Štev. 34. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 22. avgust 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga .10 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to. ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično, ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleh nar. poslanec Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 Strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1‘50 P. v»Poslano 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Našemi ljüdstvi! V novejšem časi se nešterni nepozvani krogi na Horvatskom pa tüdi pri nas na vso moč trüdijo, da’ bi nas spravili pod horvatsko oblast, nam Vsili srbo-hrvátske šole j ravnanje v srbo-hrvatskom jeziki.- Kakši nameni jé vodijo pri tom, je ne žmetno 'vgoniti. Poleg drügi zasebni haskovje vodi politična špekulaciji i dobičkaželnost. Računajo s tem, da bodo nešterne stranke mele tam več sreče i drüžbe miljonarov bodo ležej z naši veleposestev vozile les i drva: Tej ljüdje si Ščejo prisvojiti Vodstvo našega ljüdstva i odločüvati v njegovi najvažnejši zadevaj, čiravno je nje níšče ne v to pooblasto; Tej neodgovorni vsiljèni zástópníki, nevejo i niti neščejo znati kakši, kvár delajo s tem ljüdstvi šteroga blaženstvo farizejsko glasijo. Neščejo spreviditi, kelko de koštalo državo, či dè morala spremeniti Slovenske urade s hrvatskimi i Slovenske vučitele z hrvatskimi. Ne smilijo se njim tiste drüžine, štere do se morale 'seliti i pri tom trpele škodo. Ne smili se njim naša Slovenska deca, štera : de se morala v šoli mantrati na mesto svojega maternoga jezika z žmeče razumlivov srbo-hrvaščínov i do za toga volo morala vnoga siromaška: deca nihati včenje na srednji šolaj, pa de tak pali več ljüdi čakalo na to malo dela i krüha, šteroga ina naše siromaško ljüdstvo Brez Srca gledajo tisto skrb Siromaški starišov, ki do morali zavrčti Slovenske šolske knige, štere bi navao prišle njihovoj mlajšoj deci, i küpivati nove, srbo-hrvatske. Ne smili se tem nèödgovbrninl-'Ijüdéni naše ljüdstvo, kda spravla k nam tiiVátsko oblast, da bodo pod tov oblastjov hrvatski miljonarje ležej Sekali naše že itak redke loge, dá bo’po časi naše ljüdstvo trpelo najvekše pomenkanje za les Ji drva. Že* dozdáj so Hrvatje 'zvozili z naši krajov na jezere vagonov lesa i drv, mi bomo pa morali potom drago voziti iz Hrvatskoga ali preka, plačüvati prevoz ali pá zmrzavati, Proti tem škodlivim namenom še moremo z vsov močjov uprèti. Predvsem pa moremo povedati vsem, ki nam vsiljavlejó hrvatsko oblast, da isto iz goripovedáni zrokov zametavlemo i obsodimo; Hrvatski narod ljübimo, odklonimo pa vsako kratenje pravic, štere so nam svete. Zato pa Ljüdska stranka priredi dnes tjeden, to je v nedelo 29. avgusta v Murskoj Soboti i Črensovci pri cerkvi velki PROTESTNI SHOD. V Murskoj Soboti bo shod po božoj slüžbi v Črensovci pa po večernicaj. Govorio bo g. dr. Korošec Anton, naš g. poslanec Klekl i drügi domačini. Po shodi v Soboti bo Obhod po varaši. Pridite vsi, starišje i mladina, pá tüdi akademiki, Vi bodoči boritelje za pravice svojega ljüdstva, ka vsi vküper očivesno Povemo, da dela proti nam i našim pravicam, ki nam vsiljavle hrvatsko oblast! Telko pravic bomo meli, kelko si sami pribojüjemo ! VODSTVO S. L. S. za Slov. Krajino. Prekmurski Slovenci na »Kmečkih dnevaj" v Maribori. Vsakši si žele k svojim; to je že tak dugo znano, kak je stari človeški rod. Vsakši človek žele biti med svojimi brati i če neje med njimi, od časa do časa zažele priti med nje. Prekmurci so šli ob »Kmečkih dnevaj“ med svoje brate Slovence. Možje, žene, dečki dekle, dühovniki, uči- telj, dijaki, smo še podali v Maribor. Okoli 400 nas je biIo, zato ne čüda, da nesmo ostali skriti, nego nas je zbrani slovenski narod — inteligenca i kmečko ljüdstvo — sprijao z velkim navdüšenjom. Prvi Pozdráv szmo dobili na drüžabnom večeri, kda nas je g. poslanec ‘Žebot pred punov dvorano, pozdravo kak svoje brate i sine matere Slovenije. Drüga čast nas je doletela, gda je bio naš mož g. Ignacij Sabo Horvat iz Bistrice Izvoljen za podpredsednika zborüvánj pravoga kmečkoga dneva. Na slavnostnom zborovanji v nedelo pa smo bili pozdravleni s takšim navdüšenjom; da toga nieden izmed nas, ki smo bili navzoči, ne pozabi. Zástop-nik slovenskega ljüdstva g. dr. Korošec sam je govorio s pravov očinsko lübeznostjov o Prekmurji i nas Prekmurcaj. Mi smo pokazali, da Znamo biti hvaležni za Ukazano lübezen. Nastopo je bogoslovec Kolenc, ki se je v navdüšenih rečaj zahvalo i je v imeni našega poslanca g, Klekla v imeni nas vseh, ki smo se zbrali na kmečki dnevaj izjavo, da smo Slovenci i ščemo biti Slovenci ino je proso' ves slovenski narod, posebno njegove voditele, da nam pomagajo v boji, šteroga bijemo za slovenstvo