St 81. V Gorici, v soboto dne 9. maja 1914 tečaj Khlt. Uhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob i uri popoldne. Stane rm leto K lO*— V4 » . . v „ 2'50 Posamične številke stanejo .S vin^ Ka naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 88. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. La>rič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v 1. nadstr. na desno, Ilpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na )*vo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 13 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Goriški občinski svet. Prva seja novega občinskega sveta dne 6. maja 1914. Za župana izvolien Bombic. — Zahvalni govor župana poln sovraštva do Slovencev. — Podžupan dr. Češčuti napada Slovence in hvali Nemce. — Dve važni izjavi : prva izjava Mazziniancev, druga Nemcev. V sredo 6. t. m. zvečer ob 6. urise je vršila prva seja novega goriškega občinskega sveta. Navzoči so bili vsi starašine. Vlado je zastopal ok -ajni komisar Ž n i-u e r s i e. Na galeriji )recej občinstva. Otvoritev seje. Sejo otvori župan Bombic, naznanjajoč, da je došel v Gorico dne 27. aprila 1.1. namestništveni odlok, s katerim je potrjena izvolitev vseh mestnih svetovalcev. V odloku se povdarja, da se mora občinski svet v prvi seji konstituirati v smislu § 45. mestnega statuta, torej se mora smatrati potrditev svetovalcev, za uradno izvršeno. Župan čestita izvoljenim in pozdravlja zlasti one, ki.so prvič vstopili v mestni svet in se nadeja, da ti združeni s starimi že izkušenimi svetovalci dosežejo, da dospe mestna uprava do onih dobrih rezultatov, katerih želi vse meščanstvo. Spominja se onih, ki so izstopili iz mestnega sveta in jim izreče priznanje za njihovo delo v prospeh mesta. Volitev, župana. Bombic odstopi svoj sedež starostnemu predsedniku L o u v i e r j u, ki ukaže mestnemu tajniku dr. Vecchiju, naj prečita § 45. mestnega statuta, ki obsega predpise za izvolitev župana in eksekutive. Skrutinatoria sta dr. Diblas in dr. Pavia. Predno se začne voliti, podajo Mazzi-uianei Ribi, Bonomi in Milost svojo izjavo. Izjava Mazzfnijančev. »Podpisani izjavljajo, izključujoč vsako osebno vprašanje in značaj stranke, da položijo ob volitvi cele eksekutive bele glasovnice. S tem činom pa nočejo pričeti kake opozicijske politike, marveč veselo ; bodo sodelovali, da bi mestni svet razvijal j tako delavnost za gospodarsko dobrobit občine, da bi si mogel pridobiti za to glasove vseh članov mestnega sveta.« Na to je sledila volitev. Bombic je dobil 20 glasov, dr. Češčuti 1 glas, 3 glasovnice so bele. Louvier naznani, da je izvoljen za župana Jurij Bombic. Na to spregovori Bombic. Županova zahvala. 'Zahvaljujem iskreno čestite tovariše, ki so me zopet počastili s svojim gla-M>vanjem in so mi pokazali svoje zaupanje, podelivši'mi čast prvega meščana. Častiti gospodje, ako more biti izkušnja, pridobljena v življenju dolgo časa posvečenem z udanostjo in ljubeznijo naši domovini in potom nje interesom naše občine, voditeljica in spodbuditeljica za na-daljno delo, postaja taista izkušnja v istem ¦ času težak opomin za odgovornost, katero se sprejme, stopivši na strmo stezo. V našem ljubljenem mestu niso samo upravne težkoče, ki skrbijo onega, ki ino-• ra voditi njeno usodo, vsled- omejene dav-., čne moči v primeri z vedno večjim? zahtevami prebivalstva, ki bi rado videlo Go- rico tekmovati v mnogih novostih z večjimi centri. Kdor je na čelu mesta, pa ima ob jednein težavno nalogo, varovati narodno integriteto, vsak dan bolj ogroženo; ravno na tem polju pa se zbira največja skrb, kajti dočim se ml pod kriterijem pravičnosti in nepristranosti borimo pošteno, samo da branimo svoj narodni pa-trlmonlj, vidimo svoje nasprotnike, ki odkrito priznavajo, da hočejo zbrisati z našega mesta vsako sled Italijanstva, kako rabijo v boju proti nam zlobo in orožje obrekovanja. Časi za nas so jako žalostni, ali v skrajnem trenotku nas vzdržuje čut in glas onih, ki ljubijo mesto in njen izvirni značaj, to pa me je utrdilo in mora utrditi vse vas, čestite tovariše, z zavestjo, da vas je določilo zaupanje meščanov na te sedeže dela za dobrobit mesta in njegovega ljudstva: v tem delu naj tiči obrana ^edaniosti in hrabra obramba bodočnosti za naše ljubljeno mesto. Apeliram na vašo udanost, na stvar našega ljubljenega mesta in na vašo srčno podooro in vstrajno sodelovanje-in upam, da bo naše delo uspešno in dobi priznanje pri vseh poštenih ljudeh.« Podžupana. Za podžupana sta izvoljena dr. Češčuti z 20 glasovi, dr. Cristofoletti s 17. Bombic jima čestita. Dr. Češčuti zahvali župana za čestitke in občinske svetovalce, ki so rnu izkazali zaupanje. Obljublja, da vse svoje moči na upravnem kakor na narodnem polju napne v to svr-ho, da se vzdrži čist in svetel slavni italijanski značaj goriške občine-------Dogodki, ki so se zgodili v Trstu 1. maja, demonstracije, ki jih slišimo iz Italije, in simpatije, katere izraža »la nobile gente tedesca«, dokazujejo to dejstvo, da moment, v katerem živimo, je usodepoln in nas narodni boj dobiva epičen značaj, kajti vse kaže, da se hoče vse preobrniti, vse uničiti. Boj, ni bil nikoli tako hud in tem povodom pošiljam tržaškim bratom dolžen pozdrav. Z modrimi vodami naše So- ! če iz naših gor naj teče v Trst naše odobravanje in naše brezpogojno občudo- j vanje. , ..." Drugi podžupan dr. Cristofo-1 1 c 11 i se v primernih besedah zahvali za izvolitev, na kar zahvali župan bivšega podžupana dr. Venierja za njegovo dosedanje delovanje. Odseki. Izvrši se volitev v odseke: u ž i t -n i n s k i: Čufarin. Cristofoletti, Gorjan, Louvier, Orzan, Paljk; d o b r o d e 1 n i: Bonomi, Čufarin, Devetak, Kurschen, Louvier, Milost, Orzan, Toman, Ušaj; go-s p o d a r s k i: Cristofoletti, Devetak,' Di-trich, Favetti, Ribi, Thedrez; fina n čn i: Češčuti. Čufarin, Diblas, Ditrich, Gorjan, Milost, Orzan, Pinavčig, Thedrez, Toman, Venier, Ušaj; odsek za r a z-svetljavo: Ditrich, Favetti, Gorjan, Louvier. Pavia, Pinavčig, Ribi; p r a v n i o d s c k: Češčuti. Diblas, Pinavčig, Thedrez, Toman, Venier, Ušaj; odsek za godbo: Cristofoletti, Devetak, Diblas, Pavia. Pinavčig, Ušaj: odsek 7, a n a s a d e: Ditrich, Favetti, Gorjan, Louvier. Pinavčig, Ušaj; odsek za ri-k r e a t o r i j e: Bonomi, Devetak, Diblas, Ditrich, Kurschen, Straberger, Venier; z d r a v s t v c u i o d s e k: Bader, Cristofoletti, Pavia, Toman, Ribi; šolski: Bonomi, Češčuti, Ditrich, Kurschen, Pinav- čig, Straberger, Thedrez, Toman, Venier; tehniški odsek: Bader, Cristofoletti, Devetak, Favetti, Paljk, Ribi, Venier. Izjava Nemcev. Mestni svetovalec major Dittrich je na to podal tako-Ie izjavo: »Porabljam to priliko, da označim naše stališče v tem čestitem mestnem svetu. Kot poslanci frakcije, ki ni bila zastopana v prošlem mestnem svetu, vidimo svojo nalogo v zvezi z italijanskimi liberalnimi starešinami na vstrajnem delu za dobrobit našega ljubljenega mesta, da isto ostane, kakor je bilo, kakor je in ako bo naše delo uspešno, ostane tudi v bodočnosti (ploskanje) ugodno cvetoče mesto. Ne ovirati, marveč delati nepristransko, to je naša deviza!« Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, zaključi župan sejo. Novi mestni svet. So ljudje, ki se ne ozirajo na nobeno pametno besedo, ki prezro vsak nasvet, vsak predlog in naj bo ta še tako očitno v njihovo korist. Če tudi sami uvidevajo, da ne gre po stari poti naprej, da se morajo uničiti, če nadaljujejo dosedanje ravnanje, vse zaman, nobena beseda jih ne odvrne od njihovega pogubonosnega po-čenjanja. Taki zaslepljeni ljudje so naši laški liberalci. Če vzamejo v roke mestni proračun, če pogledajo številke, tedaj morajo videti, da tako naraščanje mestnih doklad, da tako naraščanje dolgov mora spraviti mesto v bankerot. Če gredo po cestah in gazijo blato, če iščejo z lučjo pri belem dnevu kanalizacije, če še tako pazijo in iščejo, kje je kaj storjeno za mesto, pov-sodi dobe veliko ničlo, povsodi se jim pokažejo pomniki slabega gospodarstva. Vse to vidijo m vendar ne ukrenejo ničesar, še več, z bobnečo frazo razglašajo, da jim je dosedanja pot Še premalo izvožena, da se mora nadaljevati dosedanje gospodarstvo, magari do blaznosti. Meščani najrazličnejših naziranj in narodnosti so že povzdignili svoj glas in v utemeljeni kritiki opozarjali vodilne ljudi na magistratu, da naj krenejo na drugo pot. Ali vse je bilo bob v steno. Prišla je vlada, odvzela jim del moči in jim tako dejansko pokazala, da morajo zgubiti postojanko za postojanko, če ne izboljšajo svojega gospodarstva. Vse zaman, tudi zapravljena mestna avtonomija ni streznila kamore. In prišle so letošnje občinske volitve. V njihovih vrstah je pokalo, laški klerikalci so glasno izražali svojo nezadovoljnost, slovenske vrste so kompaktno in energično nastopile, s skrajnim naporom, s kapitulacijo pred Nemci, z najbolj kričečim povdarjanjem laške narodnosti, se jim je vendar posrečilo, da so vzdržali svoje pozicije in da načeluje še naprej Bombic Gorici. Pa tudi tedaj, ko jim je v polnem curku že tekla voda v grlo, tudi rdai jih še ni razsvetilo solnce razsodnosti, kakor je jasno pokazala prva seja mestnega sveta. V dolgočasnem govoru se je zahvalil župan za izvolitev, v daljšem govoru pa se zahvalita prvi in drugi podžupan, vsi pa so povdarjali le narodnostni boj, niti eden se ni z resno besedo dotaknil gospodarskih vprašanj. Vsi so govorili kot politični agitatorji in vendar so dobro plačani od meščanov, da skrbe za procvit mesta. In vendar je jasno, je nujno, da končno tudi go- riški laški meščan izprevidi, da mora mesto poginiti, če so na čelu mestne uprav« ljudje, ki kratkomalo ignorirajo ves gospodarski dobrobit mesta. Gotovo je, da s« še pomnoži nezadovoljstvo v laških vrstah in da mora žalostno končati kamor*» če ne okrene svojega voza. Vse zaman, laški liberalec kaže pameti osle in se ne briga za nič, niti za lastno korist. Kako bi si utrdili stališče, če bi Bombic dejal, poleg svojega povdarjanja nacionalizma, da izvrši mestni svet te in te nove naprave, da uredi vprašanje kanalizacije, če bi pokazal vsaj trohico gospodarskega programa. Ne in ne. Po stari poti naprej, z bobnečo frazo v pogin, v bankerot. To je deviza Bombičeva in njegovih pristašev. Tako se nam je predstavil novoizvoljeni mestni svet. Zato pa imamo tudi mi lahko stališče proti njemu. Ne samo vsled naše narodnosti se borimo tudi v naprej proti municipiju, radi gospodarskih interesov mesta ne moremo popustiti v boju. Bili so časi, ko so nastopili nemški uradniki, prisiljeni od v nebo vpijočih grehov magistratovcev, skupno z nami. Zadnja seja je pokazala, da je med nami in Nemci vsaka zveza nemogoča, ker oni so se pridružili Škodljivcem mesta, ker so prodali za uboga dva mandata svoje opo-zicionalno stališče. In njim je sledila skupina Mazziniancev, enako preslepljena od narodnega fanatizma in enako nezmožna pojmovati najprimitivnejše temelje komunalne politike. "V sredo se nam je predstavil novoizvoljeni mestni svet na način, da se ni mogel slabše. Pod geslom, naprej po stari poti,.naprej do bankerota je s pompoznimi besedami naznanil novi mestni svet nastop svoje vlade. Predrzno so se sklicevali na pravičnost in pravico, da so samo oni gospodarji in z vso silo manifestirali za neenakost, za krivico, ko so s slovesni mi besedami tajili Slovencem vsako pravico do zastopstva in ga prepuščali umetno vstvarjeni nemški koloniji v Gorici. Tako sramotno se je predstavil novi mestni svet in zato je naše stališče lahko, ker njih lastna nezmožnost in krivičnost jih bo upropastila. Tržaški občinski svet. Podžupan Doria žali Slovence. —- Dr. Wilfan začne govoriti slovensko: »Slavni občinski svet!« — Vihar, klici »Fora i ščavi!« — Italijanski mestni svetovalec napadel dr. Rybafa. Znamenita seja tržaškega ' občinskega sveta se je vršila 5. t. m. Galerija polna »cittadinov«. Najprvo govori podžupan Dptja, ki je. prečital sklep mestnega odbora (delegacije) glede dogodkov prvega majnika, nato pa še na Slovence zlival ogorčenje in je zaničeval slovenske delavce, ki so tako možato in dostojno manifestirali po tržaških ulicah za svoje pravice. Dr. VVilfan je v imenu slovenske manjšine najprej pobijal izjavo podžupana Doria, razmrcvarivši našim Italijanom tako ljubi izraz »clttadini« in dokazoval iz kolikoštevilnih razlogov se Slovenci lahko z enako pravico imenujejo »cittadhii«. »Fora i s' ciavi« so začeli kričati »cit-tadini« na galeriji in dr. Wilfan je spregovoril: »Že dostikrat je večina žalila manjšino z jzzlvajočhni manifestacijami proti narodnim pravicam slovenskega prebivalstva. Pač nikdar pa nI storila tog« v teko odurni obliki In posebno v trenutku, ko se lina mestni svet lotiti tako važnega vprašanja, kakor je ta, ki Je na dnevnem redu. (vodovod). S tem Je veČina pregazila vse. obzire napram Slovencem in ]e tudi nje odvezala one kulantne obzirnosti, katero smo Slovenci dosedaj kazali Italijanom. Obrnjen proti županu, ga ]e z odločnim glasom pozval, nai vrši svojo dolžnost kot predsednik, ki ima nepristransko voditi razprave; in ščititi posamezne govornike v vršenju njihovih pravic, posebno tudi v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice, posluževati se tudi v tej dvorani svojega jezika.« Dr. Wilfan je nato pričel slovenski z besedami: »Slavni občinski svet....« S krikom je skočila pokoncu večina in planila proti klopem slovenskih svetovalcev. Naenkrat je bil dr. Wilfan obdan od razjarjenih Italijanov. Neki član laške večine je naenkrat sunil s pestjo od strani v levo lice dr. Rvbafa, tako da ni niti mogel videti napadalca. V tem, ko se 3e dr. Rvbaf obrnil, da plane na napadalca, je bila že večina potegnila v svojo sredo in porinila v ozadje nepremišljenega »junaka«. Na glasno vprašanja dr. Rvbafa: »Chi e stato quel vlgliacco?