List izhaja v sak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. BO sold., za četrt leta HO Rold.— Za ude nar. - polit, društva ..GORICA" je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 0 sold. v tiskarni. GLAS Naročnina in dopisi naj se Blagovoljno pošiljajo opraf^iifru v nunskih ulicah v tiskarno Karol lini-li ng-ovo. Vse pošiljatve naj se frank ujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 3 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrt't, 15 soldov. * \ 1 Janez Nepomuk Hrast 9 , -V i J t doktor sv. pisma, profesor cerkvene zj . C£ taiJ -Banka Slovenija*) vse strani ,je osupnil sklep zad-njeg^9 občnega zbora ne le delničarje ampak tndi zavarovance in nar bolj pa gotovo yaakéga, komor je naš mili narod res pri arca. Temu se ni čuditi, kajti delničarji t go v skrbeh zarad svote že vplačane in da{je tudi, kako bodo doplači zadostili, posebno če imajo več delnic. Mislimo, da pravi narodnjak, če si ni nakupil delnic le iz dobičkarije ampak iz pravega namena, bode že še to žrtoval in če bi mu ravno težko bilo vsaj z Banko se posvetoval, in-nadejamo se, da mu bode olia po svoji moči gotovo doplačilo zlaj&ala. Vsak1 delničar več ali manj doplačuje težko, ainpak mnogo smo jih slišali, da rajši tudi té atorè, in da .tako odstranijo sramoto, narodu. Saj se ve, da isti, ki so mislili z BO gl. vkupiti si svote 200 gld. in že drugo leto dobivati po 80 gold. dobička, so drugega mtienja. Da se bode moralo doplačevati, posnemal je vsak lahko že ob iičeiku iz pravil. * Kar pa zavarovance zadeva, se jim ni freba ničesar bati, ker preračunjena reser-n je nedotaknjena ; ali kakor vsak trgovec kupčijsko zalogo mora imeti, ako hoče naprej kupčevati, tako potrebuje tudi banka litro toliko zaloge, da ne bo rok križem držala, ampak da zamore z dobrim premi-Mikom in srčnostjo napredovati in delati, ff Žalostno je res, da se že ni vprvič Spoznalo, da tako banka ne bo mogla na-predavati rie obstati, pa kaj hočemo vse Tpaphjte naštevati, ki so že odstranjene. | r Kar je banko zavozilo, tega je enkrat v^onee. Kar iz zanesljivega vira vemo, speljalo se je že vse, kar umno in varčno ^gospodarstvo zahteva. Tudi se bodo. povsod značajni, pravični in obče spoštovani ^možaki banki kot zastopniki pridobili, in se bodo dobro podučevali, da jim bode mogoče, z veseljem delati. Banka kot de- Sa *) Prepis natega izvirnika poslali „Soči“. Ur. r K '-TT 1 *jr. h w ■v LISTEK. Človeško življenje •» '1 •U v štirih podobah. Posvetuje svojim sošolcem, ki letos n&eics sept. 25letnico svojega mašništva obhajajo, JOSIP FURLANI. (Tudi za petje.) (Dalje.) Mpjster : Srp ž e n j i c e tak urno reže, Da klas se koj na snope vleže. Pomočnik : In mlatič se na dvoje plati Ko si iz klasja zrno mlati. Drug'pomoòn.: In pek, poprej ko kruh napravi, Zlo vica se, s pestjo se davi. Mojster : Kdor misli pa da so v 1 a d a r j i Gostjé sveta najsrečniši, Resnico staro naj prevdari : „Zlató ni vse, kar se blišči “ Pomočniki: Stanovom vsem se solza vtrinja Al’ mizo s kruhom vsem pogrinja. Mojster : Kdor suče se ko takt veli, .Smeti celò si pozlati. v v » * (Živahno :) In srp, ki zlate vence žanja. Vreden pa je spoštovanja, narstveni zavod še gotovo « poMtiko- ne bo pečala, in če ji kaj enakega'nemški časopisi prilastujejo, se ni čuditi; da jo pa hujska še celo kak domač list, to je nesramno. Naj jo spošteno kritikuje. pa le tako, da ji pomaga odpraviti pepake. Kaj enakega zahtevati sc mora od vsakega poštenega narodnjaka ; kadar dela drugače, je — hinavce. Morda se je godilo to le zarad osobnih uzrokov, kar je