našega Prekmurja — naše Slovenske krajine. Kak bratje Slovencov smo Šli v Maribor i tam so nas tüdi sprijali kak brate. Do desetježero rok je zaploskalo i na jezere grl je zakričao na slavnostnom zborüvanji »Živijo Prekmurci. Nazadnje pa nam je predsednik zborüvanja g. poslanec Brodar v imeni vseh zbranih desetjezer naročo, da ponesemo Pozdrav Slovenskoga naroda celomi Prekmurji. V Maribori smo začütili lübezen slovenskoga naroda i to nam bo davalo moč i odločnost, da se bomo tüdi nadale bojüvali za slovenstvo naše — Slovenske krajine. Naše verske šole. Država SHS je zdrüžila po vjedinjenji kraje, šteri so pripadali le razločnim državam. Vsi tej kraji so prinesli s sebov v novo državo za svoj herb ravnanje po zakonaj v prvejšnjoj državi. Včasi po vjedinjenji je nastanolo pitanje, po Šteri zakonaj naj se ravna. Brez zakonov človeča drüžba nemre biti, najmenje pa ljüdstvo, štero šče živeti v vrejenoj državi. Očivesno je bilo, da bodo morali nešterni zakoni vnogim upravnim gospodarskim itd. spremembam primerno biti spremenjeni. Zato je Vlada nastavila posebno ministerstvo v te namen, da naj skrbi za izenačenje zakonov. Dokeč se pa to ne bi zgodilo, pa je bilo zakonito povedano, da naj, kelko ne nasprotüjejo državnomi edinstvi, ostanejo dozdajšnji zakoni valani. Ta določba je za nas Važna. Mi Slovenci tékráj Müre smo s prvéjšnje države prišli v novo državni z dvojnimi šolami: z verskimi i državnimi. Državne šole so nekak’ približno odgovarjal šolam v prvejšnjoj Avstriji. Verske šole so se od ovi v vno-gočem ločile. Dokeč je na državnoj Šoli mela Cerkev izključno pravico odločüvati zadeve verskoga včenja, je drüge pravice mela držáva s stariši sküpno. A verski šolaj je držáva samo pazila, da se je predpisano včenje zvršilo, vse drüge pravice na tej Šolaj pa so bile v rokaj starišov i Cerkvi. Starišje so si zeberali staone vučitele i po svoji zastopnikaj pazili na vzgojo. Na tej šolaj je bilo najlepše rešeno pitanje, kak se naj ná šoli delijo bojne pravice, najmre pravice : starišov, Cerkvi i države! Vej držáva ne potrebüje drügo od šole, kak to, da dobijo deca potrebno znanje j državlansko zavest pa zdravje. Vzgojo pa i tak Cerkev ležej da i vodi kak držáva. Ta naprava na verski šolaj bi morala ostati, tüdi v našoj novoj državi. Prosvetni krogi bi morali spoštüvati pravice Cerkvi i starišov. Tüdi pri tom naj vala zakonita določba, da ostanejo dozdajšnje zakonite naprave valane. Ali pa se to od prosvetne oblasti istinsko tüdi zvršavle? Najmenje ne. Kakda sploj starišje i Cerkev, štere so te šole, nikše pravice ne bi meli na tej šolaj. O ne! Edno pravico majo, najmre zdržavati i plačüvati. Vseširom na sveti je tak, ka so z dužnostimi vsporedno tüdi pravice, samo gospodje na prosvetnom oddelki neščejo toga spoznati. Ešče več! V minočem šolskom leti je, kak čüjemo praviti, prišlo od prosvetnoga oddelka, da se morajo te šole prej imenüvati privatne šole. Pitamo, po šterom zakoni dela to prosvetni oddelek? Ali je pa mogoče vodja toga oddelka Zakonodajna oblast? Zakaj to? Nikdar je ne spadnolo madjarskim pros-vetnim krogom v glavo, da bi te šole imenüvalo privatne, nego so bile ednakopravne z državnimi. Zakaj ta sprememba? Ali, mogoče na tej šolar ne včijo vučitelje, ki majo veljavne izpite i štere je postavila na njihovo mesto prosvetna oblast? (I to brezi pravice, ar bi je meli po Prejšnji zakoniti napravaj ljüdje voliti. Ur.) Iz dozdajšnji nakanenj pri snovanji enotnoga Šolskoga zakona vidimo da se ide zato, naj se iz šole izrinejo pravice starišov i Cerkvi, Tüdi zadržanje šolskoga oddelka do tej šol po tom diši. Či se naše šolske oblasti 2 NOVINE 22. avgust 1926. neščejo držali zakonite določbe, potom naj se ne čüdijo, či bo narod svoje i cerkvene pravice brano z vsemi zakonitimi sredstvi. Posledice, posebno pa nezavüpanje do šolski oblasti, do vučitelov i do vsega, ka je šlo-vensko, pa si naj tej krogi zapišejo na svoj rovaš. NEDELA. po risalaj 18. Evangelij je Spisao sv Lukač v 17. poglávji od 11. do 19 vrste „Idite i pokažite se dühovnom !" Gobavost je grozoviten poprijeti beteg. Naprle se pokaže na obrazi v obliki rdečkasti frünt. Betežnik dobi vročino, se počüti jako trdnoga i po-bitoga. Sledkar se frünte spremenijo v dekline i mozole. Celo telo postane skoron eden mozol i rana. Neštera« kotrig«, posebno prsti, vüha nos ali lampe odprhnejo i odpadnejo. Proti smrti je betežnik takši, da ga je groze poglednoti. Pri vsem tom pa trpi ne-znosne bolečine. Ne čüdo teda, či so proti tomi betegi vse včinoli, da se ne bi širio. Že v stárom zakoni je bila pri žido-vaj proti njim ostra zapovid, da se morajo kak najbole ogibati zdravi ljüdi. Kak hitro so opazili, da so gobavi, so morali oditi od svojega doma v püstino i so tam