnjega blago, on je pregrešno gledal čez plot, torej ga obsodimo na smrt!" In vse ljudsvo naenlcrat zagrmi: "Obesimo ga!" "Lukež Drenulja pa" — govori višji sodnik — "ni nič kriv tega. Njega ni bilo doma in kar je še več, on je dober po-nočni čuvaj. Dajmo mu samo pet gorkih palic po podplatih ] pa nič več." "Pet palic!" kriče Višnjanje. ; Andraš Slamorezec je vese- \ ja poskočil in» zavriskal, ko je t zaslišal te modre besede. Ali ' gospodar Gobežel, drugi sta- i rejšina, trikrat zmaje.z glaivo, i včetrtič pa srdito vstane in re- I če: "Kakave so te besede, k» i sem jih zaslišal? To niso pra- * ve besede. Bodimo, Višnjanje ] moji, pošteni z ljudmi, da bo i Bog z nami pošten ; milost ska- j tirno in pravico, da nam Bog % milost skaže in pravico; ne sr- J doritimo se, da se ne bo On i srdoritil. Saj veste, da imamo i polža svojega v veliki časti, ] kar jc lepo in prav. Od niegh, | rul polža svojega se učimo | kreposti. On je pohleven; to- 3 liko hišo ima, da jo nosi s se- ^ l)oj, roge ime, pa ne bode, no- i ^c ima, pa ne kolovrati naglo, ;j unpak lepo in počasi leze, ka* ^ je prav; izkratka: nikomur ne | nori nič zalega. Bodimo še | ni takšni. Glejte, Višnjanje 1 noj, ko bi kdo izmed nas — J česar nas sveti Bog obvaruj! i — hotel našega polža dražiti, | Irezati in bezati, kaj bi pač j itoril? V hišo svojo bi se tiho $ x>meknil in sam v sebi miro- 3 jubivo dejal: Bog jim odpusti ^ >rche; saj ne vedo, kaj dela- i o. Posnemajmo starega pol*^ sa svojega, da se nam bo do- ^ >ro godilo in nam bode dobro ^ la tem svetu. Odpustimo Lu- J (>®taljcvaiije na 9. strani.) ^ John Gornik, 6105 St Clair Avenue. VESELO ALELUJO! želim vsem obiskovalcem moje trgovine, posebno pa onim, ki me obiščejo ob velikonočnih praznikih. Pripravil sem posebno dobro zalogo vsakovrstnih moških oblek, moškega perila, srajc, zavratnic, ovratnikov i. dr. Na razpolago imam fine klobuke vseh vrst. Posebno se priporočam v izdelavo moških oblek vsake vrste; v zalogi imam tudi ie narejene obleke po nizkih cenah. Nadalje se priporočam slavnim društvom v izdelavo društvenih oblek, katere izvršim okusno, fino in trpežno. Moje delo je garantirano. Znano je, da so rojaki in bratje Hrvatje pri meni vedno dobro postreženi. Se priporočam v obilen obisk svoje trgovine! John Gornik, 6105 St. Clair .Ave. The Collins N. Y. Medical Institute, 140 W. 34th Street - Hew YorK. /-Frank Beverietti, Cleveland,Miss., /S—Ludvrik Solek, 174 W. Kiriny Str. V treh tednih ozdravljen bolezni Newark,N. J. — Ozdravljen,vnetja telodca, pni In vrat a. pljuč želodčnega katarja in vnetja S— Jnsto Hcrinandez Huntington , oči, Ark. — Ozdravljen, Glavobola in 17 — Lnoija Turi, Box 196, Meadow želodčne napake. Landj, Pa. — Osdravljena Srčne 4 — Franci« Lawandowaki 416 Bo. napake. Jaokaon Str., Bo. Bend, Ind. — 18 — Don Strne Onlan Zadar Dal- Osdravljena, odprtin, hiaat in iapa- maclja — Ozdravljen kostnega ren- danja las, matisma. 5 - Jon. Micnlka B. P. D., 1 Earf t* — Kriitio Jordanoff, Box 807, Je- 1 Bernard Tex. — Ozdravljen Nervo- rožne. Ari«. — Ozdravljen, bolezni zitete in onemoglosti (slabosti) telodca, kalija, in bolezni pra. 9 — Ansbren Lnkrio.Tonopao, New., *5 — Marija Olson, Wilkinsbnrg, Pa. Oadravljen siflliaati&nih znakov. Ozdravljena, renmatizma. 