« — je skočil v ospredje prvi podžupan dr. Brocchl, češ, da on prevzema odgovornost. Ko je vsled tega narastla razburjenost do viška, je župan povabil v svojo uradno sobo dr. Wilfana, kateremu se je . pridružil dr. Rvbaf kot predsednik »Slovenskega kluba«. Slovenska svetovalca sta za mirno poravnavo spora postavila pogoj, da župan označi izjavo podžupana Dorie, ki je izzvala ves incident, kot pro-tivno pravilniku in obenem tudi obsodi žalitve in psovke proti slovenski manjšini posebno pa tudi dejanjski napad na dr. Rvbara. Seveda je moral tudi oni »junak« prositi odpuščanja dr. Rvbara, kar se je zgodilo v žuDanovi sobi vpričo dr. Broc-chija in dr. Wilfana. Ta občinski svetnik se zove Luigi Miani ter je stavbeni podjetnik. Nato se je seja zopet otvorila in je župan v resnici izjavil, da govor inženirja Doria ni odgovarjal pravilniku in da se s tem, da je bilo dr. Wilfanu dovoljeno obširno govoriti proti Porijevi izjavi, incident lahko smatra za zaključen. Dalje je župan ostro grajal psovke in posebno odločno, naravnost ogorčeno obsodil dejanjski napad na dr. Rvbara, pripominjajoč, da mu ni treba v tej stvari ukreniti drugega, ker je bila stvar poravnana mirnim potom. Župan je mislil, da je s tem stvar končana, toda socijalnodemokratski svetovalec Pittoni se je priglasil za interpelacijo in je potem v daljšem govoru označil stališče socijalistov, toliko glede dogodkov prvega majnika, kolikor tudi dogodka, ki se je ravnokar odigral. Pittoni je konstatiral, da je župan s svojo izjavo naravnost osmešil emfatični protest podžupana dr. Dorie in ga uničil, in Je tako konstatiral, da je nastop slovenskih svetovalcev proti italijanski manifestaciji dosegel popoln uspeh. Hrvati in Slovenci Istre! Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je postavilo sledeče kandidate za istrski deželni zbor: Tretja kurija, mesta: StihoviČ Josip, dr. Kurelic" Širne, dr, Červar Ojuro. — Četrta kurija, kmetske občine: Šker-bec Matej, dekan, Valentič Josip, dr. Poščič Ivan, Ribarič Josip, Grašič Josip, dr. Trinajstič Dinko, Červar Širne, župnik, Sancin Ivan, Kirac Luka, župnik, dr. Zuccon Ivan, Andrijčič Anton, umirovljeni župnik, Haračič vitez Ambrož. — Peta kurija, splošna: Mandič Matko, prof., dr. Milic Ivo, dr. Matko Laginja, Spinčič Vekoslav, prof. Kar se tiče volilcev v drugih okrajih, s prebivalstvom presumptivno laške večine, se priporoča vsem, naj so pripravljeni na eventualni poziv, da sodelujejo v predstoječi volilni borbi. Od danes naprej je končana vsaka razprava glede oseb, ki jih je voliti. To vprašanje je sedaj rešeno. Imena teh kandidatov postajajo simbol, znak one ideje, onega velikega načela, za katero se je treba boriti: načela narodne enakopravnosti hrvatsko - slovenskega naroda z italijanskim elementom v deželi. Temu načelu naj vsi Hrvatje in Slovenci složno zdaj posvete vse svoje delo! Pred tem načelom naj prenehajo vsi mogoči spori ter naj se vsi, ki jih je rodila hrvatska ali slovenska mati, združijo v tem volilnem boju in s predloženimi kandidati, ramo ob rami, brat ob bratu, pa kar Bog da in sreča junaška! Beneški Slovenci. E. Morpurgo, poslanec Čedada in poslanec beneških Slovencev, je objavil pred kratkim članek »Gli Slavi d' Italia«, kise glasi tako-le: »36000, po zadnjem ljudskem štetju, je prebivalcev, ki govorijo navadno slovensko in ki prebivajo v goratem delu ob naši vzhodni meji. Ti rodovi — tako je dobro rekel Frescura — od takrat dalje, ko Italija še ni bila nič drugega nego proro-kovanje srca, so nam radi uspešno po-mogali v rešitev domovine, da, naši Slovenci so Italijani v svoji duši, samo dvom, ki se dviga v drugih, jih vznemirja in draži. Moramo pripoznati, da njihovo mišljenje se ubranjuje prilizovanja' avstrijskih Slovencev, katerih se dotikajo. Pa — omenja opravičeno Fracassetti — potrdimo, da če je tudi tuja govorica ni tuje srce, glejmo pa, da se to potom onega ne pokvari. Čuvati se ne pravi še ne zaupati. Proti propagandi vseslovanski, ki je bila na našem teritoriju doslej jezikovna, ki bi pa v bodoče mogoče zadobila političen značaj, s kako akcijo nastopimo proti taki propagandi? Ne z akcijo društva »Dante Alighieri«, ki ima namen obrambe in razširjevanja italijanskega jezika in italijanske kulture izven kraljestva — to je jasna naloga, široka in težka; ampak z akcijo države. Jaz zahtevam že 20 let od vlade, da naj pomnoži v krajih, kjer se govori slovensko, šole in država naj veže nase to ljudstvo ne samo s pojavom karabinjerja in eksekutorja, marveč tudi s pojavom vzgojevatelja. Treba priznati, da se je nekaj že zgodilo tako, da dandanašnji vsi razumejo, govorijo in pišejo italijanski jezik; ampak potrebno je, da se ostane na tej poti. Treba je dalje, da se da temu čvrstemu, preprostemu, delavnemu ljudstvu blagostanje z zgradbo cest, ki bi je vezale s svetom, z razširjevanjem kmetijskega poduka, z vspodbujo k racionelni kulturi in živinoreji, z uvedbo trgovskih zvez, ki bi ustvarile medsebojne stike in bi bilo Slovencu potrebno in koristno posluževati se italijanskega jezika. Proti propagandi slovenski postavimo propagando izobrazbe in napredka.« Ta opis beneških Slovencev z željami, poitalijančiti kar najhitreje vse beneške Slovence, je tako ugajal goriškemu lističu »Corriere«, da je članek ponatisnil in sicer radi tega, ker ga članek tako živo spominja na domače jezikov-no in narodnostno vprašanje! Iz članka je razvidno naj prvo, kako je zanemarjen slovenski del Benečije — Morpurgo sam pravi, da že dvajset let zahteva, naj dajo Slovencem šol in .naj jim zgradijo ceste, naj jim pomagajo pri kmetijstvu, naj se ustvarijo trgovske zveze ž njimi, vse zato, da jih bo mogoče čim prej poitalijančiti. In Morpur-gu se zdi vredno poitalijančiti beneške Slovence, ki so zdrav in delaven rod, ker ž njimi italijanski narod mnogo pridobi. Torej so Slovenci vendar le nekaj vredni! Kar se tiče italijanskega jezika, pa ni resnična trditev, da znajo vsi beneški Slovenci italijansko. V Gorici se cesto dobi benečansko Slovenko v kaki službi, ki ne zna prav nič italijanski, ves gorati del zna malo ali nič italijansko, znajo pa oni, ki so v dotiki z Italijani. Pred par leti je bila v Benetkah velika sodna razprava, pri kateri je bilo za priče klicanih mnogo Slovencev. Zaslišavali so jih potom tolmača. Rekli smo gori, da članek ugaja »Cor- rieru«. Skomine so .ga prijele: češ, če bi bilo mogoče tako-le poitalijančevati goriške Slovence! Pa ne gre več! Poitalijan-čevanja pri nas je konec, pa naj se »Cor-rieru« še tako milo zdeha po poitalijanče-vanju! Pa menda vendar ne mislijo »Cor-rierovci« pridobiti goriške Slovence za poitalijančenje potom svoje kulture in svo« jega napredka? Anti ne! Za birmo! priporoča "se: ivrdka Ivancic & Kurinčič GOKICA Gosposka ulica št. H, V zalogi ima krasno b'ago za deklice in dečke. Velika izber pajčolanov, svilenih trakov, rokavic, nogavic, umetnih cvetlic itd. Vzorci poštnine prosti. Delo in zabava je potrebno za današnjega človeka. Brez dela ni jela, pravi pregovor, a tudi brez prave zabave bi bilo človeško življenje težko in neprijetno. Kdor se trudi in skrbi dan za dnem za svoj obstanek, temu pritiče tudi košček zabave. S tega stališča gre tudi vodstvo prvega goriškega kino-gledališča Central-Bio, ki prireja zabavne večere za občinstvo vseh slojev. Za danes in jutri ima Central-Bio zopet izborno izbran program, ki nudi vsakemu nekaj. Predstavlja se zgodovinska drama, igra je mična pravljica itd. V nedeljo popoldan dvojni vojaški koncert, ki tvori privlačno točko našega mesta. Od dne 15. do vštevši 18. maja predstavljal se bode historični film »T i r o 1-s k o v o r o ž j u«, ki je imel do sedaj po vseh velikih kinogledališčih vsestransko zanimanje in je upati, da se bode tudi naše občinstvo za to delo zanimalo. — Od dne 21. do 28. maja predstavljal se bode film »Kristusovo rojstvo, življenje in s m r t«. To delo, ki je zadnji umotvor tvrdke Pathe v Parizu, je izdelano v krasnih barvah. Službo prve sobarice SSJSK'^ mor. „ -„---¦ 'stopila h kakemu zdravniku. — Natančneje se izve na Solkanski cesti št. 28, II. nadstr. 