stanüvali v votlinaj. Hrano so njim nalekali na gvišni mestaj, kama so si po njo hodili. Da se njim ne bi što približao, so meli na obleči zašite krpe, stere je lehko -oddaleč vsaki vido, ka pomenijo. Nešterni so meli v te namen raztrgani obleč i so bili gologlavi. Tüdi so bili dužni, kričati, či se njim je što preveč približao. Možki majo do toga betega več dovzetnosti kak ženske. Beteg trpi pri edni menje, pri drűgi več časa, vnogi se mantrajo celo 18 let, dokeč príde milina smrt. Pri Židovaj so meli posebne verske Ceremonije, kda je šo gobavi v püstino pa istotak, či se je ozdravo. Zato je Kristus ozdravijo gobavec v csüdi denešnjega evangelijoma poslao k dü-hovnom, naj se njim pokažejo pa opravijo zapovedano obrede. Čüde!, posebno pa, da j« gobavec, kda so se že čüdežno očistili od gob, Kristus poslao k dühovnom, ma tüdi drügi pomen. Pomeni odpüščanje smrtni grehov, štere pred sv. spovedajov popuno požalüjemo. To je posebno važno znati. Zakaj ? Zato, ar se s tem lehko dosta düš reši vekivečnoga pogüblenja. Smo povemo, kde v smrtnoj nevarnosti, mamo smrtne grehe i nemremo k spovedi. Ali sam pa potom po-güblen. Ne. Obüdim popuno požalüvanje ; požalüjem najmre, da sam Boga, mojo najvekšo dobroto razžalo, napravila trdno nakanenje se pobogšati i te grehe pri prvoj sv. spovedi povedati, pa so mi odpüščeni. Tő je šteo Kristus pokazati, kda je očiščene gobavce poslao k dühovnom. Kak stranka g. Klekla podira cerkvene pravice i nalaga neznosne davke. Govor g. poslanca Klekla v narodnoj skupščini. Gospodje narodni poslanci 1 Interpelacija, štero je jugoslovanski klub (Ljudska stranka Ur.) na daneš- njoj seji Spravo pred poslance, nameni pomočti gibanji, ki dela na tom, da se dužnosti i pravice, vugodnosti i bremena v našoj domovini izednačijo i primerno razdelijo. I nega gibanja v državi, naj je že to politično ali kulturno, gospodarsko ali kakšešte drügo, pravim, nega gibanja v državi, štero bi bilo bole važno, bole potrebno, bole državotvorne kak je ravno to. Državotvornost najmre ne obstoji v prazni rečaj. Ono je vküp nost v slüžbi države. A te vküpnosti nikaj drügoga, či je ešče tak domoljübno i napredno, nemro roditi, kak samo ednakopravnost državlanov. To je fundament vsake države pa tüdi naše. Zato je to tüdi postavleno v našo ustavo. Što dela za ednakopravnost, te dela za državni fundament i to ma vsebi tüdi naša denešnja interpelacija. Uvaževanje naše interpelacij pomeni krepitev države. Što jo gleda s toga stališča, — z drügoga se itak nesme gledati — pravim, što jo gleda z vladika državotvorstva, mora s tem, ka je v njoj, soglašati i njene zahteve prisvoji^, jo podpirati, naj sedi potom na desnici ali levici. Interpelant g. Ivan Vesenjak (poslanec Ljudske stranke Ur.) je v svojem jedrnatom i strokovnom govori razložo istinsko i krivično obremeni-tev prečni krajov (krajov zvün Srbije) posebno Slovenije, i to na podlagi uradni podatkov. Istine, štero je po vedao, nemre níšče vtajiti. Istina je, uradno dognana istina, da se državnom v našoj državi nalagajo bremena neednako i da se bremena ne zmenjšüjejo, čiravno je büo to večkrat obljüdeno. To je istinski položaj v vsej prečanski krajej, posebno pa v Sloveniji. Zakaj posebno v Sloveniji ? Gospod interpelant je naračunao dosta zrokov, zakaj mamo samo v Sloveniji tak velko breme. Ne bom ponavlao toga, ka je g interpelant povedao v svojem govori. I k tomi je dao g. dr. Šečcrov ešče eden drügi dokaz za obremitev Slovenije. Pravo, je da je Slovenija zato tak obremenjena, ar je opozicionalna (vladi nasprotna Ur.) Te dokaz ne vala za celo Slovenijo. Izjema je Prekmurje. Prekmurje kak sestavni deo Slovenije je samo na polovico opozicionalne, na polovico pa vladno, ar je zebralo dva poslanca v opozicionalne SLS. stranko, dva pa po Radičovoj stranki v vladno stranko. (Dr. Pivko: »Komaj zdaj je to vladna stranka !«) Zebrali so je, i Prekmurje, štero imenüjemo Slov. Krajino, ma dva poslanca v vladnoj stranki. (To sta tistiva radičovce, šteriva sta bila pri nas zebraniva Ur.) Po rečaj šečerova bi morala Polovica Prekmurja biti na bogšem, kak je. Či pa gledamo na davčna bremena v Prekmurji, potom sprevidimo, da je Prekmurje dvakrat na slabejše!!! od ostale Slovenije. (Fr. Kremžar: »Zato, ar ste za polovico za vlado"). (DaIe prihodnjič.) Gg. okoli dolnjelendavske nove stranke so pisali, da nam je prej Kleklova stranka naložila neznosne davke, zato smo se odločili, da Podamo na kratko njegove govore proti davčnim krivicam. Ide nam samo za to, naj ljüdstvo sprevidi istino i spozna što se bojite za njegove pravice. Zdaj pa naj povejo goripovedani gospodje, ka sta včinila dva Radičoviva poslan- ca za znižanje krivični davkov pri nas. Naj povejo što je navrgeo i što terja te davke ! Naj