10 — Antanlo Lo Ozatro 166 Troop t9 — Nikola Haky, 844East SI Str., Ave. Brooklyn, N. Y. — V dveh New York City — Ozdravljen ge-tednih ozdravljen renmntisma. neralne telesne slabosti. 11— J. Jakobson, Spermatorehooe, so — Miss. J. A. J.—Los Angeles, Neb. — Ozdravljen generalne sla- OaL — Ozdravljena renmatizma, bosti. telesne slabosti in bolezni ielodoa. IS — J. Jaoobson, Spermatorehooa, si — Petar Smith 880« Bay Ave., Nebraska • Ozdravljen generalne Hoqniam, Wash. — Ozdravljen , telesne oslabelosti. renmatizma v nogah in hrbtu. ■k DR E. C. COLLINS, | ■ V Svetovnoznanl slavni profesor zdravil, nstanovitelj The Oollins New Yort: ft ■ || WJ U Medical Institute in piMtelj znamenite knjige Človek, njegovo ftlvljenje In I M y H zdravje, I 1 JL/ NI BOLJŠIH DOKAZOV NA SVETII. Zelo lahkote je poviševati in slovitega delati, z izmišljenimi zahvalnicami, a vse * drugače je dajati dokaze in resnico svojega delovanja. Med tem, ko se drugi zdrav- * niki z lepimi oglasi polne samohvale in izmišljenimi zahvalnicami ponujajo, je ravnatelj THE COLLINS NEW YORK NEEICAL INSTITUTE uposljen, * zdravljenjem stoterih Slovencev nad katerimi so drugi zdravniki obupali, ker jih z svojimi navadnimi zdravili niso mogli ozdraviti. Ml OGLAŠUJEMO RESNICO ako ml refemo, da ravnatelj THE OOLLINS NEW YORE MEDICAL INSTITUTU! ozdravi r j ©dnem tednu več bolnikov kotjih drogi zdravniki vidijo v oelem življenju, in to DOKAŽEMO stem, da navedemo nekoliko imen in naslovov ozdravljenih bolnikov kateri so bili svojetasno ravno tako bolni kakor ste vi danes. Poskusili so prej vse druge zdravnike, ne da bi jim isti aamogll kaj pomagati, akoravno so pri njih ves svoj denar potroJili. Danes pa Boga hvalijo, da so navsezadnje našli ZDRAVJE, MOČ, ZADOVOLJNOST IN SREČO po Andapolnih zdravilih, nalih modernih in iskuienih zdravnikih. NOBEDEN DRUZIH ZDRAVNIKOV na svetu ne more oglasiti, tega kakor mi. Ker ie niso bolnika ozdravili In ker ie tiste dve zahvalnloe katere tiskajo niso prave, ampak izmišljene in neresnifine. Ne veriamite In ne dajte as aapeljavati od taolh zdravnikov kateri so prišel! v tem letmen šasn, malo trgovino a ničvrednimi zdravili, ker dobro vedo, da je v tem letnem šasn najveA bolezni In da je sedai tas, uboge slovenske bolnike izkoriščati, kateri se ne vejo na pravo mesto obrniti Taki oglake-valoi gredo tako daleš, da si najamejo kakega neizkušenega zdravnika, kateri jim po osni siulbo opravlja, ga obletojo v novo suknjo, tako da v reaniol Izgleda podoben pravemu zdravniku in to samo radi tega, da zamorMo tembolj Slovenoe iskorišfiati. Verjamite tem ako ho6ete biti zapeljani in izkoriščeni, pišite jim In se bodete o tem prepriiSalL PIŠITE TAKOJ DANES PO Vm3d duod 1 popoldan to ■namenito knjigo ln prilošite 16 centov v znamkah od 9 ure do 6 ure popoldan. Vsaki totek in petek za poštnino. Vski 81oTeneo bi Jo moral imeti. ^I^JLS™ fj^l" °,b P»«nlkih od 10 ure preapolnan do 1 ure popoldan. Akotoraj boljujate na kakoršni koli bolezni, pišite ali pa pridite osebno v The Collins N.Y. Medical Institute 140 W. 34th STREET- NEW YORK. ... „ SO— John Forachman, 174 East 8 St 5 — Miss. Ante Lukais, 27 Berry St., New Tork oity ^ Ozdravljen Brooklyn, N. Y. — Ozdravljena, triae ^v*** In teškega dihanja, renmatomavrotahin nomh. ii - Mrs. R^i Abbie, Neb. - Osdim- 6 ~ ^ Jphnso" Oloquet, Minn. - vljena kroničnega reumatiama. Ozdravljena glavobola In šelodtae „ Z Mr. Roh, Abble, Neb. - Osdra-prebave. vljen kroničnega reumatiama. 