Tečaj XXXI. Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljaue po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 16. aprila 1873. O b s e g : Kako stojí s turško govejo kugo ? Na planinah se mora in se dá yeliko zboljšati. Gospodarske skušnje. rektne volitve v državni zbor. vrstne novice. Naši dopisi. Nova cestna postava za deželo Kranjsko. Dunajčanje o Dunajski véliki razstavi. Novi car. koristi sadnega drevja Poglavitne odločbe nove postave za di- Jugoslavensko casopištvo. Mnogo - Gospodarske stvari* plača iz državne (cesarske) kase, če je nedoižen te > nesreče, in se ni nikakor zakřivil, da bi bil, na priliko 7 Kako stoji s Turško govejo kugo? živino skrivé iz kakega prepovedanega (kužnega) Na Gorenskem ni ne v Prašah ne na Kl Kranj kraja kupil ali pa bolezen zatajil. Živino cenita dva iz soseske poklicana prisežena moža, in njima cenilcema 9 nobeno govedo več zbolelo iv t ui in iiv v jl i a o u il ^ nu y jul ictuji, i i / u ne v Smeledniku, ne v Ratečah je dođan še en okrajni uradnik; ceniti jo imajo prav 7 i * 7 kar bila bita bolna po oni ceni, ki jo tišti čas živina ima. živina in vsa druga, ki je z bolno bila v dotiki m ie od tega časa tudi že preteklo J O 1 ~~ / J 4 / "J • • . • . * — 1 y - da je zatrta kuga, ki je na Gorenskem se vnela po ne- pobijati zato, Ker so s kus nje Ker je upati Vlada pa vsled postave in to ne samo pri nas v Avstriji, ampak po celi Evropi — daje tako živino srečnih bušah Hrvaških Al vnela se je zopet iz Hrvaškega zatrošena v Ja vor i ci, neki vasi v občini St. Jernejski v okraji samo po do dobrega izpričale, da ni nobenega zdravila zoper to bolezen in da je tako huda, da v naših deželah od 100 bolnih se jih sebi Krskem. Žup an St. Jernejški je 6. dne t. m. naznanil okrajnemu glavarstvu, da je kmetu Jož. Zepanu v pre- 10. ne — _ u o * » crkne, zatrosili bi ljudjé in druge živali to naj bolj kužno komaj ozdravi 5, redko kterikrat do bi tedaj bolno živino pustili pri življenji 7 teklem tednu zaporedoma poginilo goved 7 ki jih je bolezen po sto in sto potih 7 m lahko se zgodi 7 po odrti koži skrivé zakopal. Komisija je bolezen spoznala za pravo Turško govejo kugo in vsled postave še Kako pa se je kuga za- kuga iz enega hleva v druzega, iz ene vasi v da gré ene dežele drugo 7 IZ V cud ucac1c v drugo , JLMJ quo u1aavd V ul ugu , naivul ov/ je to že zgodilo v preteklem stoletji. Naj nevernim To- iz ene države v drugo, kakor se ostalega volića pobiti dala. trošila v Javorico, ni se prav gotovo. ŽepaiT trdi, mažem in neumnim ljudém povemo le nekoliko kako da je 12. sušca kupil par volov na sejmu v Drnovém grozno morilna je ta bolezen. Leta 1714. je na Sar- od neznanegamu člověka, ki je hrvaški govoril. Okrajno dinskem poginilo 70.000 goved, odtod se je vlekla na Francosko in iz Francoskega v Holand i j o, kjer je ker na onem sejmu so glavarstvo pa tega ne verjame bili žandarji, ki trdijo, da ná sejm ni prišlo nobeno pocepalo 300.000 goved, v doljni Avstriji je od leta Hrvaško govedo, marveč je to verjetno, da-je Žepan do 1780. vsako leto jih pocrkalo od 1000 do5000 ona vola kupil naravnost v vojaški Granici 7 ktera je soseda Kranjski vasi Javorici ter jih skrivé pri-peljal na svoj dom, ali da ga ni zapazila srenjska straža ali da se je dala podkupiti in vola čez mejo Kranjsko pustila. Zepan je zato zdaj v sodnijski preiskavi in to temveč, ker se je pregrešil zoper postavo, zatajil 3 kre- leta 1780. je samo v enem okrožji Štajarskega jih poginilo okoli 10.000. Preračunjeno je, da v preteklem stoletji je samo v Nemčiji krepalo 28 milijonov in v vsi Evropi 200 milijonov goveje živine. No! ali vas ni groza