povejo, ka so oni dozdáj včinoli v tom pogledi. Gospodje, njergati je lehko, včiniti je žmetno ! GLASI. Murska Sobota. — Šolsko leto 1926—27 se začne 1. septembra 1926. Do toga dneva se morejo Zglasiti vsa deca, štera bodo do 31. augusta 1926. stara šest let. Oglasiti so se pa dužni tüdi vsi tisti, ki so v starosti od Šestoga do štirinajstoga leta, šteri so se priselili od indri v M. Soboto pa so ešče nej vpisani na tukajšnjoj šoli. Tej zadnji morejo Prinesti s sebov svedočanstvo od svojega rojstva i domovin-stva. Zglasiti se trbej v pisarni državne osnovne šole v M. Soboti od 25. avgusta do 1. septembra 1926. ALOJZIJ BAJEC, upravitelj. — Elektrika. Napelavanje elektrike po našem varaši ide brzno naprej. Kre cest i po vulicaj že postavlajo Čarne impregmirane (v teri pacane) sohe. Drügi delavci pa že tüdi v hiše napelavlejo. Pravijo, da, či bo tak šlo delo od rok, bo na konci leta že v Soboti električni posvet krato duge zimske večere. — Poštni automobil jako menka. Že več ljüdi je spitavalo na uredništvi, kda ko pali začeo voziti. Pravijo, da Popravilo prej malo „hitrej" ide kak pri Pordi v Ameriki. — Državna realna gimnázija v M. Soboti. Razredni izpiti se bodo vršili 30. in 31. avgusta, začetek vsakokrat ob 8 uri zjutraj. Učenci naj predložijo tozadevne prošnje najkasneje do 24. avg. — Vpisovanje učencev v I. razred bo v sredo 1. sept. Od 10. do 12. ure in v četrtek 2. sept. od 8. do 10. ure. Učenci se naj prijavijo v navedenom Času. Predložiti morajo rojstni list in obiskovalno spričevalo za sprejem v srednjo šolo. Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili v četrtek 2. sept. od 10. ure naprej. — Vpisovanje repetentov v I. razred in vseh ostalih učencev v II. do Vl. razred bo v petek 3. sept. ob 8. uri. RAVNATELJSTVO. Slovenska Krajina. — Cankova, Cela fara se je prav iz srca razveselila, kda je vidle, kak lepi oltar je küpleni za njihove dare, kda je Vidla, ka se je »plačalo za to nekaj darüvati. Zato smo se na blagoslovita prav posebno pripravlali i veselili. V soboto večer ob osmi so prišli mil. g. kanonik dr. Vratar. Nato so bile slovesne večernice, Že v soboto večer se je čütilo med farniki nekše svetešnje razpoloženje. V nedelo ob deveti je bila bla-goslovitev novoga oltar«, potom predga od češčenja presv. Srca Jezusovogá nato pa slovesna sv. meša. Vsa ta Opravila so opravili mil. g. kanonik Vrabel Navzoči so bili i pomagali pri spravila} sledeči gg. duhovniki : g. poslanec Klekl, g. župnik Krantz, g. prof. Püvar, g. Kupčič iz Maribora, g. Vogrinčič domačin i domačiva dva. Izredno lepa pa je bila slovesnost odvečara. Pred Cerkvov je mil. g. kanonika pozdravila deklička s prisrčnimi rečmi, za štere so se oni njoj ra- dostno zahvalili. Itaki na to je bila predga od posvetitvi presv. Srci Jez. Po predgi je bila procesija z Najsvetejšim. Nekaj lepega je bilo, kda se je ljüdstvo z Jezusom v svojoj sredini i molitvami pripravilo na prelepi dogodek toga dneva, na Posvetitev cele fare presv. Srci. Po procesiji je bilo Najsvetejše »postavleno na novom oltari i cela fara je pokleknola pred svojega nebeskoga Krala, da njemi izroči i posveti sebe i svoje zadeve. Nekaj gealivoga, da se je vnogo oko trosilo, je bila Posvetitev. Z drhiečin i srd, pa puno zavüpanja je govorila Cankovska fara svojemi nebeskomi Krali : .Tvoji smo i Tvoji hočemo ostati !" Po posvetitvi so bile .litanije i Zahvala pa blagoslov z Najsvetejšim. To je kratek popis slovesnosti na Odzvüna, svetešnjega razpoloženje i svetešnjega čütenja, štera so nas napunjavala prí tej slovesnostaj, pa jezik nemre povedati i pero ne popisati. Daj Bog, da bi cela slovesnost rodila obilno božega blagoslova za naše düševne i telovne zadeve! Celo slovesnost je povzdignolo lepo popevanje, za štero so skrbeli domači g. školnik Kočar. Pa tüdi farniki, posebno mladenke so včinite vse, da se je slovesnost pozdignola. Gospodi domačemi župniki i g. kaplani pa za trüd i aldove lepi: Bog plati ! -» — Brezovica. Dne 15. toga m. je proti večeri strela vdarila v hišo Ane Čoulik, vdovice v Brezovici. Zgorela je zvün štao i škednja, tüdi vsa krma slama i silje. Kvar je velki, posebno ešče zato, ar j« ne mela poslopje zavarvana (asekurerano). Ljüdje, dajte zavarvati svoje hiše ! — Dokležovje. V pondelek smo meli v našoj vesi tiho, pa prisrčno slovesnost. Dobili smo prid nekaj dnevi novi oltar, i toga so te den domači velč. g. plivanoš blagoslovili. Na njihovom obrazi smo vidli, da se ga veselijo. Veselimo se tüdi mi i nám je ne Žao za tisto, ka smo dali za oltar. Novi oltar je zgotovo domačin g. Ignacij Fujs mizarski mojster v t Ižakovcih i to tak lepo, da smo kaj takšega niti ne čakali. kg. . ■ ■ — Igro „Repoštev" bodo meli Orli iz Žižkov dne 22. po večernicaj v Beltinci