7 - J. Rebjak Swedesboro, N. J. — jW-Frane Antulik, 1810 Washington Ozdravljen bolezni pljuč, Ave. Oolumbns, Ohia — Njegov 8 - Mrs. Marije Dobos «40 Grand St. otrok ozdravljen od telesne sUbostl Brookly, N.Y. —Ozdravljena bo- seloddne bolezni i.t.d. leznlmatemioe in neredne perijode. #7 — Miss. Angelica Fraukovič , /f—Mrs. John Gurka, Esst Rehway Jf/agle Are^New York Oitr- N. J. — Ozdravljena, kroničnega Ozdravljena, srtna napake in be- bare. kateri stiskajo pesti. Višji sodnik in Zupan Žaro-< potaj, ki je bil prestopil h Go-Jbežlovi večini, boječ se, da bi jgubodoče leto zopet ne bil izvo-Hen, je imel mnogo preglavice Piti križev, da je, prvosednik, F ohranil primeren red. In iker je videl, da se pričkajo in puli-I jo zlasti zavoljo tega, ali ima f Kozel Lisec um in pamet, aH ne, zmisli se v svoji modri glavi in reče: "Možje, stojte, poslušajte I i Kaj bi bilo. ko bi mi po kozla Lisca poslali ter bi ga preiskali in pretipali in uvideli, ali ima pameti ali je nima?" S tem predlogom sta bili zadovoljni obe stranki in Lu-kež Drenulja z meščani: Kašo-piharjem, Lasačem in Crma-ižem dirjal domov da bi kozla priypdel pred visoko in časti- Vtem so se višnjanjski mož-g je ipalo oddehnili in obrisali I pot z vročega čela, vendar so I zeljno pričakovali, ali se bo izkazal kozel pametnega, ali ne. I^renulja s solznim očesom - doma Lisca omotvozi in ga I vleče za seboj ter opominja črmaža, naj ga poganja, toda •le — prav izlepa. ' Liscu pa zaloften reče: "Oj, ko bi se da-lo. da bi midva jaz in ti mogla zdai~Ie mcniflti 'koži in trlavi, gospodar moj Drenulja I Zakaj \če se ne boš dobro nosil, obe* sili te bodo in še meni ne bt dobro. Oj, da bi vendar ti danes toliko pameten bil, da bi se delal vsaj tako neumnega, kakor si bil neumen, ko si Šel , čez plot Slamorezčevo zelje gledat in si sebi in meni storil , hudo." Pravijo, da kozel na : 10 ni ničesar odgovoril svoje-1 mu žalosti polnemu gospodarju Lukežu Drenulju. Prišcdši med sodni zbor, sts zmeni kozel malo za vse sodnike in starejšine, temveč meni nič tebi nič leže in se z zaa-njo nogo prav dobro popraska za vratom. "Kozel je neumen, ne ve, kaj bi storil, ničesar se ne boji," uikfrepa iz tega Globežel. "Ni neumen," vpijejo nasprotniki, in glejte čudesa: kozel sam odmaje z brado. "Ali ste videli/' kriče nasprotniki. "Muho je odganjal," vpije Drenulja in srdit, da se Lisec nosi tako slabo, zamahne 2 batino nanj. Kozel se ustraši, iztrga iz njegovih rok, in kakor bi devet naglavnih grehov imel na sebi, zdirja po trgu naravnost domov. "To je slaba ko-zlova vest!" izpregovore Zuž-njal in njegovi privrženci in oj, gorje! Drenulja vidi, da se število prijateljev zopet manjša. Pristopi k starejšini Go-bežlju in mu de skrivaj: "Oj, ljubi oče Gobežel! Tri jare kokoši rvam prinesem do prve nedelje, samo rešite me iz teh rev in teža/v." Toda ni bilo treba jarih kokoši, zakaj v tiste mhipu pride sloveči bera« in vedež viš-njegorski Flere Krivostegno. Ta je obhodil mnogo sveta, imel od Boga po višnjanski veri poseben dar modrosti ter je znal čarati, da so zdravi ljudje obolevali, bolni umirali. "Flere