slišati to število? In gledite! takrat je bilo tako 7 kar dandanes hočejo nevedni ljudje 7 da ne bi panih mu goved in enega od onih dveh Hrvaških volov brž pobijali in iz poti spravili kužne ali okužene živine, je 31. sušca na sejmu v R o vi šu nekemu neznanemu Takrat je niso še pobijali; pustili so jo in zdravili t; U i i «i« « i i \ . mesarju prodal. Bati se je tedaj, da ne bi se bila kuga ozdravili niso nobene magala bolezen; zatrosili sèm ter tjé je natura pre-pa so bolezen strašno. po tem volu še drugam zatrosila. Tako se kmetje zmirom z ognjem igrajo! Ali ne verjamejo, kar se jim priporoča na njih lastni prid, ali Kamor iskrica pade, se vname ogenj. In ali ne veste večkrat sosedova Turska goveja kuga se more primerjati z ognjem mora ▼ ^ | 7 ^ ^ I » • ^ ** J^ V A V/ w I a>a A KS A m, a VI. y VV . ? >\V%JLIJ V A A UXVX a. VV^ k/ Vt V/ ^ Ik. jih dobičkarija žene, da skrivé prestopajo postave. Prav da pri hudem ognji bi se tak im godilo, da bi jim vsa živina brez odško- dobra streha ali več dobrih streh raztrgati in odstraniti, dovanja pocrkala, ko bi zraven njih ne trpeli tudi ne- da ne šine plamen po njej in odtod brez konca in kraja dolžni ljudje veliko škodo. Naj danes konečno omenimo še nekterih u g o v o napře) Unidan nam je nek star mož z glavo majal 7 češ 7 rov , ki smo jih slišali o tem: „zakaj da se bolna ali čemu to? ko smo mu povedali, da v Prašah in v še celó zdrava živina, ki je bila v dotiki z bolno, Kranji se je moralo toliko živine ubiti. Rekel nam je, o b i j a ; vsaj se tudi lj udj e n e morij o, ki imajo naj bi bolno živino vso „djali v kak gomazin in čakali, kaj se bode ž njo zgodilo; nekaj je bo vendar prebo- ako kužno bolezen in še tako hudo, ker skušnja kaže, da vendar veliko tacih ljudi prebolí?" Pred vsem moramo reči to, kar našibralci že vedó^ da se po komisiji ubita živina lastniku po celí ceni p o- lelo". Kje oce boste tak „gomazin" dobili na , —pa kmetih in v mestih, dabi živino va-nj zapirali? boste obvarovali, da iz tega „gomazina" ne bo kožna kako I 122 sapa v vas in na vse kraje zatrosila kuge? In ljudje, Véasih bi se na planini dale rabiti tudi kake lahke, h * • « • ^ * a m 'mm mm* a w m ^ ^ ^ ki bodo živini stregli bodo ravno tako plamen kuge neokovane saní (smeči). širili, pa se druzih nevarnosti več se bo zgodilo. Ali ne bodo vsi vaščani in meščani strahu noč in dan třepetali, ko bi imeli tak „gomazin" med seboj. Za vožnjo gnojnice je treba pripravnih kosklad (trug), za gnoj pa lesenih košev, ktere po Krasu g retu ne imenujejo. Umnému planinarju ne sme nikoli Bodimo tedaj hvaležni, da po obilnih žalostnih skus- manjkati krampov, sekir kos nj ah so prišli zdravniki do tega spoznanja, da nobe- lopát ai « lu u u r , o v> iv 11 , rvvso, grabelj , V 11, plugov, motik, samokolnic (tačk ali kar- v i 1 nega zdravila ni zoper to živinsko bolezen, kakor jolov) niti niéesar, kar bi umno obdelovanje planin laj- Orodj e delà!" — pravi naš slovenski prego- šalo. vor y # j) in Naj omenim nobenega zdravila ni zoper tisto pravo človeško kugo ki je v preteklem stoletji se tudi iz jutrovih dežel vlekla 5)0 Evropi in tudi na Kranjskem pomorila na tisoče judstva. Ko bi smeli tako pobijati ljudi, kakor vole in krave za mesnice, gotovo, da bi s takim ubijanjem ljudi bili človeško kugo zatrli, da ne bi bila tako daleč segla. Bodimo hvaležni, da vlade povsod ljudém, kterim čenje živine. sè svedrom se ne more krava odreti! tukaj da vuiuuiui tua aj y ua JG Z ci VpTG^O y ivai oc je pu trebuje, na planini ravno tako kakor po druzih krajih kar se je po- komat (kakor pri konjih) edino prava in umna vprega. Vsaka druga vprega je več ali