pri trgovci g. Osterci.. Vsi prijatelje mladine prisrčno Váblení! ODBOR. — Turnišče. Dne 13. avg. je mrla najde smrti Bara Maroša, kmetica v Turnišča. V pondelek je ešče hodla v Beltince, kda je pa domo prišla, jo je boži žlak vdaro. Bila j« dobra vzgledna mati. —. Naj počivle v miri ! — Demokratske zanke. Zadnje dni je hodo po naši krajej demokratski poslanec g. Pivko. Čüdno se nam je to vidlo, da je prišeo pa odišeo tak tiho, ka je skoron níšče za to ne znao. (To je za to, ar se Demokratje bojijo javne obsodbe. Ur.) Pitamo samo, što j« dao Demokratom pravico, posebno pa njihovomi agitatori iz Veržeja, ki je že tüdi vse stranke obletao, da ščejo, naj župan da razglasiti njihove politične shode. Ali je županstvo urad, ali pa sluga demokratske stranke ? Hvala in vsa čast dokležovskomi g. župani, da je odklono te poziv. Piv-kov korteš je lüdi po hišaj nagovarjao Daj pridejo na shod, pa zaman. Zakaj, bodi ednok za vsikdar povedano, da demokratska stranke, ki nam je spravila centralizem, s šteroga zvirajo vsi krivični davki i vnogo nevol, da te demokratske stranke neščemo. Čüdno se 22. avgust 1926. N O V I N E 3 nam vidi lüdi to, da je Pivkov korteš z Veržeja pred nekaj letmi hodo po našoj vesi v drüžbi socijalni demokratov i na vse preteče zagovarjao so-cijaldemokratsko politiko. Te je bio tak za nje navdüšeni, da je zemlo tajso i bi kapitaliste v žlici vode vtopo zdaj pa se z njimi droži. Mi Povemo demokratskoj stranki, da naj ne bodi več k nam vogledi. Škoda je pete brüsiti, pa te s dugim nosom oditi. — Proščenje. Lepo vreme je privabilo na Velko mešo velke Vnožine ljüdi iz sosedni far v Turnišče. Da se pa neso prišli vsi tej poklonit samo Mariji, to se pokazale pune oštarije, kde se je pijančüvalo i plesalo kesno v noč. Se ina, či mladina obrne takše prilike v svoje namene, bi ešče razmili; čüdivali pa se moramo kratkovidnost! naši oblasti, štere pri vsakoj mogočoj priliki davlejo dovoljenje za razločne veselice i plese. Vseširom oblásti že prepovedavlejo plese — pri nas pa je ešče pomaga i to Samo zavolo taks. Samo, da se napravi po voli oštarjašom i se plača takša, potom pa lehko Plešejo. Pa ne samo Plešejo, lehko se vsi pobijejo i poštenje Zapravijo, ka se za to oblast briga. Ednok za vsikdar Protestiramo proti dovoljevanji takši plesov. či šče držáva priti do taks i oštarjašje do zaslužka, naj si to poiščejo na drügi način, ne pa na rovaš poštenosti mladine.— Varašanci. — Očivesno je, kama pes taco rivle. V nedelo so meli v Lendavi shod, na šterom so govorili za to, naj naš kraj spadne pod Horvatsko, Cela reč se je tak godilü : Ob deveti je prišla iz Središča muzlka, štera je igrala gor pa dol po vstaši i nato obstála prí hoteli Krona, Tata . se Je vršo shod. Ljüdi je bilo okoli 700, šteri pa nikdar ne bi prišli či nè bi te šli ravno od meše i so se z rado vednosti tam stavili. Drügi pa so šli domó i si pogučavali: »Huncut világ, sokat igér, de keveset ádl« i . Zdaj je nastopo g. Gabor, bivši frančiškan, ki je v slüžbi miljonarov Janekovičov, i držao govor. Najprle je hvalo Hrvate, kelko je le mogeo. Potom pa je vdaro po Slovencaj, da so prišli lačni se, pa so se tű nasi- tili. Za njim so ešče i drügi gučali. Na zadnje je godba zaigrala nekaj vogrski, nemški i taljanski komadov. Pa je bio konec shodi. Cela zadeva je očivesne. Shod so pripravili slüžebnicje brače Ja-nekovič. Janekovičje so prekvzeli hercega Esterhazija loge i vozijo od nas les pa drva, štera bomo v par letaj krvavo stradali. Tü ma pes taco ! Da majo Janekovičje prste poleg se vidi s toga, ar njegovi Slüžabnice najbole agitirajo za priklüčitev k Hrvatskomi. Zakaj to ? Zato, ar bi potom ležej drva pa les od nas vozili. Ar nova stranka tüdi to podpira, j« to prva njena »dobrota" za naše ljüdstvo. — Dijaki se sprimejo na stan po primernoj ceni pri ednoj poštenoj hiši v Murskoj Soboti. Kde je to, pove uredništvo „Novin". — čevljarskl tečaj, kak smo že pisali, priredi »Skupna Obrtna zadruga« t« dneve. Zglasijo se naj čevljarški mojstri i pomočniki za tečaj prí toj zádrug!. POLITIČNI ZAPISKI. — Malo dete. Skoro vsake malo dete ma kakšo slabo nava-vado. Ništerno rado joče, drügo nešče zaspati, tretje pa — in to malo dete v zibelki so .Naše Novine*, — rade hvalijo vse in vsakoga. Kda je politična küpčija z radikali odplavaia po Müri —■ »lendavske novine" so javno pohvalile gospode pisale Radičove stranke. Zdaj pa, da je poplava uničila več jezero plügov z božjim blagoslovom obložene zemle in zato Vlada dala znižati uradniške plače, so javno pohvalili našo vlado. Za volo te pohvale Vlada najbrž ne bo doj zahvalila, tüdi izredne seje ministrskoga sveta nede. Škoda ; mi bi najmre lejko stavili pitanje, štero samo naši gospodje ministri lejko rešijo. To bi