pa toliko večjega obžalovanja vredno. Nadejamo se, da bode za na prt j vsaki bolj cenil edino vez, kojo imamo. Da je bil odstranjen ravnatelj B.... naj si nikdo glave ne beli ; zgodilo se je iz eneržije in iz banki neugodnih uzrokov. V gospodarstvenem obziru je ta korak banki v korist. Mi se tora j nadejamo, da bode vsak za milo domovino vnet delničar doplačal, in tako bo rešen domači zavod — in rešeno imetje delničarjev. Vsak domoljub naj pa prigovarja gospodarje, da svoje premoženje pri banki zavarujejo. Delajmo vsi, da se ohrani d o-m a č i z a v o d, za katerega se je že toliko žrtovalo, in gotovi bodimo, da bode kmalo celi domovini v velik prid. I>6pi^i- Brja, 14. sept, — Velike pomanjkljivosti so v naših slovenskih krajih pri kmetijstva. Toliko veči' hapredek so storili Nemci v svojih deželah. Poglejmo naša vina, skoraj vsako na spomlad kisne in vendar bi lahko še toliko boljša 'imeli, nego v drugih mrzlih krajih. In kedo je vzrok vsemu temu. Nevednost in neobraženost v kmetijstvu. V rarzlejih krajih še kako leto sneg in druge zmrzline pridejo, predno se grozdje potržc, in vse edno napravljajo naj izvrstneja vina. ktera v steklenicah križem svet razpošiljajo in drago prodajajo. Poglejte dragi Slovenci, ali bi mi po naših goricah ne imeli še enkrat tako dobra vina, Tedaj kdor pridnih stan časti, Naj z mano dans zažvrgoli : (Zbor :) Zapojmo, brenčimo Marljivim na čast, Kar mi jim želimo,, Zgotovi jim rast; Po zimi, po leti, Povsodi po sveti Osevsj njih stan Naj jasniši dan Veseli in čili Hitijo naj žet, Naj vence bi vili Premnogo še let; Brez krega in ihte, Vremenske nevihte, Brez drnzih nadlog Naj cvete jim log. Velika omara, Obilna blaga, Torilo denara Naj hleb jim rahlja, In kaplica vina, Ki dà ga brežina, Naj vžiga jim pest, Srcé in zavest. kakor Nemci, ki stanpjojo v mrzlejih krajih? Ali to dela le z&nikrnost kmeta, ker. misli da umno kmetuje, in reče, a kaj bom sina v šolo pošiljal, saj ga jaz nančjm doma kmetovati. Pošiljajte tedaj mladeniče v kmet..šolo, in ne poslušajte takih bedakov. Vsakteri mladeneč, ki želi ust<\piti v kmet. šolo v Gorici dobi SO gl. štipendij, kar je že precej velika podpora. Le po izšolanih dveh letih bo zaraogel umno kmetovati in svoje premoženje širiti. Dajte se podučiti od strokovnjakov kmetijstva, to bo v blagor vam in narodu. Iz Brd, 17. sept. — Brici letos kaj pridno češplje lupijo in sušijo. Domač pridelek so hitro podelali, sedaj segajo v Istro, Notranjsko in goriške hribe; da! vozili so lani češplje celo iz Štajerske in Hrvaške. Vreme jim prav dobro ugaja, zato bo blago izvrstno, le škoda, da Brici ne pošiljajo sami neposredno sušja v vnanje dežele. Dobrodejno je za oko, kako so pred hišami razpoložene lese polne zlatorumenih olupljenih češpelj, smokev, breskev in hrušk. To kaže hišno obrtnijo. Bric je delaven in znajden ; za kupčijo se sadjem, kakor vstvarjen. Za napredek ni neobčutljiv, da ravno mu neki mestni škrici ta čut odrekajo, kadar v njih liberalni rog trobiti nečejo. Brici so hoteli tudi v vinoreji napredovati. V ta namen so bili ustanovili (z veliko težavo in mnogimi sitnostmi) leta 1872 vinorejsko društvo za Brda, izvolili stalen odbor za tri leta in njemu postavili za načelnika g. Kocjančiča iz Podgore. Nc vem pa, če še živi ovo društvo, ker ni o njem ne .duha ne sluha. Predsednik ni še nobenega občnega zbora sklical, če tndi bi ga bil moral naj manj enkrat v letu. Let-nino so udje za prvo leto plačali, in so silno nevoljni, ker ne vedo za račun, niti za k&kovi uspeh in tudi ne, ali še društvo živi, ker nobeden več ne pobera letnine. Iz tega sodijo, da je umrlo vinorejsko društvo za vselej. O njem se nikdo več ne meni, kdo je tega kriv ? mn .