110-8 J. SULIGOJ GORICA, i Gosposka ulica štv. 19. Jako dobro idoča ura za samo K 4'- Vsakovrstria darila za birmance po .,8-s najnižjih cenah! PRILOŽNOST ZA BINKOŠTI!! Gorica - ULIGH & G - Raste* i št. 16. zaloga za gospe, gospode, deklice in d?ie po izvanredno ugodnih cenah. Konfekcffsko blago za gospe. 4 OrSte blllZ iz krepona in drugega modernega blaga. Vrsta: I. II. M. iv. Kron : 4*50 550 tO'— 13-— Svilnata Spodnja hllla v raznih barvah po K 8-50. ';; Halje (za dom) po K 6'50 in S* -, Obleke za gosp. In mladenič« po cenah, ki se ne slraše konkurence. Za gospode: Vrsta: I. H. III. IV. V. VI. VII. Kron: 25-- 30-- 35-- 40'- 45-- 50-- 60- Za mladeniče: Vrsta: I. II. m. I v. Kron: 12'— 18*- 22. ~ 25'- 2$ VI. Postrežba toCna. Platnene obleke, lopICe „Hlpagai", obleke za Iport, perilo, kraoate Itd. Itd. Oblebce za deklice in dečke od 3. do 10. leta v izvanr«dno veliki izberi iz volne, vezene in panamn, lepo okrašene s čipkami po jako nizkih cenah: Vrsta: I. II. \\\. IV. V. VI, VII Kron: 4'- 5'- 8'— 10-- 12-- 14-— 10 - Pri naročilu teh obleke zadostuje navesti starost. Po želji se pošlje tudi izbera teh obleke franko po pošti. VUGA & C2 - Gorica, Rastelj it. 16. Priloga ..Sote" ž, 31, z dne 9. maja 1914. Na cesarja ie pozabil! ' Nabiti skrajnega sovraštva do Slovencev so šli italijanski liberalni mestni očetje k pryi-^ijDbčin^ex\sv.f.ta,^ori§7# ^ _ ____ ________________ kega v sredo "STm.:"f*flt>fti«soW^w^w^^^Tr^^^^slov^škesa^lftl^stva na ek- mo, da se tak mestni svet razžene, komisarja na magistrat In za njim naj sledi pre« membi mestnega statuta. Nov voh - red zahtevamo, ki bo pravičen za vse mestno prebivalstvo in občinski zastop, ki izide iz takega novega volilnega reda, naj gospodari Gorici! Vse to, kar je zdaj, ni dru-Lgeaa nego. drzna provokacfja dobrega morala je priti eksplozija. In prišla je. Naš Illustrissimo je bruhal srd na Slovence, še. hujši je bil prvi podžupan. Komaj so čakali, da izbruhajo iz sebe veliko mero sovraštva do ščavov, ki /tako pbgfttJonbsno-rastejo Italijanom čez glavo; izbruhali so se, storili svojo sveto dolžnost in odleglo jim je... Veselih obrazov so šli od seje in posebno vesel je bil naš Illustrissimo. Ali grešil je bil oče Bombic v seji, grešil tako, da ga sedaj skrbi, kake .posledice bo Imel ta greh!.... Nekdo se je približal Bombiču pa mu povedal v obraz, da je zagrešil v seji vsaj veliko netaktnost, če že nočemo huje označiti njegovega pregreška. Vprašal ga je, zakaj v svojem zahvalnem govoru ni omenil Veličanstva našega cesarja? Bombic je prebledel, hlače so se mu tresle, v tem trenotku je zgubil zavest in ni vedel kaj reči. Na cesarja je pozabil! Običaj je ta, da vsak župan, ko je izvoljen, naznani, da sprejme izvolitev, če ga Veličanstvo, cesar, potrdi, itd— To tudi mora biti v vsakem takem,govoru, to se zahteva, ali naš Illustrissimo Jurij je pozabil na vse to. Kaj vse stori sovraštvo do Slovencev! V velikanski zadregi je ugibal s svojimi zvestimi pajdaši, kaj storiti? Že tako se jim zdi, da bi se utegnilo zgoditi to, da bi Bornbič ne bil potrjen za župana — sedaj pa še ta smola: na cesarja je pozabil. Pravimo: pozabil! Vlada pa lahko verjame, da je Bombic res le pozabil dolžno omeniti cesarja ali pa tudi ne verjame tega! Kaj storiti? Čakali srno, kaj bo? »II Piccolo« ni nič poročal, da bi bil župan omenil cesarja; seveda ne, ker ga ni omenil. Izšla pa sta drugi dan »Eco« in »Cor-riere« in glejte, ta dva lista poročata, da je Bombic govoril tudi to: »Onor. Colleghi! Se Sua Maesta I* Augustissimo nostro Imperatore vorra graziosamente degnarsi anche questa volta di confermare la mia nomina«----- Pribijamo, da Bombic tega ni govoril. Oba lista sta torej utaknila v njegov govor nekaj, kar bi bil moral zopetno izvoljeni župan reči, česar pa ni rekel! Italijanski liberalci so poskrbeli za to, da je prišel oni negovorjeni odstavek v poročilo v glasilih obeh glavnih strank, liberalne in klerikalne. Tak boj je bila »Eco« proti kamori na magistratu, sedaj pa pomaga ta krščanski list na tak način držati stolček kamoraškemu županu!! O tempora, o moreš! Velikanski škandal, nesramna demonstracija proti Slovencem, najdrznejše izzivanje mestnih Slovencev je bil v sredo v seji nastop župana Bombica in dr. Češču-tija proti Slovencem. Jeza radi občinskih volitev, kjer so dosegli Slovenci tako lep moralen uspeh, srd na cvetoče slovensko delavstvo v Trstu, glasovi »Abbasso T Austria«! iz Italije radi 1. majnika v Trstu, zvito laskanje in podpihovanje od nemške strani, vse to je razgrevalo naše ljube Italijane in bruhali so iz sebe, bruhali in bruhali, pri tem pa niso upoštevali t r e n o t k a, v katerem se nahajajo, pozabili so na svojo dolžnost in pozabili na cesarja! In taL mestni zastop naj ostane skupaj, ta naj gospodari Gorici? Takega župana naj imamo kakor je Bombic? Pod njegovim županovanjem se je izvršilo znano sleparstvo pri ljudskem štetju, pod njim je odjemala vlada avtonomije kos za kosom goriškemu mestu, ob vse zaupanje je bil prišel pri vladi goriški magistrat; vlada je delala na to, da h: se spremenil s i s t e m na magistratu — sedai pa naj bi vlada predložila v potrjenje za župana Jurija Bombiga in Češčuti naj bo prvi podžupani, ta. skrajni sovražnik Slovencev. Maramčo! Protestiramo proti divjaški gonji zoper Slovence v goriškem mestner.i svetu, protestiramo proti temu, da bi nam še nadalje županoval Jurij Bombic s Ceščiitijem ¦ po vsem tem, kar je pokazala mestna uprava zadnja leta In kar je pokazala prva seja novega občinskega sveta! Zahteva- sporiiranih tleh obmejne Gorice! Dutri popoludne ueselica „pri Fonu" na Solkanski cesti! . Politični pregled. Cesarjeva bolezen je še vedno ne-ižpremenjena. Jutranje in večerno poročilo govori o malem zboljšanju. Predvsem je ponehal nekoliko kašelj. Zasedanje delegacij. — Odsek avstrijske delegacije za zunanje zadeve je imel 6. t. m. popoldne sejo. Navzoča sta bila grof Berchtold in grof Stiirgkh. Poročevalec marki Bacquehem uvede razpravo. Naglasa, da se je trozveza zopet izkazala kot zaščitnica miru in naših koristi in da je tudi naše razmerje do Italije prisrč-nejše. (!) Blodnje angleškega javnega mnenja v Angliji so izginile in uveljavlja se zopet staro tradicionalno prijateljstvo. Z zadovoljstvom konstatira, da se je francoski ministerski predsednik tako simpatično o monarhiji izjavil. Gotovo pojavi v Rumuniji se sicer ne smejo precenjevati, a pazno jim moramo zasledovati. Najnujnejša dolžnost naše