trbelo pojasniti: zakaj strada v naši državi Slovenec uradnik, Slovenec mešter in Slovenec kmet, gospodje pa, šteri z mišlenjom in dejanjom kažejo, da nemajo radi Slovencov. Küpüjo avtomobile, imajo svoje hiže, več sto plügov svoje zemle in zvün toga telko penez. da tüdi za vzdržavanje tako porednih otročičkov, kakši je list „Naše Novine“ njim tüdi zadostüje. — Baka so strelili. »Naše Novine« pišejo' da je šolare včiti od 8. do 12. in od I. do 3. vöre, to je dnevno po 6 vör, na teden teda 36 vör. Mi smo že ugotovili, da so gospodje okoli .Naših Novin« — slabi v politiki, slabi v slovnici, slabi v zgodovini, zdaj pa — naj nam ne zamerijo, moremo povedati, da so na pedagoškom polji tüdi — inašje. Zakaj ? Če bi našemi kmeti pravil!, na-preži polleta staro žrebe i pelaj krmo s travnika, kmet bi se smejao. Če bi našemi šujstri pravili, naj da inaši že prvi den lakovo kozo v roko ili naj želi, da inaš Oficersko čizme napravi, šujster bi se smejao. Kak pa mislite, slavne »Naše Novine« — da bodo vučitelje jokali, če ví pišete, naj se malo dete dnevno po 6. vör vči ? Ne, smejali se bodo, ar to, da dete nájveč 30 vör včenja zmore v tedni — so ugotovili lüdje, šteri znajo slovnico, šteri znajo zgodovino, politiko, taktiko in pedagogijo in šteri znami vred pravijo : gospodje okoli .Naših Novin" so palik tüčnoga baka strelili. Volitve v zbornico trgovcov i obrtnikov in industrijcov. Centralizem, za šteroga je demokratska stranka delala z düšov i telom je prineso gospodarstvi Slovenije nepregledno Škodo. Davčna bremena so oslabila vse stanove, posebno pa obrtnika i njegovoga odjemalca kmeta. Centralizem nalaga carine tak, ka kemveč dobi držáva, ne pa da bi pomogli obrtnikom, in indnstrijcom do poštenoga i človeka vrednoga stališa Vsega toga nešče demokratska stranka spreviditi, nego šče tüdi zdaj gospodariti obrtnikom, trgovcom in indus-trijcom. Zdaj, kda se obrtniki borijo za vsakdenešnji krüj, je očivesno, da njihova zbornica püsti vso politiko i se bori samo za pravice i hasek tisti štere zastople. Vse drüge skupine so se v tom pogledi zedinile i vložijo vküpna kandidatno listo, Tüdi z dem. strankov so se pogajali. Pogajanja so prišla že skoron k srečnomi konci. Njihov zastopnik Petovar je ž« sprevido pogübnost politike v obrtnoj zbornici. Demokrati, šterim je politika njihove stranke vse, so se zbojali, da ne bi mogli politike vganjati, zato so g. Petovar! vzeli zastopstvo i dali dr. Krameri. Te je nikaj ne šteo čüti od toga, na koj je prle njihov zastopnik pristano. Tak bota zdaj dve listi. Demokrat sami za sebe, pa ovi vsi vküper. V Celji so nastavili nekši Volilni odbor, šteri po zadrugaj naroča volilcom naj postavijo volilne odbore i kandidate za Demokrate. Volilci ne dajte se preslepiti ! Ne dopüstile, da bi Vam Demokratje, ki so pomagali kovati centralizem, ešče duže gospodarili s svojov politikov ! Vsa njihova naročila i požive zavržite i v peč z njimi ! Naša lista je »Zdrüžena stanov-ska kandidatna lista trgovcev obrtnikov in industrijcev v Sloveniji.« Domača politika. Pri občinski volitvaj so v Belgradi zmagali Davidovičovi demokrat, po ostaloj Srbiji se ešče za prave uspehe ne ve. Radikale je Davidovičova zmaga jako potrla. Tüdi v Srbiji napredüje avtonomistično gibanje. Dijaško polje. Kolesarsko potovanje dijaškcga društva Zavednosti se vrši 23. 24. 25. avgusta. Zbirališče je v pondeljek 23. t. m. ob 9 uri v Bogojini pri cerkvi. Dijaki naj vzamejo hrane za približno dva dni in pol. Pot petje iz Bogojine na Goričko, okrog celega Prekmurja do Lendavskega kota. Dobro voljo in cvetlice lahko vsak vzame seboj. Predsednik. Ka bi z mlekom. Mi Znamo, da je Švica slávna po svojem Švicarskom širi pa zmo-caji. Ne samo to. Švici je prinašao njeni švajcarski sir, kak pri nas pravijo, pa njeni mlečni izdelki tüdi lepe peneze v žep. Gda so začnoli na modem način predelati mleko v najrazličnejše jestvene oblike pa razpošilati po sveti, so Zednim mnogo bole gledali tüdi na to, kak zbolšalo svojo živino. Tak je slávna Švica dnesdén ne samo po svojem širi, nego tudi po svojoj živini. Oboje pá nosi Svicarom poleg sláve tüdi preci bogástva. Pri nas se je že tüdi začnolo tű pa tam predelavati mleko v zmočaj s pomočjov posebni mašinov. Liki, da bi mi bili že posebno slivni po svojem zmočaji, smo ešče ne čüli. Domačega sira smo pa ešče tüdi nej vnogo videli. Pa nej zato, da bi nej meli zadosta mleka! Vej smo vidéli lani, gda je g. Benko na velko küpüvao mleko pa izvažao v Avstrijo. Samo eno nam ešče falij. Nevemo kak ravnati z mlekom. Mi nemamo ešče niti edne mlekarne, pa nej lüdi šteri bi znali edno ljekarno voditi. Kranjci so v tom pogledi že mnogo mnogo pred nami. Kranjski Pismo iz Amerike. čikaga v Ameriki. Celomi svejti je büo déo vesélja 