manj trpin- se o govejikugi živina pobije likor je živina vredna. popolnoma plaćaj o, ko- Naj bi zvedeni naši Umni planinar naj skrbi dalje tudi za zdravo in čisto vodo ljudem in živini, kjer in kolikor je je pobral ci v tem smislu podučevali treba. Čiste vode ne sme ne ljudem ne živini nikoli nevedno ljudstvo, da spozná grôzo Turške kuge i in primanjkovati. Ako se ne dobi drugače, mora se nape- rado samo vse storí, kar jej gosposke in zdravniki ve- ljati po vodotočih, cevéh ali žlebih na take kraje y levajo. Ker iz več krajev Kranjskega, posebno pa iz se kaže potreba. kjer Posebno naj bi planinarji skrbeli tudi za priprav-Oblok in okraja Loža na Notranjskem, tirajo živinski niše stanarije; kajti žalibog so stanarije po sloven- barantači na leto okoli 4000 volov v Trst, ktere naku- skih planinah večidel take, da si ne moremo misliti pavajo v Reških okrajih, na Hrvaškem in Bog bornejših prebivališč. Da take bajte ne morejo nikakor vedi še kje drugej, zarad tega pa je nevarnost goveje pripravne biti za umno izdelovanje sira in masla kuge velika, zato je c. kr. deželna vlada V Trstu je tako gotovo, kakor noč brez solnca. A ravno v siru oklicala , da nobena goveja živina, če tudi ima in maslu je glavni in najveći dobiček planinstva. Zarad spričalo zdravja, ne Slile lie v Trst in Gorico dru- tega napraviti si je treba primerne stanarije, ako želite gač ; ťu liviwiuivi, oa^oj. ou vi* rantaču vzame. Deželna vlada Kranjska pa je tudi kakor po železnici sicer se taka živina ba- tako stanariti, kakor vam veči dobiček kaže. Ena 7 pa ne majhna napaka v planinstvu y Je tudi ukazala okrajnemu glavarstvu v Planini in Postoj ni, izvaževanje sená s planin. Planino ropa ti se pravi, da po dotičnih županih oštro čujejo nad sleparskimi če kdo senó s planine vozi. Gnojá y ki se naredi iz živinskimi barantači, ki naj se zarad prestopkov takega sená, menda nihče ne vozi zopet nazaj na pla-postave kar brž oštro kaznujejo. nine, kar bi ga gotovo tudi predrago stalo. Gr noj in senó je lastnina planine, zato naj tudi planinam ostane Nemški pisatelj med drugim tudi to pravi stanarji bolj zmerno živeli; vživajo naj sicer dobro in Na pianinah se mora in se dá veliko zboljšati. Po denarni podpori, ktero ponuja ministerstvo kmetijstva tudi za zboljšanje gospodarstva na planinah, je stopilo planinarstvo in sirarstvo dandanes tudi prepotratni, kedar jih kdo obišce. y naj bi tečno hrano, a venaar ni potreba, da bi v maslu plavali. Nekteri stanárji so tudi preveč postrežljivi in No pri nas na dnevni red. Treba je tedaj da tudi ,,No- picjji^tiatui, iv^uoii jiijl vylitu« — xi^, kar se tega tiče, so naši slovenski planinarji sploh, kakor vsi drugi vice u o íXOt U.UCV111 xcu< i icutt je tOLicij , mui tifu, uaoi OJ.v v uiioivi j j i ^^ r . * bode na Dunaji več norcev kot pametnih ljudi okoli letalo. Razstave pravij o so ostaréle, in spet pride Avstrija s svojo razstavo — prepozno Železnice in telegraf sta ljudstva tako skup pomeknila in jim ob-čenje med seboj tako polaj šala, da ne veliko sejmov ne razstav ni treba. Polovico Evrope moreš preleteti po železnicah ali parobrodih in vendar ne bodeš potrošil veliko več denarja kakor če se daš 14 dni odirati od lačnih krčmarjev in druzih oderuhov. Razstave pa tudi ne kažejo resničnega stanů obrtništva tacih dežel, ki stojé v obrtniji na visoki stopinji. Ali so Amerikanci in An-gleži bili kedaj pri razstavah dostojno zastopani? Ne! Prav to, kar delà Amerikance in Angleže slavne njih fabrike, njih stavbě, njih barke — vse to se ne more pokazati v razstavi. En parobrod Misisipiški, en dok Londonski pové nam neizmerno veliko več od Amerike in Londona, nego vsa šara iz zabojev in omar kake razstave. 