Krivostegno naj sodi za vso Višnjo goro," se zmisli neka modrostna ženska in zdajci je Flere sedel na Zaropota-jevem stolu, (vzdignil berglo i svojo ob sebi in jel poz vedo vati kaj ie in kako ie. Obe Stran- je hitro zopet združnost in zlo-ščina prišla v ljubo mesto viš-njansko; celo Lukež Drenulja se je obveselil, ker je z drugimi meščani vred mnogo stavil na pravičnost in posebne božje darove Krivostegnove. Dolgo naslanja vedež Flere kosmato brado na berglo in misli. "Višnjinje, tOkaj je težko soditi" — izpregovori naposled Flere Krivostegno. — Zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi bil kozel zelje požrl, tepli bi ga bili s palica, mi, da bi bil čutil. In Andraš Slamorezec bi zelja ne bil imel. Zdaj pa kozel zelja ni pojel. Slamorezcu ni nič kvare. Greh poželjivosti pa ima vendar ko* zel na sebi, zato je vreden kazni. Hum, hum, to je težko soditi. In zopet nasloni kosmato brado in misli. In glejte! Proti poldne je bilo, kar vstane vedež Krivostegno, počasi dene tri prste na jčelo in pogleda svetlo in veselo po višnjanski drhali. "Duh božji ga je razsvetlil, poslušajmo!" šepetajo starci in mladci. Krivostegno pa govori in razsodi tako-le: "Ker se kozel z zeljem ni gostil, pa bi se bil rad gostil, ker je čez plot gledal, pa ni mogel čez plot, zato bodi po svoji senci tepen z devetimi udarci. Gospodar njegov Drenulja pa ta tepež gledaj z zavezanimi očmi, ker je kozla j slabo privezal. In zato ker j mu jc ušel, zato bomo pol ure j s palico zamahovali nanj." j "To je višnjanski Salomon 1" j vpije krdelo. ! Trikrat je še solnce stalo nad ] Višnje goro in ko je prišlo vče- 1 trtič, so gnali kozla Lisca in i Lukeža Drenulja iz mesta ven- \ kaj na hrib Peščenjak in tam, ! kjer so njegadni na hribcu sta- j la slavna višnjanska vešala tam je bil kozel Lisec vpričo viš-njanske množice po senci tepen in Drenulja je to tepenje ' gjedal z zavezanimi očmi in pol ure so s palicami zamahovali nanj. j JOHN PIRC j (p. d. Vukšinič,) 984 Addison Road. slovenska gostilna z izvr- | stnimi pijačami. I VESELE PRAZNIKE. I S Za najboljšo pijačo in iz- Z « vrstne smodke na 965 * Z Addison Road se pri poro- S I Lovrenc Petkovšek | # Vesele velikonočne praz- g 1 nike 1 & j jj I Domača gostilna || Vsem prijateljem želim ive> ; j sele velikonočne praznike. \ Jos< Sajovic ; j 16317 St. Clair ave. H <» f' !• na lekarna je I H. H. Fischer-ja !! H 1 I > H < [ 5805 St. Clair ave. l! Se priporoča Slovenccm! j| Si •I 41 ž en m m m inm us a? am ^ turn ai m oku cii qi «ti m iti m gi tn^ — Cenjeni društveni tajniki po Ameriki* Ce mogoče naročate društvena pravila, vprašajte našo tiskarno za ceno. Videli bodete, da je pri nas ^ajlepše The Addison Company ALLAN DIEMER, poslovodja. (419 St, Clair Ave. Cleveland, 0. Trgovci z vinom in žganjem Posebn apostrežba družinam Mi garantiramo čistost vsega, kar prodamo. Edini agentje Zjedinjeuih držav za originalni Riga (Rusko) Balzam, Frottiy, Rogee & Co.'s konjak Brandy. Mi iščemo agente! ■ (i ,'v a ira ' . i ■ ■:■■> ■■ • ■ SUPLEMENT TO "CL. AMERIKA" No, 23 March aa..