•r. * .mi« • • • • * » • • Kadilp dišeče, Pohlevnosti dno, Najkvi&ko leteče, Predré jim nebo, In tamkej v višavi, V presrečni dobravi, Pripravljaj jim tron Iz angeljskih kron. Spoštujmo, častimo Poštenih vseh stan, Kar mi jim želimo, Dozori jim dan, Gospod iz višine Požegnaj trpine, On sam jim podaj Tu zemljiški raj. , y ; • ■ ** *• m * * * O milostivi večni Bog Požegnaj nas in vse okrog, Požegnaj zlasti one vse. Ki k časti Tvoji se pote Požegnaj je, da bo njih stan, Prav srečen stan, prav dober dan! (Godba zagode napev pesmi : »Naprej !“ Zagrinjala pade.) (III. podoba prihodnjič.) —. V Solkanu, 17. sept. (Volitve starešinstva i župana); < O zanimivosti volitev mi ni treba spuščati se" v podrobnost, kajti časniki so ta'zittóienit predmet uie dosta-krat ha dolgo i široko obdelovali. : Rad bi omenil starodavnih Grkov in Rimljanov, kateri so- lili Òsobito strogi i natančni pri starošinstvenih volitvah, kor oni so zahtevali otl vsakega*-voljenea v starešinstvo po-setnč zmožnosti i odicene mu starosti, pa to ni moj namen, pojdimo rajši via delo — v naroden nas Solkan 1 ji' Tudi Vam, vrlim Solkancem! uže tr-'# knjo na vrata starešinstva volitve; zatega delj glejte ! da Vas ne zasači volitveni dan nepripravljenih : „Zvitost svetuje, sila vka-zuje,* pravi slavni nemški pevec Schiller i prašam, častiti vaščani ! ali ni skrajen čas, cla se med soboj posvetujete o zmožnosti i stališči posameznega moža, kojega želite izbrati v starešinstvo, ali ni. VaŽa sveta dolžnost, da. izvolite le narodne, značajne, marljive., slovenske korenjake, mesto naseljenih tujcev, odbito takih, katerim je blagostanje domovine — deseta briga. , ' - S tem pa nikakor ne zametujem vrednost tujcev ; ja/, dajani čast, komur čast gre, vendar preudarite, predno tujca volite ! Večkrat se, kakor Vam je znano, tudi prigodi, da se vrinejo v starešinstvo, tudi kateri nevredni možje, kojim so domačinska opravila malo ali pa nič mar, takih ne volite. P>og obvaruj ! ^ Dalje nikakor ne glodajte na bogatijo, na obraz i na druge enake, ničvredne posebnosti, na katere se dandanes mnogo <•- ; žira, kajti ogromna: večina takošnih ;!>**;•< tašev, da si tudi sposobni, imajo le izai.i /ji? osamelo zmožnost brez dobrovoljnega srca, v katerem je iskrica domovinske Ijubavi i ; e davno ugasnila ali se še nikdar ožgala. Zato, vrli domorodci ! predramite se po triletnem počitku, pogovarjajte se v volitvah, pridite v ogromnem številu k volitvi, bodite složni glede volj enee v v starešinstvo, izberite si narodne naše domačine, ali pa vredne, narodne udomačcnce, kajti, da si tudi nimajo obširnih vednosti, imajo pa bi-? ster um, zdravo pamet, voljo dobro, srce dobro. ' Izberite si toraj dostojno starešinstvo, še le poti m si ono lcliko izvoli iz narodnih mož najbolj vnetega načelnika, župana i sicer moža, kateri ima popolno udanost do slehernega staroste i do vseh sovaščanov. To ste pokazali, izvedeni Solkanci ! vsaj uže dvakrat zaporedoma, pokazali ste, da se upate moža izbrati, sposobnega za ta težaven posel. Zategadelj se nadejam, da tudi sedaj ne zaostanete v tako nevarnih časih, ko je treba tako junaško postopati proti navalom zagriznjenih nam sovražnikov, ko se je treba tako krepko boriti za obrambo naših pravic. Sqj dobro sta prepričana stanovitna naša dva zadnja župana i večina možatih starešini ' koliko neugodnosti je treba pretrpeti? Tedaj mi potrebujemo narodnega, značajnega i neomah(jivega junaka, saj takega, kakor sta bila zadnja dva. 