126 Drugi spet y ki v sredi v zlati skledi niso niti navdusenci niti nasprotniki pa zagovarjajo Dunajsko razstavo s tem, da na Dunaji ni bilo še vsesvetne / . • m • • se Mnogovrstne novice razstave, in to tudi se mora v račun vzeti. Tu j ci V m • ' * > * Zeleznica Rnittelfeld-ZapreŠič, to je glavna črta iz Knittelfelda na gornjem Stajarskem skozi La- bodo seznanili z našo deželo, in če hočemo, bodemo V^ko dolino v spodnji Dravberg skoz Slovenski Gradec v Konjice do Stajarsko Hrvaške meje lahko mnogo dobička imeli od tega, kaj bodo oni rekli o nas. Razstava, pravijo, da se gotovo odpre 1. maja, če-ravno je rotunda dandanes še taka zmes, tak kaos, da se člověk boji po sredi skozi nj o iti. Strašna zmeŠnjava tje do Zaprešiča na Hrvaškem, je v odboru zbornice poslancev sprej ej a. Postranska črta, zahtevana od đeželnega zbora Stajarskega in mnogo srenj namreč po Skalski in Savinski dolini v Celje, Smarje je še v teh prostorijah, temnih. Kot amfiteater oljo velikanske strehe grozno 7 s pl svečavo ty ) utegne ta rotunda (kroglišče) pozneje velikansk efekt učiniti in za ta namen bode ta prostor gotovo ugodnejši kakor za razstavo to poletje. Svitla in prijazna pa je in ob So ti i v Brežice je po odborovém sklepu — na klin obešena, da-si je vladin predlog tudi to črto pri-poročal. odboru sta 2 Stajarska poslanca, Brand- češ y da se ko brez konca in kraj Angleški steklarj dolg ondi velika galerija. Tù delaj AXlJglVOAl ObVIVlUlJl , UUU1 vOjakl i Li IJUYO „D V U UUUUC Nemčije. Najkrasnejše razstavne omare, črno likane in pozlačene, imajo Svicarji. Da bodo nekteri razstavniki sila veliko denarj trošili za razstavo , to pričata dva mlinska kamna iz nove svobodné" stetter in Lipp, ki sta mecljala z većino, mora potreba postranske črte še le potem pokazati, bo glavna črta dodelana. Se ve da: toliko železnic na enkrat po slovenski zemlji razpeljati, to se našim nem-čurjem na Dunaji gnjusi * Trzaski deželni odbor jo za letos prepovedal vse pki procesije po mestnih ulicah y češ y da se drugoverci ^ voní xjw iw^oiMiyi/ y iu ^iiv^aicv u v a îiiiiiioiici ivauiiicv y JV1 so ju pripeljali iz Parskega; njih presredje meri 2 metra centimetre, pri debelosti 40 centimetrov Nekdanji „Wurstelprater" ni več spoznati. Iz gaja, m nad katoliškimi procesijami spotikajo in se občenje po ulicah zavira! Liberalci tedaj začenjajo Bogu samemu pot zapirati! Celovec je nehal biti mesto, kjer se dober kup * ki ga je stvarila natura sama, naredili so nekako „Eli zejsko polje", kakor ga ima Pariz , pa ni tako lepo. Prosta narava bila je lepša; zdaj je vničena. Većina živi, in se o dragini živeža bliža Dunaj u. 77 Praterjevih" kolib je za silo olep sebi mu je imé „občina Dunajsk Dunaj gotovo ni bil pripravljen povabiti Evropo Kaj prav za prav je Dunaj? Oni del mesta, ki dne t. m. je poskočila cena pivu in zdaj je cena mesá tudi že do 32 kr. funt. Ta cena je strašanska v taki deželi, ktera je na glasu obširne živinoreje in kjer je reja živine po-glavitni dohodek deželi. Vzrok dragine valijo Celov- čanje na razstavo Dunajsko; ako bode ta stvar tako « sega samo 2 tretjini Dunaj yy Commune Wien"), ob- ?aPreJ šla y bode razstava Dunajska še to družim deže y tretj tretjina je vas, vas prav v pravém pomenu vasi. na Dunaj ^/XU/T VUl \J LUUUU, V€l01c TUJ y J\i KJKJSjLSJ lOll se bodo čudili o mnogih bornih kočah iz ki bodo prišli lam, kar so v Egiptu nekdaj imenovali „občna šiba' * Armada Honvedov na ( y Ogerskem to je národna preteklega stoletja, ki se še dandanes vidijo po velicih nlicah prejšnjih predmestij, memo tega pa bodo viděli ^/a vjuiijiu