20. juniuša, kda jo r Čikagi ljüdstvo z celoga sveta prišlo vküp, da javno pred celim svetom izpove svojo katoličansko vero i da javno poštüvanje i klanjanje pokaže presvetomi Oltarskomi sakrament!. Ka se. je vse lepoga godilo vu pét dni v Čikagi, to vse dol spisati je nemogoče. Miljon i miljon lüdi toga dneva nigdar nede pozabilo; med tistimi miljoni so tüdi naši amerikanski Prekmurci. Büo je te den tüdi za tiste veseli den, šteri so raztepeni po celoj Ameriki i vu velkom varaši Čikagi. Pri toj priliki so tüdi, šterim je bilo mogoče, vküp prišli i se ovrstili med tiste miljone, i so se te dneve molili Bogi vu presvetom Oltarskom sakra-menti. Veseli den je büo tüdi 20. juniuša za prekmurske Slovence tüdi zato ar so Čüli predgo prvikrat v Čikagi v svojem materinskom jeziki; vnoge, šteri so čüli predgo, so skuze oblile. Drügi veseli den je büo za Prekmurce 4. juliuš v Lemonti — Marija Pomagaj — poleg Čikaga. Tü so pa bili nazočni iz staroga kraja dühovnik Horvat Jožef kaplan doma z Črenšovec, ki so opravili blagoslavlanje veliki svetih podob, Štere podobe so Prekmurci darüvali lemontskoj cerkvi. Pri blagoslavlanji so meli té isti dühovnik genlivo predgo vu prekm. slovenščini. Juliuša edenajstoga j« pa melo drüštvo sv. Križ veliki miting (sejo), na šteri miting so pozvali goriimenü-vanoga dühovnika — rojaka iz staroga kraja, da i oni vidijo, kak lepo napredüje to velko drüštvo i kak lepa i dobra pravila ma to drüštvo sv. Križ. Te dühovnik iz staroga kraja so njim vnogo gučali od drüštev i razlagali od srečk za Martinišče, štere so poslali gosp. posl. Klekl iz domačega kraja. Povedali so njim jako dosta le- poga od Martinišča. Na to je drüštvo sv. Križ sklenolo i odobrilo, da se bodo te srečk« odavale na drügo nedelo. Prišla je tüdi ta nedeia, štero níšče nede mogo pozabiti, ki je büo nazočne, Na to nedelo je stotine i stotine lüdi sküp prišlo — i je pozdravlalo Prekmurce i svojemi domačemi dühovniki Horvat Jožefi lepo goščenje spravilo. Mladina je spevala prekmurske pesmi, igrali so na klavir i gosle. Dekle so prišle z lepimi velkimi püšlecami rož i pozdravlalo svojega gosta, dühovnika iz staroga kraja; nepozablene reči so, štere je povedala duhovniki, Horvat Jožefi, Mariča Škr-gét, učenka osmoga razreda i njemi dala dar svoj i rojakov, lepi šopek rož. Pozdrávlali so drüštvo sv. Križ, vse Prekmurce i dühovnika iz staroga kraja v nazočnosti več dühovnikov gospod Bojanič plebanoš v Čikagi. Na to so se zahvalili na prelepom deli i rečmi, dühovnik Horvat Jožef i so slovo vzeli od svojega ljüdstva. Potom so začnoli igrati domači Prekmurci v trom-bete i glaver vu velikoj hali (hiži), gde je lüdstvo bilo vküp spravleno, prelepo slovensko pesem »Veš o Marija«, štero pesem je popevalo vso lüdstvo — velko, malo — staro i mlado; stotine i stotine grl je spevalo to večno lepo pesem s skuzami v očaj. Za tim je prišlo odavanje srečk za Martinišče. Vsaki je veselo küpo nekelko srečk, ár je znao, da čisti dohodek ide za zavod, gde se bodo njuvi rojaki šolah, šteri bodo svoj materinski jezik i vero branili i očuvali. * Te glas od naši bratov v Ameriki nas je jako razveselo, V dühi smo gledali med evharističnim koogresom, kak je bila na istom naša Slov. Krajina častno zastopana po svoji rojakaj v Ameriki. Bratje tam v Ameriki, pišite nam večkrat! Vsaki glas od Vas nam je dragi, zato nam le večkrat pišite, kak se kaj mate! Pisma bomo objavlali v Novinaj.. Ur.) 4 NOVINE 22 avgust 1926. zmočaj pa sir že ne zaostaja mnogo za švicarskim. Pa, da bo predelova-nje mleka ešče več haskov prineslo Kranjcom, priredijo od 4 do 13 septembra v Ljubi jan. velko razstavo gde bo posebno mlekarstvo zastopano. Dobro bi bilo, da bi šlo kak naj več naši domačinov v Ljubljano. Po železnici‘je te dni Polovična cena. Poleg toga, da bodo videli naši lüdje kelko so Kranjci pred nami, bi se malo tüdi navčili, kak se mleko pre-delavle, kakši' mašini so najbolši, na koj trbej vse paziti, da se mleko, zmočaj ali sir ne skvari, pa g kakše blago more biti, da še najležej spravi ‘ v peneze. Poleg mlekarske je lüdi zadosta, velka cvetiíčna, ščipkars-ka, (špice, čipke) konjska pa. zdravstvena razstava. Zanimivo bo posebno to, da bodo' razstavni psi najlépši plemen. Dobro bi bilo, da si sami pogledamo kakše je dobro gospodárstvo, pa ká nam ešče vse falij, da dosegnemo Kranjce od šteri mi dostakrát samo to čüjemo kak so kodiški, toga pa nej kelko so oni pred nami. Cene: Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 270 Din., žita 180 Din., ovsa 150 Din. kukarica 180 Din, ječmena 190 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. .7 50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 6Q—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din ,40 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p.. Nemška zlata marka 13 D. 53- p., Francoški frank 1 B. 56 p., Švicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 1 Din. -90 par. Mali oglasi. SÜHE GOBE ! GIBANJE ! Küpüjem vsigdar po najvišišoj ceni. Zapomnite si i odavajte grbanje vsik-dar v tgovini FRANC SENČAR Lotmerk K, odaji je lehki konjski koleslin, v dobrom stanji po nizkoj ceni i s proste roke pri KOLOŠA MARTINI Bogojina. Rázglas. Oda se itaki kmetsko, imánje, obstoječe iz zid ne. hiše,,!.,..