'Slava pa zadnjima županoma i večini starešin ! V Trstu, 23. sept. (Deželni zbor in droge reči.) Da ne bo mislil g. Nabergoj, da sem jaz njegov sovražnik in da razkri- vam svetu le njegove senčne strani, kakor | sem storil v svojem dopisu od 9. avgusta, kjer sem grajal njegovo postopanje v drž. in mestnem zboru, naj ga danes očitno en-' krat pohvalim. V našem deželnem zboru namreč je spet enkrat prišel na vrsto uže drngekrati sprejeti, pa od vlade ne potrjeni načrt volilne reforme, po kterem bi okoličani izgubili še revnih šest sedežev, ki jih- imajo sedaj v tržaškem zbora. Na mesto dosedanjih 4 mestnih volilnih razredov, ki volijo vsak po 12 poslancev in 6 okoličnih okrajev, ki volijo po 1 poslancu, imelo bi se napraviti v skupine, ktere bi volile po IS poslancev; volilno pravico pa bi imeli le tisti posestniki, ki plačujejo vsaj 3 golil. letnega davka. Po tem takem bi prišli okoliški volilci, kar bi jih še ostalo, večidel v tretjo skupino, kjer bi gotovo laški volilci imeli večino in bi okoličani tako ne mogli nobenega svojega zastopnika spraviti v zbor. Pa tildi v principu je ta osnova zavržljiva, ker okolice še po imenu ne pripoznava in jej jemlje zadnjo trohico samostalnosti. Zato so sc okoliški zastopniki gg. Burgstaller, Nabergoj in Nadlišek, podpirani od nekterih mestnih tovaršev zmerniše stranke teinu načrtu krepko ustavljali in g. Nabergoj je ceh izrekel, da, če zbor načrt sprejme in ga vlada potrdi, okoličani bodo odrekli pokorščino vsem postavam, ukazom in naredbam mestnega starešinstva. To je. nekoliko pomagalo. La-honski časniki sami pripoznavajo, da je to napovedanjc upora velik vtisk naredilo v bornici, in koj so se oglasili posredovalni -in ovi, po kterih naj se za vasi v okolici ; : «>. t lijo 3 poslanski sedeži, predmestja pa aj volijo skupaj z meščani. Z drugimi besedami’sc to pravi: Naj sc število okoliških zastopnikov od 6 zniža na 3. Kako krivično je to in ono (pa tudi sedanje), kažejo jasno številke. Meščani noj bi imeli 51 poslancev, okoličani pa le 3 — in vendar kaže zadnji imenik v mestu 3493, v okolici pa 2169 volilcev ! Na zadnje vendar naši modri očetje niso ni c sklenili, temveč so izročili to stvar dež. odboru-naj jo še dobro „študira“ in potem svoje nasvete stavi. Kakor sem rekel v začetku,* zaslužijo naši poslanci vin posebno g. Nabergoj, ki jim je taka. gorko zasolil, vso pohvalo. Poslednji pa naj spozna, da vemo tudi njegove zasluge ceniti in če se bo tudi v drugih vprašanjih vsestrausko pokazaj značajnega katoliškega in slovenskega možaka doma in na tujem, radi pokrijemo njegove prejšnje zmote s plaščem krščanske ljubezni in pozabe. Sicer pa so tudi med Lahi poštenjaki, kterim je počenjanje skrajne lahonske stranke vendar prehudo in dajjejo okoličanom prav. Tako na pr. so glasovali nekteri in „patriotično društvo“ se je tudi izreklo za ohranjepje dosedanjega volilnega reda in proti novemu načrtu. Bomo videli, ali nam bo večina zborova vendar enkrat pravična. — Da ne bo moj dopis preobširen, naj povem še nektere druge važniše reči le na kratkem. Na novo mestno poslopje so bili že deli tržaški grb brez cesarskega orla, pa vlada jih je prisilila, da so še orla pristavili. — V Skednji je na nagloma umrl ta-mošnji župnik in dekan okolice č. g. Jak. Koman, 63 let star, iskren domoljub. — Trgatev se je okoli mesta nže začela; v nekterih km jih bo prav bogata, v dragih pa ne tako ; nekteri bodo imeli letor celo manj od lani, pa to so le izjeme, sploh treba reči: letina je prav dobra. Hvala Bogu ! Ogled. Avstrija. Med