vu1uvouj y j-uv^mu |jc4> uuuvj v luull^ kako po vaséh zunaj mesta velikanske palače ponosno iz tál vstajajo tako hitro kakor Dunaj. po dežji. Tak je * Jugoslavensko ćasopistvo. Gospod Ivan Danilo je razglasil poziv na na- armada Magjarska —je štela konec preteklega leta 1457 oficirjev, 158.275 prostakov, 6912 konj; puške imajo Worndelnove, tudi mitraileus imajo 90. Vrednost pre- makljivega premoženja Honvedov je znašala konec 1871. leta 13 milijonov in 197.244 gold. Poveljnik tej armadi, ki je pač vse drugačna od naših brambovcev, je nadvojvoda Jožef. bankovci Ogerski Vse svoj e ! no y Lastna armada Ogerska, lastni Magjarsko srce, česa si še želiš ? je vi * zvezano z Avstrijo le po osebi vladar-křičijo levičniki Magjarski. TrŽaČani mislijo napeljati vodo iz Reke na Pivki ročbo novega političnega časnika v Dalmaciji pod ime- £ez Kras v Trst. V ta namen delà že neki 70 delalcev nom „Zemljak". Politiški Zagrebški časnik „Obzor", je v 77. listu iz 11. lista „Novic" ves článek gosp. dr. C o ste, ki znacuje mnenje federalističnega uskoka Danila o příhodnosti Hrvatov in Sloveneev, ponatisnil pri Št. Kocijanu, kjer bodo z mašinami gnali vodo kvišku, in potem po cevih v mesto. aato, da kaže, kaj ljaka" pričakovati. „Obzor" pravi imajo Dalmatinski Slovani od „Zem- da Danilo v Saviiiske doline na Staj Naši dopisi. 12 prila (No dokaz pozivu svojem zagotovlja^ čisto narodno stališče da vsak dan smo blize Prusiji!) Bogme! da Prusk y onega časnika. Ali ni gori navedena izreka Danilova najbolje poroštvo za „čisto narodno stališče", ka- predrznost v ze ebovpijoča narašča! kor da ne bi vedeli y da Danilu ni kakor ni mo- goče izdavati list brez podpore vladinega dis- slalo je krožno poglavarstvo v Celj vabilo, naročati se na knjižico , o # , - —-- -----r--r ~ ~ ~ ------O "--- kugi , 1X1 iiauft. , rvctiw oo j- pozicionsfonda, posebno sedaj, ko se je vsa dežela brošuro Quos ova bukvarnica v Linih-u na Pruskem in daj nauk kako se je ubraniti dni razpo-ve da nemško) ktera govori o goveji Izdala je odločno izjavila proti njegovemu glasovanju. * yy Slavjana u nega — ^ou ^ jJi iOCl UIC LCXVJL1 1UCOCU V VC1U Vull lia xail Hl \ACIX\J icia ^iuaiic ucauiic . (Pobirki iz Časnikov.) Da omenimo zadnji (7.) list tedaj brez na kraljestvo Portugalsko; žalibog, da Laib. Schulzeitung o tem, česar se zahtevati more od časnika za y storimo samo to, da kažemo, da kakor tam, se tudi tukaj bode veliko krvi prelilo na ljudskih šol, nikdar nič telj e jdemo v njem. -emu bode učiteljem, ki vendar še manj smejo biti mesogledi kakor organisti, članek o„trihinah", kterih na zemlji slovenski še nikdo ni opazil, to sam Bogvedi; kogar pa mika yy ime publike" V Žitna cena v Ljubljani 5. aprila 1873. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 6 fl. 60. o trihinah kaj zvedeti, ima knjig na izbiro. Konferen- banaske 7 fl.' 10. — turšice 3 fl. 60. — soršice 4 fl. 20. rži eija t. m. v Kamnik je po popisu „Schulztg (í 4 fl. 10 ječmena 2 fl. 90 prosa 3 fl. ajde 3 fl. 40 morala kaka posebnost biti ; kako to , da ne omenijo slovenski šolski časniki nič o njej ovsa 1 fl. 80 Krompir 1 fl. 90. Novice pa spet le skupile Res so jo " v „XW Vi^v, ou J kunšten" mož je ta referent oj^v^v iv oiv«ajvixv^. Aico „rwuucacn mui je ičt iciciciit Zakaj pa so druge postave pred predložene minister ____fli __V V •• 1 • 1 II TT^ 1«1k 1 <1 \ stvu? vpi mož: zastavico bi bil Pavliha lahko Kursi na Dunaji 15. aprila Ažijo srebra Napoleondori 5% metaliki 70 fl. 50 kr. Narodno posojilo 72 6. 90 kr. 107 fl. 60 kr 8 fl. 69 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Založnik: Jožef Rlazi»iU>i (iedici Ljubljani.