diplomacije je, da postanejo naše zveze z Rurnunijo take, kakršne so bile toliko časa. Razveseljivo je, da so naše razmere z Rusijo prijateljske. (!) Govoril je nato dr. VValdner, ki je izvajal sledeče: Prestolni govor je napravil najneugodnejši vtis, ekspoze zunanjega ministra pa je samo vljudnost napram evropskim državam, nikakor pa ni poročilo delegacijam. Delegat trdi, da so odnosaji med Avstrijo in Romunsko zelo slabi, 'to pa zato, ker imata Francoska in Rusija svoje roke vmes. Te dve državi hočeta trozvezo obkrožiti. Vpraša zunanjega ministra, kaj hoče storiti napram pojavom protiavstrijske sovražnosti v Rusiji. Napram Srbiji zahteva delegat politiko največje energije ter smatra za najnujnejše, da naša diplomacija odtegne Romunsko in Bolgarko panslavističnim vplivom. Potem šele bo mir na Balkanu trajen. Govoril je potem dr. Korošec: Jugoslovani morajo biti pri razgovoru o razmerju napram balkanskim državam zelo previdni, da se izognejo očitku de-nmicijacije da so nezanesljiv element v Avstriji. Avstrijska in ogrska politika proti Jugoslovanom sta gotovo sposobni, da ustvarita iredento, toda naši narodi so politično tako dobro vzgojeni, da, tudi če pridejo v zapeljive slučaje, ne hodijo slepo za zapeljivci in zaupajo v dinastijo, ki v takih slučajih tudi lahko nekoliko r iču-na na zvestobo Jugoslovanov. Napram Bolgariji ne zasledujemo tiste prave politike, ki bi privezala deželo na nas. V tem slučaju bi si morali vzeti za vzgled Rusijo. Jugoslovani žele nujno bolje razmere napram Srbiji, in to že zato, da se odvzame Srbiji možnost, da razširi svoje ve-likosrbske aspiracije tudi na naša ozemlja. Delegacije. Odsek za zunanje zadeve je včeraj nadaljeval razpravo o Berchtol-dovem ekspozeju. Posebno zanimiv je bil govor G r a b m a y r j a, ki je govoril o naši diplomaciji in o naših državnikih. Povdarjal je, da je grof Stiirgkh d o -ber Nemec in da se Nemci čisto ne-osnovano pritožujejo čez Stiirgkha, ker čisto pozabljajo, da je sedaj nemško-nado-iialna vlada nemogoča, da je gospodstvo Nemcev v Avstriji čisto nemogoče. Koncem govora je povdarjal nemški posl., da je treba najprej napraviti red v monarhiji, potem bo država tudi na zi,Maj spoštovana. — Grof C1 a m - M a r, t i n i c se ie zahvaljeval del. Korošcu za njegove patriotične besede in ga imenoval črno-rumenen* Jugoc»ovana. — D r. Š u -š t e r š i č se je nato zavzemal za zvezo z Italijo, protestiral pa je proti .temu, da bi se Ttalila vmešavala v naše razmere. Tnteroellral je tudi Berchtolda. zakaj ni bil povabljen k opatiiskemu sestanku tudi princ Hohenlohe. Nastopil ie tudi proti pretiranim jadikovanjem Italijanov, dt so zatirani. Slovenci In Hrvati so gotovo popolnoma zadovoljni, če dobe Iste pravice* Ostro je tudi obsodil laško izzi- vanje in pretepa vanje v Trstu na dan 1. maja. Berchtoldjevsvojemodgo-v o r u priznal, da je njegov ekspoze pre-optimističen. Priznal je tudi, da še ni Albanija narejena, zžrtvamiAvstrijepa upa tudi. to izvesti. Dejal je tudi v svoji urnebesni slepoti, da je Albanija zbližala Avstrijo in Italijo. Pri orientskih železnicah dosedaj seveda ni še nobenega uspeha, istotako tudi pri vprašanju solunskega pristanišča. Nato je še povdarjal dobre razmere z vsemi državami. Govoril je Berchtold. Črno - rumeno zastavo v Benetkah slavnostno zažgali. — V Benekah so se vršile včeraj velike protiavstrijske demonstracije. Visokošolsko dijaštvo h Benetk in Padove je priredilo veliko proti-avstrijsko zborovanje, ki je bilo zelo štt-vilno obiskano. Govorniki so ljuto napadali Avstrijo, posebno se je odlikoval v tem bivši poslanec Orsi. Na zborovanju so nato med velikanskim odobravanjem in glasnimi kriki zažgali črno-žolro zastavo. Množica se je po shodu pomikala na Markov trg in se .je policiji, ustaviti jo šele po dolgem Času posrečilo. Nato se je razkropila množica po mestu in zahtevala od trgovcev, da razobesijo zastave na pol droga. Prišlo je do ponovnih izgredov in noliciia je morala nastopiti z vso energijo. Pri tem je bil en dijak ranjen. Nato se je množica zopet zbrala na Markovem trgu, kjer so drugič zažgali črno-rumeno zastavo. Istočasno so se vršile tudi po drugih mestih protiavstrijske in protislovenske dernonstraciie. V Vidmu so posebno nesramno grdili tržaške Slovence in njihove voditelje. V Florenci pa so demonstranti slabo naleteli. Proti demonstracijam so nastopili socialni demokrati, ki so vročekrvne fantiče prav pošteno nabrisali. Demonstracije so napravile na Dunaju zelo muce« vtis, ker vse lepe besede v delegacijah o laško-avstriiskem zbližanju so končale te demonstracije. Krvavi dogodki v Splitu. — Včeraj so praznovali v Splitu praznik sv. Dujma. Vsako leto pride na ta dan. ki je glavni tržni dan v Splitu, vsa okolica. Na dan sv. Dujma se vrši tudi historična procesija, h kateri poživlja splitska mestna občina. Na predvečer pa je priglasila svojo udeležbo tudi zloglasna »banda cittadina«. Mestni svet je prepovedal italijanski godbi udeležbo pri procesiji in je svojo prepoved tudi javil glavarstvu, ki pa je prepoved suspendiralo. Radi tega je mestni svet odpovedal svojo udeležbo. Procesije, ki se je je udeležilo zelo malo ljudi, je korakala na čelu italijanska godba in igrala samo izzivalne koračnice. Radi tega je številno zbrano ljudstvo začelo izvižgavati godbo. V tem hipu pa je o r o ž n i š t v o i n f i -nančnastražaznasajenimiba-j one ti naskočila množico *:i-več žen in otrok je bilo pohojenih in ranjenih. Pred Narodnim domom je prišlo na to do ponovnih demonstracij in zopet so se navalili z nasajenimi bajoneti na množico, da je bilo vse polno ljudi ranjenih. Razburjenje množice je bilo velikansko. Tedaj pa je skušal župan Katalinič pomiriti ljudi in skoraj se mu je to že posrečilo. V tem trenutku se pa navali vojaštvo z nasajenimi bajoneti na ljudstvo. Dogodki, ki so se nato vršili so nepopisliivi. Na vseh koncih in krajih so se zadirali bajoneti v ljudi, med tem pa so aretirali vsakogar, ki jim je prišel v roke. Kakor da bi bil Split v Alzaciji, kakor da bi se ponovili strasbur-ški in sovernski dogodki. Med tem je izdal glavar ukaz, da se morajo zapreti vse gostilne in kavarne. 50.000 okoličanov je r»Uo radi teea brez hrane in gostilničarji Nalo nad en četrt milijona škode. Občinski svet se je takoj zbral in brzojavno obvestil namestnika in notranje ministerstvo ter zahteval takojšen odstop glavarja. Pogajanja radi orientalskih železnic razbita. — Avstrija zahteva, da vrne* Sr- bija brezpogojno železnice, železniški družbi. Avstrijski poslanik v Belgradu je že dobil potrebna navodila. Berchtold pripravlja torej nove blamaže. Nemiri v Albaniji. — Epiroti prodirajo vspešno proti severu.. Vršila se je večja bitka med Epiroti in Albanci in so bili Albanci tepeni. Sedaj se vrši druga bitka, v kateri zmagajo najbrže Epiroti. . Radi severno-albanske meje je nastal v mednarodni mejni komisiji spor med za- .-. stopniki trojnega sporazuma in trozveze. Sporno jabolko je gora Taraboš, ki jo no- • čejo zastopniki trozveze pripoznati Črni- -.'