tem, ko je slavna vlada za to skrbela, da deželni zbori nimajo skoraj nobenih važnih tvarin in predlogov .v obravni-V., in tako le domače zadeve, ali k večem kako nedolžno postavo pretresajo, pokazal je dež. zbor v Vorarlbergu svoj federalističen greben, kar ustavake nekoliko moti. Tu je treba opomniti, da so tamošnji poslanci n e m c i, kar očitno dokazuje, da tudi vsi nemci niso niti z ustavo decem-bersko, niti z volilno reformo zadovoljni. V imenovanem zboru so stavili namreč predlog, naj se preiskuje, kak upljiv je imela volilna reforma na deželni blagor, kteri predlog je vkljub ugovaijanju dež. glavaija sprejet bil in izročen posebnemu odseku. Razume se samo ob sebi, da zarad tega volilna reforma ne pade in tudi ne mini-sterStvo, vendar pa je ta dež. zbor pov-darjal s tem svoj federalističen značaj, kar drugi, ki imajo tudi večino, niso storili. — Tržaški zbor je obravnaval volilni red, o tem govori naš dopisnik. — Kdor zmed duhovnov hoče kako faro, ali drugo tej e« nako službo dobiti, naj le gleda, da mu vlada dobro spričevalo da, drugače zastonj prosi. Ravno o tej zadevi je zdaj naj več govorjenja7 po časnikih. — Češki »Makabejci* — 7 mladočeških poslancev—, kakor jih „ Politiku imenuje šli so v deželni zbor, da bodo služili za stafažo ustavover-cem, sebi pa-diete. »Narod “ je ob svojem času poslanca (zdaj svojega) Svetec-a za to neusmiljeno bičal, ker je neki palec na kazalec drgnil in rekel „ta je prva*. — Na Ogrskem bodo pobirali zopet užitni-no od žita, ker se bojé, da bi Ruska pre- „ več žita ne uvaževala. Zunanja države. Nemški cesar potuje po Schleswig-ìlòlstein-ii in bližnjih krajih, povsod ga slovesno sprejemajo. — Škof Martin je zarad pastirskega lista obsojen na 4 mesece teške ječe. — Na Laškem imajo srbskega kneza za gosta. Kralj ga je‘sprejel v Torinu. Od tod se poda knez v Benetke. — Na Spanjskem Kartisti napredujejo. Tudi avstrijski republikanci in liberalci kvasijo od silovitih grozovitno-sti, ktere počenjajo Kartisti, na zadnje pa se resnica pokaže, da so Serranovi banditi tisti, ki ne znajo druzega, kakor žgati, ropati in — bežati. — M a k - M a h o n, predsednik franc, reppblike se je vrnil iz svojega potovanja domu. Vlado so interpelli-rali poslanci monarhične stranke zarad prepovedi časopisa „Univers“ in zakaj je v prepoved djala prodajanje slike grofa Chain-borda? Ministri so odgovorili, da se smejo podobe prodajati, pa brez posebnih znaminj. To je že otročji strah! Razne vesti. — Is Kanala poroča se nam, da je uni teden tamošuji- grad in posestvo obiskat in ogle- dat prišel brat ranjkegiv vojvode BI a c a s Ven-ceslaj, ki je po bratovi suirti ockak načelnik zapuščene, še mladoletne družine. To so že navadne reči : kar je pa dandanes gotovo nenavadno je tole: Ko so mu v petek mesne jeti i predložili (vojvoda sam obedva), je naravnost rekel; Danes je petek, iu v petek ne jem mesnih jedi/ Kako so visokemu gostu potem v naglici s postnimi jedili postregli, naš poročevalec ne pove, gotovo pa to dejanje kaže, da se vestni kristijani nahajajo tudi v visokih krogih. . — h Šmarij na Krasu se nam piše: Blagovoli dragi „Glasu sledeči sklep tukajšnega starešinstva razglasiti: Sklenili so namreč občinski možje, in so svoj sklep po občinskem slugi ppetečeno nedeljo po službi božji razglasili : Y'sak, ki bi se predrznil vino kaziti, ali tako imenovani petejot delati, bo z globo 50 gld. -kaznovan, in se inu toliko narejeno kot nabiralsko vino pobere. Torej glejte dragi kupci! V šmamski občini se gotovo zamorete zanesti, da vdobite pravo vino od trte, ki bo letos