^danoga gospodarskoga., poslopja sz velikov prešov 8 oralov njiv, 8 oralov travnikov, 7 i pol oralov gostoga loga z Vsefele. lesom, Polovica stavbenoga lesa (debele, jeličovje, bori in hrastje),, in 1 i pol oral sadovnjaka. S imanjom’ vred se proda tüdi vsa opráva, ki je, za kmetijo potrebna, vinska posoda za okoli 20 polovnjakov, plügi, brane, 2 žmetna gospodarska kola, 1 láhek. voz, ; koleselj, 2 mlatilna stroja z.vi-. teij-em (gepl) vred, slamorezni - stroj, vprežna živina, konji, jünci krave i vse drüge gospodarske potrebščine, ki, se rabijo, na kmetiji, vse po naj-nižji ceni. Posestvo leži; v Župetincih,, fara sv. Anton v Slov. gor. je' oddaljeno 3 vöre od mesta Ptuj, na ravni cesti proti Ptüji, v dolini in bližini glavne ceste, je jako rodovitno . in vse vküper Proda.se imanje le zavolo toga, ar je lastnik istoga državni uradnik in ga sam ne more nadzorovati. ■. Pozve se pri Josipu Korošak sodnem kanclista in zemlj. knjigovodji v Ljutomeru. Prekmursko kat. podpor no drüštvo sv. Ivana Krstitela št 13. spadajoče pod drüžbo sv Družine. Drüštvo je ustanovleno 15. septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke % Chicagi. Zavarüjé se lehko od 250 do . 500 dollarov. Moški in ženske od 16. pa do'55 leta. Deca od T. leta ‘ do '18. Deca plačil jejo vsi po ednoj' Rejeni 15 centov na mesec, a stareši pa po svojoj étarosti, či sé mládi da .notri menje, či' stareši več/ Seja - je 'vsakše 4. nedelo v meseci ob 2 vöri, popoldne v Cérkvenoj dvorani sv. Števana, Lin-coln št. po 22 PL V slučaji poškodbe 'član ali članica dobijo za, 6 važnejših opéracij 7 5 doL za zgübo ednoga oka 100 doj. za 2 oke 250 do!, tak ravno za roko ali' nogo čl je. več nej za delo. Za 4 prste na' roki ali nogi 50 doli. Odborniki so : predsednik ‘Andrev Ofaváč, 1844, ,WL 22. Pl. podpredsednik Martin Gaborj’ tajnik Štefan Foijs 1929 W., 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arihington št.,.z4pišhikaf Matjaš Hajdinják, nadzornik. John Horvat, Mihál Haklin, Frank Jörkiš, drüštveni voditeo Jánoš Hren, vratar Štefan Majcen. . ... Naznanjam cenjenim damskim krogom, dá v začetki septembra odprem v M. Soboti Štev. 4(V Czörovoj hiši) ženski modni salon. Za bla-gohotna naročila še Priporočam! S spoštüvanjom; NOVAK STEFAN krojač za ženske obleke... K ODAJI JE 70 hektolitrov 3 pa pol gradov močnoga beloga i rdéčega vina ; liter po 5 i pol dinara.. v Zvedi Se pri ÉRDÖSSI BARNABAŠ! trgovina s papirjem i igračami V Murski Soboti. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ,.Novine" pri l: HAHN trgovina s papirjem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska' tiskarna v Murski Soboti, ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Dve novivi senji je dobila č r e n s o v s k a občina. PRVO Živinsko i,kramarsko je-20. oktobra,.. DRÜGO samo Živinsko, pa je 14. marca. Poleg .toga,, ta. starivi senji obdržanji kak. dozdáj v pondelek po sprotolešnja 4. jesenskoj križoskoj nedele. Senja v Črensovci se sama priporočajo. OČB. ODBOR. Vljudno naznanjalo vsem .p, n. interesentom,-, da bom. imel že za prihodnjo šolsko, leto v zalogi . , . .. r Šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse Osnovne šole v Prekmurju. *— 0g. profesórjem, učiteljem in trgovcem . knjigami Priznavam 10%-ni popust pri Večjem naročilih Priporočam se I- HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. . HRANILNICA in POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. t.jí. z n, z. uradüje vsako nedelo ino,-svetek. Obrestuje hranilne, vloge (navadne) po 8 % Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov s naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona. Dinarov *■■■ Kmètski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice ibaj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim Sirotam jé lehko posodimo na- far interes. SLOVENSKA BANKA PODR. LJUTOMER naznanja, da je dne 30. junija 1926. predala svojé posle Obrtni banki podi. v Ljutomeru t ter ta zavod najtopleje priporoča. OBRTNA BANKA podr LJUTOMER naznanja, da sede dne 30. junija 1926. zdrüžila s podružnicov SLOVENSKE BANKE V LJUTOMERU ter se priporoča za izvrševanju vseh bančnih poslov. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik F IVAN JERIČ.