. gori, ker bi potem lahko streljali Črnogor- • ci naravnost v Skader. Mehikanska vojna. — Sovražnosti med Unijo in Mehiko so popolnoma pre- , nehale. Vsi voditelji všla^ev, razbojnik Villa, enako krvoločna bestija Zapata ter general Caranzas, so slavnostno zapustili svojo domovino in korakajo proti Mehiki, da usmrte Huerto. V deželi vlada popolna anarhija in imajo posebno sedaj ljudje Vil-love vrste krasno življenje. Vsled anarhije ie življenju tujcev, osobito Amerikancev, silno ogroženo. Zjedinjene države imajo za vsak slučaj pripravljenih v Vera Cruzu 50.000 mož, ki so vsak čas pripravljeni, da odrinejo proti Mehiki. Darovi. Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo v nabiralniku g. Petra Lutmana v Št. Andrežu K 19. Hvala! (Denar hrani uprava.) Umrla članica goriške ženske podružnice blag. gospa Frančiška Klim je izročila gosp. soprogu za našo podružnico . 50 K. Blag jej bodi spomin! Gos. soprogu pa naša iskrena hvala! Odbor. Ženski podružnici dr. sv. C. in M. v / Gorici je daroval 1 K A. Decolle mesar. Domače vesti. Nov slovenski docent na zagrebškem • vseučilišču. — Ban baron Skerlecz je dal na-predlog profesorskega zbora mo-droslovne fakultete dovoljenje, da predava dr. Karel O z val d, profesor na realni gimnaziji v Gorici,, pedagogiko na zagrebškem vseučilišču. Dr. Ozvald je tretji slovenski docent na hrvatskem vseučilišču. Te dni je odpotoval v Zagreb. Cvetlična dneva in koncert obeh podružnic družbe sv. C. in M. v Gorici na 16. in 17. maja. — Dne 9. maja 1889. je potrdilo namestništvo pravila goriške ženske podružnice. Če pregledujemo zgodovino ž. p., moramo konstatirati, da je rešila častno svojo nalogo. Delovala je vsa leta z neumorno delavnostjo, tudi takrat, ko je spala možka dolgo vrsto let. Ženska pa je prirejala vedno lepe času primerne veselice, takrat ko nismo imeli v Gorici še dugih kulturnih društev. Skrbela je ves čas za Božičnice na C. M. šolah, oz. vrtcih ; prej v Podgori in Pevmi, sedaj pa ima oskrbovati Blančo, Krmin in Ločnik. Le- -tos ob svoji 25 letnici si je naložila po- -družnica častno nalogo, sklenila je z mož-ko prirediti 16. in 17. maja cvelična dneva in 16. maja ob 8. in pol zvečer koncert pri »Jelenu« s prijaznim sodelovanjem gg. učiteljiščnikov. Koncert obeta biti lep, za kar so nam porok do sedaj vse prireditve gg. učiteljiščnikov. Apeliramo na slavno občinstvo, da nam ostane zvesto ter nas • podpira pri našem trudapolnem delu, zlasti sedaj, ko je ves čisti dobiček namenjen za razširjenje pre potrebne šole na BI an či! — Odbor. V upravni svet Vipavske železnice je poslal deželni odbor kot svojega zastopnika dež. odbornika svetnika Dom in kota. Doslej je bil v tem upravnem svetu zastopnik dež. odbora prof. Berbuč. Opozarjamo še enkrat na današnji koncert v Trgovskem domu z dostavkom, da se v nedeljo popoldne ob 5. uri ponovi koncert namenoma za ljudstvo, da bi imelo priložnost slišati res nekaj umetniškega in vendar priprostega, razumljivega in zabavnega. r Slovenska nditignp, društvo v QorfcJ se je obrnilo na deželni odbor s sledečo ulogo: »Od vseh strani goriške okolice in tudi iz hribov, in ajdovskega; okraja prihajajo na slovensko politično društvo v. Gorici prošnje, da bi se isto obrnilo na slavni deželni odbor s prošnjo, da bi slavno isti začel energično akcijo gHe zatiranja mrčesa po čreš.njah in drugem sadnem drevju, ter pobijanja hroščev, ki so se letos pokazali v velikanski množini in delajo na sadnem drevju velikansko škodo. Podpisano »Slovensko politično društvo v Gorici« se radi tega obrača na slavni deželni odbor z nujno prošnjo, da začne s strogim izvrševanjem že sprejetih tozadevnih deželni!: zakonov.« Majnikov izlet goriške in tržaške podružnice S. P. D. v nedeljo 10. maja obeta veliko udeležbo. Najprimernejši je odhod z drž. železnico ob 7.58 do Prvačine. Od tod jako zložna pot na Trstelj, na vrhu pa krasen razgled na naše gore in na Kras. Ljubitelji planin in proste narave, ne zamudite tega lepega sestanka na vrhu .Trstelja! Poročil se je danes v Gorici g. Alojzij .1 u g, strojni stavec v Trstu, z gospodično Ernesto H um a r j e v o. Tukajšnji »H Gazzettino Popolare«, poiuCijski list,' hvali na vse pretege — Jurija Bombica^ ki mora biti potrjen za župana. Neznansko veselje je zavladalo v mestu, ko je meščanstvo izvedelo, da je izvoljen zopet Jurij za župana; on je najboljši gospodar, najboljši upravitelj, prvi Lah, poštenjak, ki vedno vrši svoje dolžnosti napram državi in oblasti in tak bo tudi v prihodnje. Vse to piše »Gazzettino« po vsem tem, kar se je pod Bombičem zgodilo! Za poč't! — Pa kaj naj tiči za takim člankom navsezadnje politična oblast, ki izplačuje temu lističu stalno subvencijo?!? Pozor pred srečkami za nizozemske loterije. —- C. kr. finančno nadzorništvo v Gorici razglaša: »Avstro-ogrski konzulat v Amsterdamu poroča, da se razne nizozemske tyrdke prav marljivo bavijo v tuzemstvu z razprodajo srečk za nizozemske loterije potom agentov. Med temi podjetji se posebno odlikuje nizozemska kreditna banka (Hollandisehe Kreditbank) v Amsterdamu, Reduliersgracht 138, ki se more radi načina svojega početja označiti za najnevarnejše podjetje te vrste. Ta tvrdka stremi namreč z obljubami velikih dobitkov pod zvijačami, dozdevno zelo ugodnimi in zapeljivimi pogoji za tem, kako bi vjela nevešče ljudi v njih škodo za svoje naravnost goljufive namene. Cesto se tudi vabi na prevzetje zastopstva za taka podjetja in se zato napoveduje in obljublja sijajnih dobičkov. /Vsled tega se občinstvo svari pred kupčijami z omenjenimi podjetji in pred sprejetjem kakih zastopstev za taka podjetja; kajti taka dejanja bi tvorila pod gotovimi pogoji težek dohodarstven prestopek in bi se po določbah finančnega kazenskega zakonika kaznovala z občutnimi globami.« Nemca sta se dobro usedla v goriškem mestnem svetu. Samo dva sta pa sta v vseh važnejših odsekih. Zato pa se je pitrich tako polaskal laškim liberalcem, • ker ve, da jima uštrežejo v vsem, kar bosta hotela! So pač taki časi! Laški liberalci imajo mrene na očesih. Dr. Ceščuti pa je imenoval Nemce Ja nobile gente tedesca! Najbolj n o b e 1 so bili Nemci takrat, ko so Lahom demolirali fakulteto, lo je cm, ki ga more doprinesti samo »Ja nobile gevte tedesca«! Dohodki družbe sv. Cirila in Metoda *Lvedno nazadujejo! Čujte kaj pravijo številke!..- Družba je prejela od l januarja do 30. aprila 1.1. 55.279 K 91, izdala v istem cas« 76.808 K 14, primanjkljaja je torej bilo v 4 mesecih 21.528 K 23 v Ta nedostatek se je pokril iz družbine glavnice. Slovenci!. Slovenke! Nabirajte Pridno za družbo, da se ne vporabi vse g avmce, er da. ne bode zmanjkalo sredstev. Družba bode prirnorana, ako se pre- blatno škrati. Tako štedenje seveda ne bode v prid vbogi slovenski deci in obrambnemu deia ob mejah, Bfezina, znani češko-laški visqkQŠo- j iec, rešuje sedaj Ittflijanstvo v Gorici. Po § 2. ima" shode v predmestju. Še za Podtu-ren se boji, da bi se ne poslovenil; pa ako bi se, bi samo dobili Slovenci nazaj nekaj, kar je bilo naše. Tudi knjižnice hočejo u-stftnavljati Podturnom, * na' Placufi, na Blančah itd; Zaman ves* trud,*ne bo nič! prepozno! — Servus Brezina! 