izvrstna kaplica. — Tudi se priporoča oskrbiiištvom cerkev, ki vino za sv. maše kupujejo, da se v gor imenovali občini gotovo nadjati zamorejo pravo vino vdobiti. Pridite v obilnem številu in bodete postreženi. — h Srpenice 18. sept. se nam piše: Na Žagi je 14. t. m. neka 28. letna žena na ognišči sedè zagorela. Namesto da bi bila goreče oblačilo hitro iz sebe vrgla, skočila je vsa prestrašena na ulico v treh hišah pomoči iskaje, pa je nikjer ni našla. Ko je bila že vsa v plamenu, skočila je v velik vodotok, strelaj hoda daleč od hiše, pa prepozno. Razun glave in prsi ni le opečena, temoč tako hudo ožgana, da je človeška pomoč ni mogla smrti rešiti. Drugi dan ob 10. uri je previdena z sakramenti za umirajoče pri zavesti do zadnjega izdihljeja, mirno v Gospodu zaspala. — Za čepavanske pogorelce se je nabralo V Solkanu 79 gld. 83 nov. Domače stvari. (Pogreb f tnonsig. dr. Janeza Kep. Hrasta) V nedeljo 20. t. m. je bil veličasten, kakor ga Gorica ne pomni od smrti knezonadškofa Lušin-a sem. Vzdignili so kruplo ob 5 l/ž pop. iz seme-mške kapele, kjer je bilo od 2. pop. na visokem mrtvaškem odru izpostavljeno, in ga nesli v farno cerkev sv. Ignacija, kjer so bili tudi N j. prevzvišenost knezo-nadškof pričujoči. Sprevod so vodili mons. Janez Kumar, fajmošter, z 10 duhovni. Pri križu so šli trije okoli mrtvaškega voza pa šesteri bogoslovci z baklami. Procesija je bila sijajna in nenavadno dolga. S pr e dej so šli raznoteri zavodi in redovi v polnem številu in udje bratovščine pio sovegno se svečami. — Zadej brat na domu rancega in stric pa profesorji bogoslovja. Za njimi stolni korarji in obilno število duhovščine, vsa mestna in skoraj vsa iz bližnje okolice, nekateri tudi od daleč. Potem zastopniki vseh uradov in društev, tudi mestni župan, zdatno število odlične mestne gospode, znanci in prijatelji rancega. Pri koncu gospe, razni ženski zavodi in druge ženske. Vsi mestjani so bili na nogah, pridruževali so se na potu k sprevodu ter rancega do groba spremljevalk Pogreb je še le pokazal, koliko je veljal ranjki pri vseh, ki so ga poznali, pri domačih in ptujih ; celo v nasprotnem tab oj ru morali so moža čislati. Na grobu se je vsak^ tero oko solzilo. Za spominek dr. Jan. Hrasta m* g ]/20.............................8.- il!': > 5? * * ?) VPV Glavni dobitek je 40.000, ^ 6000, 4000 itd, 50 velikih w dobitov mora vlečenih biti, Gto 5® zategadel vsak z serijo sreč- Tl® l.nv.5 W, i„ ,1„1 W kani loz in del loža more vdobiti. Srečkanje bode že 30. Cito Cito septembra 1874. Naročila 'M in pisma z novci se koj SSL rešijo. Liste po srečkanju ' -ej® se razpošilja prosto in franco. cito <3© rj© <3® J. Ul* Od, Bank & Wechselgeschftft, Prag Wenzelplatz 3 neben „Spinka“. liiniii lumai ,y\\ v». » *3* { O o >CX K* XS* <5\ Ot .-ck >CK xw .<5 : V založbi tiskarne družbe sv. !§< Moliora v Celovcu je prišel na & svitlo : >S Ant. Janežio-ev ^ o slovensko-nemški slovar. j§ Drugi popravljeni in pomno- ženi natis. iS Mehko vezan 2 gl. 20 kr. Trdo vezan ^ š platenim hrbtom 2 gl. 50 kr. Dobiva se vtiskarnici družbe sv. Mohora v Celovcu in lahko se tudi jS naročeva pri vseh slov. knjigarjih. ® Pridjan je slovarju : Spisek de- vsi lavcev na slovenjem slovstve- )Os /CA <7*. nem polji od 1. 1550—1874. • . •/ t . . '■ . »J • . Gg. učiteljem priporočamo : MALI RAČUNAR ZA I vi RAZRED LJUDSKIH ŠOL Navod, kako naj učitelj zacbtmke po . «... n____r>/\ /Os C« »«» .•t o: Os u pripovestih račmiitiuči. Cena 50 kr. » Odgovorni izdavateij in urednik: ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar: MAILING v Gorici;-