- 1910, ■K Raznoterosti/ ji * Čudovita deklica. V sploš-c 'no bolnišnico v Pragi so pri-} nesli z veliko težavo štirje ču-$ vaji novo bolnico, 14 letno llčenko Ano Urban iz Pocino-* vica. Dekle ima sv. Vida ples f m tehta celih 172 kg. I " * Turkinje uhajajo. Naveličale so se enoličnega življenja I po haremih. Te dni so se hoji: tele s ponarejenimi listinami odpeljati iz Carigrada na Francosko tri bivše žene bivšega ; sultana Abdul Hamida in ena iena mestnega poveljnika Sa-I beddina paše. Nameravale so nastopati po zabavnih pariških lokalih kot plesalke. Turška policija pa za take stvari ni* ma smisla ter jih je s krova francoskega parni'ka odvedla nazaj v Carigrad. i * Lepa rdeča naprednost. ( Angleški "sodrug" Belfort - < Bax je v glasilu angleških soc. demokratov "The Socialdemo« , < krat" pnobčil oster članek proti uvedbi ženske volivne pravi- ' ce. Mož pravi med drugim, |: da bi to bila nasproti možkim ( ^velika krivica, kajti ženske da g uživajo v družbi itak neomeje- ' pno prednost. Kje pa je ta ' uprednost? Ali v tistih puhlih 1 f družbah, kjer velja za "kava- ' ; lirsko dolžnost", da možki žen- 1 ski nosi— solnčnik ali torbico, | ; do ji ponudi cigareto, vodo ali 1 Pffcer kaj, kar ravno sam želi ' užiti? Ali v tem, da frakar 1 vedno gre ob levi strani one r pS|enske, ki jo ravno "obožava" Bfe- ali v čem drugem? O, ko F pbt vi videli te frakarske kava- G P%je, kako se obnašajo nasproti 2 Putžjemu • ženstvul Kako jim fj U niti v sanjah na misel ne pride, fl j dati ženski prednost, kjer se 8 mftp za njihove koristi, kako 11 I mrzlo in brezsrčno teptajo žen- n Kuro čast, kako znajo žensko n Izkoristiti, če je v njihovi služ-|';bi. Da v nižjih slojih ženska .. Bp- uživa nikakih prednosti, da J1 pe marveč tu ravno ona največ J Brleči del, to je itak" notorJč- zl Hf^ Sodrug pravi nadalje, da o v je vendar nemogoče dopustiti ženskam odločevati o vojni in miru, dokler niso podvržene Splošni vojaški dolžnosti. Sta. >s~ ra fraza! > Predvsem ravno na ri" Angleškem ni uvedena vojaška u" dolžnost; a mislimo, da ženske 10 kot matere pridejo mnogo bolj splošno v položaj, da zro smrti es v obraz, kot pa vojaki. In potem pa prosim: Ali ni tisočkrat U zaslužneje človeštvo roditi in • vzgajali kot pa ga ubijati in ^ pustošiti mesta in 'vasi?! Brez militarizma bo človeštvo lahko in boljše obstalo, a brez mater nikakor. Kar se pa tiče dav-|a kov, s katerimi se vzdržuje vo-i jaštvo, pa zadevajo ženstvo ravno tako kakor možke — bo- 0 , . disi posredno ali neposredno. a Draginja, bolezni in vse druge ^ "blagodati" vojne tudi prav nič ne izvzemajo ženstva iz trplje-a nja. In potem pa: ali niso vojaki sinovi, bratje, možje in o-'četje? Ali njih vojaška služ-t> ba ne obtežuje na ta ali oni na-, fčin njih mater, sester, žena in . — nevest? . Pa vse tisto mo-k ralno zlo, ki mu je podvržen vojak, — ali ne pada nazadnje _ težko kot skala v družini na 'žensko, ali ni njegova žrtev tu-^ di izven družine ravno ženska? a - Končno, pravi Belfort Box, bi morale biti ženske postav-j no obvezane, da siicrbe same za- 1 se, za svojega moža, če je de-lonezmožen, in deloma za ot- B roke. Vprašam sedaj, kdo pa skrbi za ženske, če niso ravno j iz bogate rodbine? Ali morda I bratje ali kdo drugi ? Ali si ne f mora danes vsaka napol od- , , rasla ženska sama služiti svoj , » kruh — če ne po poštenem pa t po nepoštenem potu (ki ji ga , omogočujejo možki)? Pa skrb , I za delonezmožnega moža! Kdo , pa danes zanj skrbi — morda , država, ki je kot vojak! moral , služiti ali njegovi možki tova- ; riši ? Ne samo za delonezmož- j ne može skrbe in se pote žene, r marveč! tudi za zdravega in j krepkega moža mora marsika- r ka žena skrbeti in garati s svo- ^ jimi žulji, bodisi da je zaprav- j ljivec, bodisi lenuh. Takih f zgledov se nam ne manjka. Za z otroke pa tako vsaka dobra p i mati da vse, kar premore — ti ne samo nekaj. Sploh danes e v družinah prispevajo s svo-v jim zaslužkom ženske ravno ta-1 ko kakor možki, le s tem raz-1 ločkom, da je ženska z mnogo ; manjšim zadovoljna kakor mož-j ki mnogokrat popolnoma, de-i loma pa redno porabi svoj za-- služek za alkohol in druga lepa t razvedrila. Ako pa hočejo mo. 1 tki, da bodo ženske še več 1 prispevale, pa naj skrbe za to, : da bodo boljše plačene in da 1 dobe boljše službe. Belfort -• Rax mora biti torej pravi idijot da je kaj takega napisal — to je res dika soc. demokraške svobodomiselnosti in naprednosti. Slovenski krščanski socialci so pa na ta način "nazadnjaški", da so se že zdavno izjavili za žensko volivno pravico, * Velike demonstracije na budipeštanskem kolodvoru. Na Ogrskem so imeli zadnje dni zanimiv proces, ki je bil nekoliko podoben Steinheilovemu v Parizu. Marja Haverda je i-mela bogato mater, s katero pa je živela v sovraštvu in ki ji je odtegnila vsako podporo. Nekega dne pa je ljubimec Ha-verde, neki Janossy, ustrelil zahrbtno njeno mater. Tako je Haverda podedovala 200.000 kron, ali pa mogoče še več Janossy je priznal da je ustrelil Haverdino mater, ali da ga k temu činu pregovorila Haverda. Porotniki so rešili pred sodiščem moriilca in njegovo ljubimko, ki je bila obtožena, da ga je prisilila k umoru. — Časopisi so poročali, da bo do-šla Haverda v Budimpešto. V 1 Szegedinu jo je občinstvo spremilo na kolod/vor z burnimi o* vacijami. Ko se je pripeljala v Budimpešto, je bilo zbranega , na kolodvoru vse polno občin- i stva. 2e ko so ljudje opazili v i železnibkem vozu zagovornika < Haverde, Lengyela, so se čule i razne psovke. Ko pa je stopi- J la Haverda iz voza ter je ko-l; rakala med občinstvom s sme- J hljajem na ustnah, so naenkrat j izbruhnile burne demonstracije j proti njej. Ljudje so jo psovali t z morilko in raznimi čednimi * priimki. Ljudstvo je bilo tako)* razkačeno, da bi Haverdo li Ičalo, ako bi ne bilo policijskega šefa in policijskih organov, ki so skrili Haverdo na peronu v neko stranišče in postavili stražo pred vrata. Občinstvo ni vedelo, kam je Haverda zginila. Policija je zahtevala oja-čenja, a vse to ni moglo ukrotiti besnega občinstva, ki je zahtevalo hrupno, naj se mu izroči Haverda. Celi dve uri so ljudje oblegali kolodvor, na kar so se razšli. 5ele potem je mogla spremiti policija Haverdo v "Hotel Hungaria". Ravnatelj hotela pa je izjavil, da je ne sprejme, in ker je Haverda uvidela, da ne jdobi nikjer drugod stanovanja, se je nastanila v hiši nekega svojega ' odvetniškega zagovornika. * O zmožnosti policijskega . psa imajo navadno ljudje svo-dvome. Nedavno pa je neki „ policijski pes v Haagu dokazal, da so taki dvomi neopravičeni in da prekata tak pes po svojih ^ zmožnostih najboljše detektive. Iz zavoda za bolne na živcih v Scheveningenu pri Haagu je pobegnilo mlado dekle. Nihče . ni vedel, kam je izginilo. Čez 24 ur so se šele spomnili policijskega psa, kateremu so dali poduhati dekličino obleko. Takoj je šel pes na cesto, prehodil je skoraj vse ulice, slednjič |e šel rv neko gostilnico, kjer so povedali, da je prišlo prejšni [lan neko dekle pit skledico mleka. Na ukaz "išči!" je pes sel iz gostilne, prehodil več vr-fav ter slednjič prišel do neke /ode. od katere ga ni bilo mogoče spraviti. Ko so dotično vodo natančno preiskali, sq res lašli v njej mrtvo truplo iskale deklice. 