50-letnica ženevske konvencije. -^ Včeraj je poteklo 50 let, odkar je bila sklenjena ženevska konvencija. Namen te konvencije, ki- so jo podpisale skoraj vse države, je, zmanjšati grozote vojne, predvsem pa čuvati ranjence. Po ženevski konvenciji so vsi ranjenci in vse osobje, ki streže ranjencem, nevtralno in je prepovedano bolnišnice obstreljevati. Da pa uživa kdo ugodnosti ženevske konvencije, mora nositi rudeči križ na belem polju. Kdor neopravičeno nosi rudeči križ, je strogo kaznovan. V proslavitev tega kulturnega jubileja se je darovala včeraj v cerkvi sv. Ignacija maša. Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo 10. t. m. ob pol 3 popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi narodno igro Mi k lova Zala (spisal J. Špicar). Opozarjamo na to predstavo, ki je zadnja v seziji, posebno zunanje občinstvo. Konec ob 6. uri zvečer. Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru se otvori v nedeljo dne 10. t. m. Vspričo novega voznega reda najlepša izletna točka. Slov. plan. društvo je poskrbelo za najugodnejo potrežbo. Nevarno se je poškodoval 18-letni Jos. Kostanjevec iz Vrtovina, ko je padel z bi-ciklia: izbil si je 4 zobe in po obraz.u ima precejšnje poškodbe. Damski šal iz svitlo-modre gaze je našel neki gospod v svoji suknji po zadnjem koncertu v Trgovskem Domu. — Dama, ki ga je pogrešala, naj se oglasi v knjigarni A. GabrŠček. -Beneški Slovenec — osumljen vohunstva. -— V nedeljo 3. t. m. je bil na Liv-kti pri Kobaridu aretiran beneški Slovenec Ivan Polavšček, doma iz Polav pri Tarč-munu. Popraševal je baje po imenih častnikov, ki so do jeseni nameščeni na Livku. Aretiranca so prepeljali v Gorico. Najstarejši veterni mlini na svetu so mooški vetrni mlini, v neposredni bližini starega egiptovskega primorskega mesta 'Aleksandrije. Mlini, ki so jih že stari Egipčani rabili za izdelovanje moke, so stari okoli 3000 let in so deloma še dobro ohranjeni. Zgodovinska zasledovanja so dognala, da stari Egipčani niso iz svojih žit izdelovali samo moke, temveč da so jih porabljali tudi za pripravljenje žitne kave. Zlasti so napravljali to kavo iz ječmena, ;ki se je pražil in z vodo prekuhal. Ječmen, ki je bil torej.že pri neomikanih ljudstvih starega sveta udomačen, je tudi v novejšem času zopet posvedočil svoj stari sloves. To najbolje spričuje po vsem svetu razširjena Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava, ki se napravlja iz osladarjenega ječmena. Trne sladna.kava pa velja le za izdelek, ki se resnično napravlja iz slada. Sladarjenje ali kaljenje ječmena pa učinkuje, da se poprej nerazkrojne pričuvne snovi ječmenovega zrna izpremene v razkrojne, lahko prebavne redilne snovi, do^-čim človeški organizem neosfadarjeni ječmen le težko prebavlja. Kathreinerjeva. Kneippova sladna k«ava se more naprav- ' Ijati le iz najboljšega kalivega ječmena in )< se ii poleg tega na.preiskušen način podeli ¦ priljubljena kavi podobna aroma. Zatorej j J jo tudi razvajeni ljubitelji kave na vsem j svetu, ljudstva vseh jezikov in narodi radi. J pijo. . f Nevarna doba v otrokovem razvoju * obsega prva leta, ko potrebuje nežen organizem za svoje uspevarije prevdarne pomoči v prikladni hrani in v tem kočljivem času porabljajo vse matere Nestle-ievo moko za otroke, ker je okusna, zelo redilna in lahko prebavna. — Poskušnie pošilia ponolnoma zastoni: Henri Nestlč, \ Dunaj, I. Biberstrasse 8 K ne o.stanč mea! štirimi stenami, naj pride torej v javnost. Solkan ima zakopan bogat zaklad, • iz katerega bi izvirali za vedno trajajoči lepi dohodki, in ta zaklad je voda. Solkan je ena največjih občin v naši deželi, hribov-jev ki ga obdaja na severno-vzhodni Stranj, je polno izvirkov najboljše studenčni-ce. Iz teh izvirkov da bi se napravil vodovod bi bilo dobre pitne vode toliko, da bi se jo lahko razpeljalo po celi vasi in zraven tega bi se jo še lahko po želji dav-kpplačevalcev razpeljalo tudi v hiše in sicer proti gotovemu plačilu, ki bi našej občini neslo lepe letne dohodke. Sedaj pa moramo omeniti eno največjih krivic, ki se nam godi v našej vasi. V Solkanu je čez 3000 prebivalcev, od teh je treijliia, torej čez 1000 prebivalcev, brez dobre pitne vode. Torej 1000 prebivalcev, ki nas je že za eno lepo vas, nimamo pitne vode^ Ali ni to v nebo vpijoča krivica? Sedaj pa pride vprašanje: kje tiči glavni vzroir? Seveda, vsak bode mislil direktno na županstvo. Naj pripomnimo nekaj v pojasnilo. Pred kakimi.sedmimi leti je bil sklep pri starešinskej seji soglasno sprejet, da se napravi ta prepotrebni vodovod, po tem sklepu se je napravilo tudi načrt za raz-peljavo vode, katerega je napravil privatni inženir. V našej družbi je bil tudi neki bivši starešina, ki nam je razložil, da se je od tega časa, ko je bil načrt za vodovod napravljen, skoro pri vsaki občinski seji razpravljajo o razpeljavi vode, vsakikrat se je odgovorilo od strani gospodujoče stranke, da se je že zato napravilo potrebne korake in to je tudi večina starešinov verjela. Ni še leto, kar je prišel k starešinskej seji bi. g. glavar Rebek. na dnevnem redu je bil tudi vodovod. Za točko se je močno zanimal bi. g. glavar ter je vprašal g. župana, ali se je napravilo že prošnjo na ministerstvo in na deželni odbor za podporo za napravo vodovoda. G. župan je odgovoril, da se je napravilo že pred tremi leti, neki starešina pa da je precej rešil to zadevo ter je povedal, da načrt je delal neki privatni inženir, na kateri načrt pa se ne na ministerstvu in ne na deželnem odboru niti vinarja podpore ne vdobi. BI. g. glavar je prašal še enkrat, ali se je odposlal ta načrt in proračun že na deželni odbor, nakar je gosp. tajnik odgovoril, da se ni še nič poslalo. To nam je povedala.večina zdajšniih starešin. Sedaj naj premisli vsak, kje tiči glavna krivica. Gospodujoča stranka obstoji tako nekako iz okoli 6 oseb, katere so v večini zunaj starešinstva, kar ona odloči, to se mora zgoditi, ne pomagajo nič starešinski sklepi, zato ima ta stranka na hrbtu več enakih krivic. . Ako upoštevamo davek, ki ga plačuje teh 6 vladujočih oseb proti nam tre-•tjini prebivalcev ni niti primerjati, oni vži-vajo vse dobrote občine, mi pa nič, nimamo vode ne razsvetljave in prah po cesti kadar je suho je neznosen. In tako se godi še v dvajsetem stoletju! 1000 prebivalcev je brez pitne vode! V Trenti je izvoljen za župana Anton Zorč, vodnik nemškega planinskega društva! Občinske volitve v Komnu so razveljavljene v vseh treh razredih. Izvoli se upravni odbor, ki bo vodil županstvo in razpjše nove volitve. DOPISI. Iz Solkana, 1. maja. (Dobre pitne vode hočemo!) — Na 1. dan maja je pri skupnem pogovoru prišla na vrsto tudi naša toliko uvaževana občina Solkan. Zato pa jetudi pametno, da ta naš pogovor Gospodarske vesti. Tečaj za mizarje v Solkanu se je zaključil v nedeljo dne 3. maja s prav lepim uspehom. Tečaj je obiskovalo 10 mizarskih pomočnikov, ki so z vstrajnim obiskom dosegli naravnost nepričakovan uspeh, kar nam je pokazala - razstava risb, kojo je obiskalo okrog 300 ljudi, zlasti mizarjev, pa tudi drugega občinstva. Ekspozituro za obrtni pouk in zavod za pospeševanje obrt: je zastopal pri zaključni slav-nosti-inženir Penso. Opazili smo tudi deželnega glavarja namestnika dr. Frankota, ekscelenco barona Schmucker, ravnatelja Juga in vse solkansko učitelj-stvo. — Na prošnjo ravnatelja ekspositure za obrtni pouk, katera prireja ta tečaj, Ing. Pensa je zaključil župan Jos. Vuga s primernim, govorom. ta lepo uspeli tečaj. 