1 J Slovenska gostilna pri I Frank Jenškovič-ut | [ je znana kot jako dobra S gostilna. 5593 St. Clair ave. J Se priporoča rojakom! 5 POZOR ROJAKI! S Po dolgen času se mi j< posrečilo iz najti prave in najboljše sredstvo zi rast las, pro ti izpauanju las in odstranite\ luskin na glavi, t. j. Alpen tin ktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskirr zrastejo lepi lasje; ravno take moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem V rokah in nogah se popolnoma odstra-ni, ra\no tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani. Vprašajte pri J. WAHČIČ, 109a E. 64th St. Cleveland, O. — Pišite po cenik naših knjig. Mi imamo največjo zalogo slovenskih knjig v Ameriki. Najstarejša, najboljša in res edino slovenska dvorana v Clevelandu je KNAOSOVA DVORANA ki jo ima že nekaj let v najemu vsem znani slofenski gostilničar, Mike Setnika* 6131 ST. CLAIR AVE. Rojaki! Zahajajte na veselice samo v domače dvorane ! Objednem se pa priporočam v obilen poset mojega saloona, kjer točim vedno samo izborne pijače. | MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. j Frank Vesel N " 4034 St. Clair Ai>e. n * i Prva slovenska mesnica. N —— . ————i N 1* . in Se priporoča rojakom v obilen obisk. Sveže m M * suho meso vedno v zalogi. Vsako naročilo se po želji M k vozi tudi na dom. Najboljša postrežba. K * Vesele praznike vsem znancem in prijateljem J JOSIP GORNIK, S? % 1 6113 St. Clair Ave. HHp«v- 'v-'vra.-M;.- ,*v Zadnji dnevi pred Velikonočjo se bližajo. Le Se pet dnij je do Vellkonoči. Ob tem času vsakdo kaj potrebuje novega. Že dolgo vrsto let tne poznajo rojaki, da je moja zaloga popolna in ena najboljših, kar se tiče krojaške obrti, moškega perilo, klobukov, nogavic, zavratnic, dežnikov, sukenj in druzega blaga. ————1 ALI SI NE ŽELITE NOVE OBLEKE ZA VELIKONOC? Gotovo. In če pridete v mojo trgovino, tedaj si lahko po volji zberete. p—— Imam popolno zalogo že narejenih oblek vsake vrste, različnih ccn. Vse moje blago jc, vredno denarja. ___ TJpS Ker pa vsakdo neče ie narejene obleke, tedaj imam na izbero obilno vrst vsakovrstnega blaga za fine moške obleke. Josip Gornik je ^Ml 8figjRJ\ znan kot izvrsten krojač med vsemi Slovenci. Se nihče se ni pritožil, ki je pri njemu kupoval.i Pritožiti se pa tudi ne more, ker, kar pride iz jwSSra njegove prodajalne, je "all right." \isijSčR Dobil sem veliko zalogo novih klobukov uprav v veliki izberi, če hočete novih spomladanskih srajc, obrnite se na mene; bogata zaloga gMŽŽH najmodernejših srajc po nizkih cenah, vam bo gotovo ugajala. • jjggKjjJ lili Ne pozabite torej imena in naslova. Pridite pravočasno, |||| 5ggg da ne bodete kupovali v zadnjem trenutku. Vsem Sloven- sggw il§§ cem se priporočam in želim Vesele velikonočne praznike. f|§§ i ... JOSIP GORNIK, S 1 6113 ST. CLAIR AVE. -CLEVELAND 0. Ik ? - ' , \ < . . ■ ' ' ' -. . uMMi