800 hI piva se je popilo v Gorici v meseci* marcu 1.1. ; Živinski razstavi v Sežani In Komnu, 2;Jtn 5. t. m. sta pokazali sicer napredovanje v živinoreji, ven vania za »9- °- M-u PHltia k{ na!aSavvse od Slovencev prejete zavarovalnine zopet med Siovosoi ter posluj« kot domač slovenski zavod. ^ffleff-Uaražiliiishe Toplice (***")• ŽelezniSka in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z električno razsvečavo. Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom -f 58° C. jako priporočljivo proti protinu, reumatizmu, ischias itd. Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v vrata, grlu. prsih, jetrnh, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Zdravljenje potoni gorkega zraka. — Odprto eelo leto. — Moderna oprema. — Novi lioteli. - Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. Zdravnik: Dr. J. Lohert. & Atlolf Urbančič, mesar Goric?, ulica ^ Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrst« in vse drago, kar spada v mesarsko stroko. — Resnica je moderno in faigienično opremljena. Na zahtevo strank se : \: : pošilja meso na dom.: :: : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši I. nadstropje. JŽiOR NAM aotorizouana staubena tordka v1 jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zobozdravniki in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Uerdl tekaltSCe Steo. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o malem atelleln od 9. ure dop. do 5. nre pop. Reservni fond: K 120.014*00 Vplačani deleži t I | K 48.048 Zadružnikov t 1707. »Goriška llndska posojilnica' upisana zadruga z omejenim jamsluom Telefoi Štev, 79. O Gorici Ustan. L 1883, (v lastili hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. iiadstr.)^ sprejema hranilne vloge. od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistili. k Vetje stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ k dogovoru — Vlagateljem so na razpolago^ khl5nl hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit, k Položnice poštne hranilnice A na razpolago brez- plačno. Ne bodite žalostni, zato ker ste bolni. Lahko še ozdravite, ako naročite neštetokrat preizkušene in pohvaljene ki se jih uporablja v vsaki hiši in družini za notranjo in zunanjo rab°> Proti raznim boleznim želodca, slabosti, proti pomanjkanju teksta, krču v želodcu, grizenju v trebuhu ter proti vetrovom. Markove kapljice odstranijo neprijeten duh iz «st, pomaže naj se kadar boli zob ali glava proti izpadanju las in proti mnogim drugim boleznim. Nešteto zahvalnih pisem od ljudi, koji so ozdraveli s temi kapljicami so vsakomur na razpolago. Engducat za K 4 s poštnino vred poSlje Gratiska lekarna v Zagrebu, Kamenita iil. 5. Prodam bencin-motor 12 konjskih sil, žago in mlin na tri kamne ter dva cirkularja. Vse v najboljšem stanju. Pranjo Lenarčič, Iloua uas pri Rakeku, m-i mirodilnica, papirnica in fouarna šolskih zuezkou ROŽilcir & C" — Qor'ca'tik sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. ~ Ha drobno in debelo. Kupujte samo dvokolesa „GerltB" inJHiteiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežcejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako-vrstno""livanjeInT ISkanje" (vezenjej" Stroj teče brezšnmno in je~jako-trpežen. |l Puške, samokrese, sIamorezmee"in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-f varniški ceni pri tvrdki Kerševani & M GORICA, na Stolnem trgu šf. 9. liiton Fotatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi RaStelja 7, TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najocnejo kupovallSCo nirnberJkoga in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnlce, kadilce in popotnike. |: Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetlnjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala m ?se letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje, napredek fiede! 11. Casile Riviera 235 — Napoli. Najenergičnejše in gotovo se zdravi stflMs s svetovaim sredstvom iorubin^gasTle Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se ure-tralna zožen j a, prostati-tis, uretritis in meh. katarji korenito ozdravijo s konietl Casfle Konfcti Casfle urejajo uriniranje, no da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4-—. Iorubin Casile, najboljše protisifilitiCno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, jshias, vnetju Žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nore kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3-50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Llo.vd za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. Pristna zdravila Casile morajo imeti od zunaj lastnoročni podpis N. Casile. 6—24 Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Edina primorska tovarna dvokoles : ---------------»TRIBUNA« —------------- Gorica, Tržaška ul. 26, prej pivovarna Gorjgp. Zulop dvokoles, šivalnih, in kmetijski!) strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. ~ batjel'- Stolna ulica ši. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki flranko. Odlikovana pekarlja In sladčičarna Rarol Draščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najff nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina lis liker|e na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ier obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah ~*&^j& « CROATIA zavarovalna zadruga v Zagreba:' Edini domači zavarovalni zavod. | Telefon štv. 25-94 | | Ustanovljena 1884 | Podružnica: v Trstu,'Tia del Lavatoio št. I, II. nadstr. Centrala: Glavna zastopstva s Zagreb, v lasln! hiši, vogal Ma- Ljubljana, Osjek, Reka, Sarajevo, rovske in Preradovlteve ulice. I* Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja ; 1^ l Nažlolienie: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. ei 2. Proti Škodi po požaru: Al 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zaoarooaiiie steklenih Sip. Zadružno imetje v vseh delih znaša...........K 3,375.050-88 Letni ^dohodek premije s pristojbinami..........„ 1,571.135*97 Izplačane škode...................„ 6,400.99652 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Zastopnik za Goriško ffDD U f DF D H A s sedežem v Gorici: lllllllli f blMlV) restaorater »Trgovski Dom". ¦ Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici centrala Hnkllana, podružnice: Celje, Celooec, Sarajeoo. Split, Trst. v tekočem računu po dogovoru. Vloge na knjižice po 4% Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnov&nje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Delniška glavnica K 8,000.00') Rezervni zakladi K t,O00.00t) Eekont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke, Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma,