*.p: A e'.-i.* r- P< Crpu' L: VESTN!K Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 13. SEPTEMBER 1985 ŠTEV. 37 (2243) S prijavami izboljšujmo kiimov dežeii Wagnerjev pred!og nima strokovne podiage S predlogom za deiitev šoiarjev po narodnosti v giavnih predmetih, Wagner ni samo nepričakovano prekini! stvarno diskusijo o dvojezični šoii in deio hearingov v deželnem zboru, njegov prediog tudi ni dobil podpore s strani pedagoških strokovnjakov. To je na torkovi tiskovni konferenci med drugim povedat Franc Wedenig kot zastopnik obeh osrednjih organizacij. Razgovor z novinarji, na katere- dualne prednesti, ki jih ima posa-9a sta vabiii ZSO in NSKS ter nad- meznik z znanjem obeh jezikov, strankarski komite za obrambo dvo- „Zavest otroka se oblikuje že v jezične šole, je ponovno potrdil dej- zgodnjih letih. Otroci se ne morejo stvo, da pedagoški strokovnjaki sovražiti, če so napravili skupaj pograjajo na prednostih, ki jih ima zitivne izkušnje. Pozneje jih tudi skupna vzgoja pripadnikov dveh na- nihče ne more prepričati o korist-rodnosti ob enakem upoštevanju nesti takšnega sovraštva!" „Ustva-°beh jezikov. Direktor pedagoške riti moramo klimo, v katerem ne akademije, dr. Ev/ald Krainz, je bodo zasramovali tiste, ki komaj po-Poudaril, da pri dvojezični vzgoji mislijo na to, da bodo prijavili otrobe gre v prvi vrsti samo za indivi- ke!" je poudaril Krainz. Sog)asno proti postabšanju dvojezičnega pouka (Mkionitev Mtinarjeve JE DVOJNO ZAPOSTAVLJANJE Deželni glavar VVagner, kot naj-''išji šolski predstavnik dežele, je Zadnji teden ob definitivnem imenovanju novih šolskih ravnateljev Potrdil tudi predlog velikovškega okrajnega šolskega sveta naj postane v škocijanu Karl VVunder rav- nega zapostavljanja še diskriminaci- Prof. Peter Gstettner, ki je vodil tiskovno konferenco, je poudaril, da pedagogi ne dvomijo o nadrejenem pomenu skupne dvojezične vzgoje. Dvorni svetnik dr. Va!entin !nzko pa je poudaril pozitivno vlogo dvojezične šole za dosedanje mirno sožitje na južnem Koroškem. Posebej pa je poudaril, da so v vseh povojnih letih politično napete situacije povzročile nemškonacio-nalne sile. Torej trditev, da manjšina ustvarja nemir, sploh ne drži. Krogu zagovornikov izboljšanja dvojezične šole, se je tokrat priključil tudi profesor slavistike na celovški univerzi dr. Rudolf Meu-hatser, ki ima sam izkušnje z angleško nemško dvojezičnostjo. Neu-hauser se ni izrekel samo za učenje jezikov in odločno obsodil rešitve, ki jih prizadeta narodna skupnost odklanja, pozval je k zavračanju vsega kar izolira in prispeva k ločevanju med ljudmi. LOČEVANJE JE MEJNtK ZA DEC!M!RANJE MANJŠtNE Zastopnik socialistične mladine, Hermann Poprath, je označil ukrepe za ločevanje šolarjev po narodnosti kot mejnik za decimiranje manjšine. Apeliral je na politike naj skupaj s pedagogi izboljšajo dvojezični pouk. Zastopnik ..delovne skupnosti" na celovški univerzi Ger-hard SteingreB pa je opozoril na depedagoški in nedemokratični značaj VVagnerjevih predlogov in opozoril kako je leta 1945 ljudska stranka sama hvalila obvezni dvojezični pouk. Teodor Domej (Sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta) pa je ob letošnji 40-letnici uvedbe vencev podvzeli vse ustrezne prav- obveznega dvojezičnega šolstva Ženske zahtevajo pospeševanje zaostaiih področij „2enskc so mnogokrat edine, ki učijo svoje otroke še materinščine." To vcija posebno še zaradi pomanjkanja javnih dvojezičnih vzgojnih ustanov (npr. otroških vrtcev). ..Zato odiočno zavračamo vse poskuse oddaljiti se od dvojezične vzgoje v območju dvojezičnega šoistva in zahtevamo uresničitev reformnih predlogov, ki so jih izdelali na celovški univerzi skupaj z dvojezičnimi učitelji in učiteljicami." To so med drugim sklenile udeleženke 2. Avstrijske ženske univerze, ki se ta teden odvija na celovški univerzi. Prvi dan te poletne univerze je bil namenjen posebnemu položaju žensk, ki so pripadnice narodnih skupnosti. Le te pa :o večinoma zaposlene v poklicih s podpovprečnimi plačami oz. samostojno skrbijo za gospodinjstvo in kmetijstvo, ker delajo moški na oddaljenih delovnih mestih. Da se odpravi poseben pritisk, ki ga čutijo pripadnice narodnih skupnosti zahtevajo ženske zbrane na celovški univerzi posebno gospodarsko pospeševanje teh področij, v katerih živijo pripadniki manjšin. Spremembe v gtavni šo!i V zvezi z uvedbo novih učnih načrtov za glavne šole bo prišlo na Koroškem do nekaterih pozitivnih sprememb. Zahtevo pedagogov po znižanju števiia dijakov in bolj specifičnem pouku z ozirom na zmožnosti posameznih učencev bodo sedaj uresničili na koroških glavnih, poklicnih in posebnih šolah ter v politehniškem letniku. Tudi število dijakov v skupinah pri pospeševalnih tečajih bodo znižali. Na glavnih šolah bo število učencev v razredu omejeno na 30. Tako bo učiteljem možno, da več časa posvetijo šibkejšim učencem in individualnim potrebam posameznih dijakov na- sploh. S pedagoškega in tudi socialnega vidika je to gotovo ugoden ukrep, saj manjši razredi nimajo samo prednosti za učitelja in učence, temveč pomeni to tudi povečanje števil razredov in s tem več zaposlenih učiteljev. Pozdravljamo take reformne ukrepe, ki upoštevajo mnenja pedagogov. Tudi v zvezi z manjšinskim šolstvom naj bi bilo tako. Ohranitev obstoječega dvojezičnega šolstva in izboljšanja, ki so jih v zad-njil letih predlagali dvojezični učitelji, slovenske organizacije in pedagogi — to bi bil pravilni odgovor na potrebe današnjega časa! Sociatne raztike rastejo V minutem !etu so se sociatne razlike v Avstriji še povečate. To je mogoče skiepati iz ..poročita o sociatnem potožaju 1984", ki ga je objavito sociatno ministrstvo. ..Ljudski dohodek" se je v niinu- ji podjetij) so se povišati v minutem tem tetu povišat povprečno za 6,2 % tetu za 5.4 %. nja, čeprav so povpraševanja zgo- medtem ko se posamezne sociatne sku- Dobički iz kapitatnih družb so se dijo v tem primeru poleg narodnost- vorno pokazala, da pretežna veči- pine raztikujejo. Dohodki nesamostoj- povišati za 7,5 %, medtem ko so se ne in politične korake proti tej odločitvi. Zenske zbrane na 2. poletni ženski univerzi pa so ugotovile, da vi- opozoril na paradoksno situacijo, da z najvišje deželne ravni zagovarjajo politiko narodnostnega Iočeva- datelj in ne Helga Mlinar. S tem je bila potrjena popolnoma nestvarna in diskriminirajoča odločitev, saj je Helga Mlinar v vseh ozirih boljši usposobljena. Koroški Slovenci vidimo v takš-aih odločitvah nezaslišno zapostavljanje pripadnice slovenske narodne skupnosti. Zato bosta osrednji Politični organizaciji koroških Slo- jo učiteljice kot ženske. na prebivalstva zagovarja skupno nih pokiicnih skupin (med te pa šte-vzgojo otrok. jejo tudi višji nastavtjenci in direktor- PREBERiTE no strani 2 Zenska univerza je raz-pravtjata o potožaju Stovenk in Hrvatic 3 Pisatetjsko srečanje v Štatenbergu 4 Tržaški ptaninci na Obirju 5 Betonsko pregrado v Matti bodo sanirati 8 SAK tetos prvič zmagat v koroški tigi ^*OVEt*S*° Tudi še nasiednji teden iahko prijavite otroke k dvojezičnemu pouku Poleg začetnikov, prijavite otroka lahko še v 2., 3. in 4. šolskem letu. Otroka v ljudski in glavni šoli ni treba prijaviti vsako leto znova. Foslužite se tudi jezikovnega pouka in tečajev v gimnazijah, strokovnih šolah, WIFI in ljudski univerzi. Zavedajmo se tega, da večina koroškega prebivatstva pozdravtja sožitje. Ločevanje šotarjev po narodnosti je zah-tevato te majhen det prebivatstva. dohodki posestnikov in podjetnikov povišati za 10,5 °/o. V poročitu je rečeno, da se s temi podatki nadatjuje neenak razvoj, ki je bit opaziti že v zadnjih tetih. Poteg tega ti podatki ne povedo, da so znotraj teh skupin še dodatne raztike. Tako zastužijo moški detavci za 57 % več od ženskih sovrstnic, pri nastavtjencih pa za 66 % več. Znano pa je tudi, da taki podatki tudi ničesar ne povedo o precejšnjih regionatnih raztikah, kar pomeni, da so dohodki nesamostojnih pokticev v gospodarsko obrobnih področjih verjetno še pod tem avstrijskim nivojem. POGAJANJA ZA PLAČE V tej luč' se razvijajo tudi jesenska pogajanja za novo dotočitev ptač. Sindikat kovinskih detavcev je te dni s svojimi zahtevami dat tudi že signa). Nekatere je četo presenetit. Kovinski detavci zahtevajo zvišanje ptač med ptus 6,5 do 8,5 odstotkov in skrajšanje detovnega časa za dve uri na 38 ur tedensko. S to zahtevo se niso držati pričakovanj voditnih funkcionarjev po zvišanju, ki naj ne bi prekoračito infta-cijske stopnje. Sindikat kovinskih detavcev, ki zastopa nad 200.000 detavcev v industriji in rudarstvu, da ne bo več sprejet povišanja, ki teži pod inflacijsko stopnjo kot je to storit v zadnjih treh tetih. Gospodarski potožaj je takšen, da dovotjuje takšna povišanja. Tudi z zahtevo po dvournem skrajšanju detovnega Časa na teden signa-tizirajo, da se do leta 1990 resno hočejo pribtižati 35-urnemu detovnemu tednu. Dan slovenskih in hrvaških žensk na celovški Nemška zmeda v Žitari vasi? umverzi V sklopu 2. potetne univerze žensk, ki so jo priredite študentke ter asistentke ceiovške univerze, smo tudi koroške Siovenke in gradiščanske Hrvatice imeie možnost predstaviti svoje probieme širši javnosti. Da bi situacijo Siovenk in Hrvatic čimbolj celovito predstavile, smo pripravile referate in delovne krožke. Poleg tega smo predstavite širši javnosti tudi razstavo študentk dunajskega kluba, ki na nazoren način prikazuje položaj ženske v družbi, posebej še na južnem Koroškem. Le-ta pa je bila deležna velike pozornosti z zelo nepričakovane strani. Isti dan, ko smo ženske diskutirale svoje probleme, je prestopi) univerzitetni prag tudi naš deželni glavar Leopold VVagner in pozdravil maturante in maturantke ietošnjega leta. Slovenke smo zagrabile nepričakovano priložnost in ga nagovorile glede šolske problematike. „Potroštai" nas je in nam VM/?; fMMa/, A/D5 sevfJa rMi Z?o/j -MaManjf terne — Mi so „wa)/?o/) ;r?!frM oiro^" Sf Jragi cufiot?/ /?K/i?a?* / .. - f Srebrno koto Zgodnja jesen. Drugo leto vojne. Večeri se. Drevesa rišejo dolge in smešne sence na prijazen grič. Tonček pase dve kravi blizu domače hiše. Nenadoma se oči zapičijo v starejšega brata, ki stopa ob kolesu po poti navkreber. Vsak dan je Janko odhajal od doma; nekoč pred vojno v meščansko šolo, zdaj pa hodi razkladat na železniško postajo. Vsak dan, vedno ob istem času. A ga nikoli ni tako težko pričakovat kot danes. Prsti so se zmehčali, vrv je ohlapno padla na travo. Bose noge so ga ponesle kot blisk in se ustavile ob njem. „Joj, kako lepo je! Daj mi ga, da ga bom peljal. Pa še luč ima in prtljažnik. In srebrno je." Naš zanimivi svet — Libijsko obalno cesto od tuniške do egiptovske meje so celo zgradili leta 1937. V manj kot dvajsetih mesecih je 10.000 de-iavcev potegnilo preko večinoma puščavskega ozemlja 610 kilometrov dolgo asfaltno progo, ki je povezala dve že obstoječi cesti v Tripotitaniji in Cirenajki. Cesta je stala 100 milijonov tedanjih lir. — Po sklepu dunajskega kongresa leta 1815 bi morala Francija izplačati Avstriji dva miiijona ziatih frankov za vso vojno škodo, ki jo je povzročil Napoleon s svojimi vojnami. Avstrija je poskušala spraviti ta denar na Dunaj z vojaškimi vozovi, toda ko so prvi transporti izginili, se je vlada obrnila na znamenito pariško banko Rothschild. Ta je zahtevala sicer velike obresti, toda v nekaj dneh so lahko zastopniki vlade prevzeti ves denar v dunajski Rothschildovi podružnici. — V mestnem proračunu New Yorka je vsako leto predvidena vsota okoli milijona dolarjev (kakih 25 milijonov šilingov za odstranjevanje avtomobilov, ki jih lastniki pustijo na cesti in se ne zmenijo več zanje. Njihovo število neprestano narašča: leta 1960 jih je bilo 2500, tri leta pozneje 13.579 in leta 1966 že 23.795. — Vlečenje vrvi, šport, ki so ga poznali že v starem veku, posebno v Grčiji, je bil zastopan tudi na vseh olimpijskih igrah od leta 1900 do 1920. — Med ljudmi, ki trpijo zaradi bolečin v nogah, so ženske desetkrat številnejše kot moški. Statistike so pokazale, da nosi vsaka druga ženska preozke čevlje. — Ličinke nekaterih hroščev živijo v vodi in se hranijo s krvjo raznih živali, ki jim srkajo kri z dvema izrastkoma na glavi. — Mnoge slike, ki imajo pravi Rembrandtov podpis, so nepristne. Veliki umetnik je imel navado, da je podpisoval slike svojih najboljših učencev v znak priznanja. — Za stare Egipčane se je leto začenjalo proti koncu julija. Označevat ga je izid zvezde Siriusa tik pred zoro. — Skice padat je risal že veliki Leonardo da Vinci v 14. stoletju, v današnji obliki pa je patentiral padalo šele leta 1912 Rus Gleb Kotelnikov pri francoskem patentnem uradu. — Največji čudak med rimskimi cesarji je bil Kaligula. Med drugim je zahteval, da ga priznajo za ženina Lune in častijo po božje. Svojega konja Incitatusa je imenoval za konzula in dal zanj zgraditi palačo, kjer je jedel oves iz pozlačenih jasli in pil falrensko vino. Tehniki so mu morati skonstruirati stroj, s katerim je lahko posnemal šviganje bliskov. Njegovo vedenje je povzročilo več vstaj in uporov dokler ga ni leta 41 ubil tribun Chaerea. Brat mu je dovolil, da je potiskal kolo ob sebi. Tonček se je trdno oklenil držajev. Ko sta se bližala hiši, je začel še zvoniti. Mama si je obrisala roke v predpasnik in se še sama zazrla v svetlo premikajočo se stvarco. ..Srebrno kolo imamo, srebrno!" ..Kromirano se reče," je popravil brat. Pozabili so na krave in na vse okrog sebe. Celo mama, ki nikoli ni znala kolesariti, se je razveselila novosti pri hiši. „Tonček, hej, kje imaš krave!" je vprašala. „lmam? Od kdaj so pa krave moje? Moram samo jaz paziti nanje?" se je branit in vrtel kolo, da bi preskusil še luč. Ko se je zasvetilo, je še malo pozvončkljal in stekel po travniku. Mati je zdaj svojega starejšega sina pogledala z resnimi in pametnimi očmi in zaskrbljeno vprašala: „Torej ti ga je le prodal? Še čisto novega. In on je šel?" „Da, moral je. Začeli so ga sumiti." „Fant, in če osumijo še tebe?" „Ne boj se! Gozd je naš prijatelj." „Kako to misliš?" „Tako, kot pravim. Treba se bo pač opredeliti. Odločil se bom za našo stvar, za partizane, preden me odpeljejo na prisilno delo." „Ti že veš, kako je prav. Nisi zaman hodil v šolo." Tonček je seveda razbobnal novico o srebrnem kolesu vsem prijateljem. Z največjim navdušenjem je pripovedoval Tinčku, ki se je večkrat norčeval iz njihovega edinega, z žico povezanega kolesa, ki je tako cingljalo, da je bil še zvonec odveč. Sredi popoldneva, ko je bila mama na polju, so prišli občudovalci. Tonček je zmagoslavno dvignil kolo iz kašče čez prag, ga postavil na glavo, spet vrtel kolesi in razkazoval vse prednosti. Franček je še povzdignil njegovo vrednost: „Veš, te rdeče in modre črte ga še polepšajo. Če bi bilo samo srebrno, ne bi bilo pravo." ..Srebrno, srebrno! Saj ste zmešani. Boš videt, kako zlato rjav bo čez čas postal v vaši vlažni kašči. Vozili se pa tako ne boste z njim, najmanj pa ti, ki si premajhen," je izzival Tinek. Tedaj se je v Tončku nekaj prelomilo. Pograbil je kolo, ga nerodno postavil na kolesi, ga malo potežkal in se mukoma vzpel nanj. Ko je že drvelo po kolovozu navzdol, je ugotovil, da je neizmerno dolgo in visoko in da ne doseže sedeža in se le s prsti dotika pedalov. Zleknil se je in se trudil, da bi obdržal ravnotežje. Kolo je drvelo po strmini vedno bolj. Tik pred jarkom ga je pograbil strah in ker ni mogel zavreti z nogo, so prsti samogibno stisnili zavore na krmilu. Obležal je v jarku. Hitro se je skobacal pokonci in ves bled od groze buljil v vrteče se zadnje kolo. Sprednje je imelo osmico, ukrivljen blatnik, držajev se je držala še trava. Pritekli so prijatelji. Ivan je strokovnjaško modroval. „Hm, osmici in blatniku sami ne bomo kos." ..Fantje, zdaj mi pomagajte z rokami, ne z jeziki." Sprednje kolo se je neusmiljeno brusilo ob gumo, ko so rinili vozilo v breg. „Kaj zdaj? Kdo nam bo hitro popravil?" so tuhtali. Tedaj se oglasi Tinek: „Nihče več, ker se Janko že pelje." Tonček je prebledel. Fantje so se v hipu razkropili. Tudi Tončka je mikalo, da bi jo ucvrl in se skril, a so mu bile noge kot vkopane. Stal je s široko odprtimi očmi ob kolesu in bolščal v brata. Ta je prislonil staro kolo k zidu, naredil dva tri dolge korake in zrl v Tončka, ki je stisnil glavo med ramena, kot bi se hote) zmanjšati do tal. Janko je že dvignit desnico. Tedaj mu je zdrknila ob te- lesu. Z obema rokama je odnesel kolo na kaščo. Ko se je vrnil, je Tonček še stal. Brat se je sklonil k njemu, ga strese! za ramena in ostro dejal: „Da se mi ga nikoli več ne dotakneš! Razumeš?" Ostrmel je in prikimal. Prijatelji so se začudeni umaknili iz svojih skrivališč ... Še tisto zimo je Janko neke noči izginil. Brezhibno popravljeno kolo je samevalo na svojem mestu. Tončka je zamikalo, da bi zajahal svetlega konjička, a je vselej samo stisnil prste v dlani in odšel. Nekeda spomladanskega dne se je vrnil iz šole. Hišna vrata so bila odprta. Mame ni bilo v kuhinji. Pozdravil ga je le mrzel štedilnik. Svoje korake je naravnal naravnost v sobo. Mamina glava je počivala na mizi. Tedaj jo je dvignila. Tonček se je zazrl v njene rdeče veke. Solze so ji drle po licih, ni jih prestrezala. Počasi je vstala, prijela Tončka za ramo in polagoma, negotovo stopala z njim proti kašči. Zazrla se je v kolo ob steni, ga pobožala po zvoncu in dejala: „Vzemi ga. Tvoje je. Janko ga ne potrebuje več." Tonček se je oklenil materine roke. Nato se je zagledal tja in zajokal. Sele zdaj, skozi solze, se je kolo zares posrebrilo. Pravljice /?ošt;4nče^ pnatv.' pOffj ?7H pr%f/j;'co. TAro o m ^rg//K -p gor/ rp/. /n o rdeči, -po/^n /irco n/č n? /*o;/. Ver, 17M77M, fM<7/ jgz ^?077! ^r%/; portir/. 77 m/ /?or prdf/;/ce pnpofer/ofn/ir g /HZ /fOM! TTrZrMO rpg/. P ti tl S S It : it p v k v p v p k c P k P p $ s Klarinet Ko se na televizijskem ekranu prikažejo godci narodnozabavne glasbe in zaigrajo poskočno polko, se iz sozvočja vzpne nad glasove drugih instrumentov piskajoč glas. Glasbenik drži v rokah instrument, podoben piščali, le da je daljši. Da bi podčrtal prevlado v glasnosti nad drugimi instrumenti, ga glasbenik dvigne visoko proti nebu in prsti mu poigravajo na zaklopkah kot neke čudne hitre živalce. Toni se kotalijo v okolico, kot da bi teta stresla jer-bas poln fižola. Toni se vrstijo, da jim komaj slediš in prehitevajo drug drugega. V višjih tonih je zvok zadirčen, kot da bi se srboritež prepiral z vsemi drugimi instrumenti, s harmoniko, trobento, basom in kitaro. V srednjih tonih postane glas mehkejši, žameten, nežen, v nižjih tonih pa je zvok teman, poln neke zasanjane miline in skrivnosti. To je klarinet. Ime je dobil po latinski besedi clarus, kar pomeni čist, jasen. Tudi klarinet je vrsta piščali, tudi klarinet je star instrument. Vendar so mu skladatelji dovolili vstop v simfonični orkester precej pozno. Za razliko od oboa ima klarinet le en trsni jeziček naslonjen na odprtino in pritrjen z obročkom, ki ga pritegnemo z vijakoma. Imamo več vrst klarinetov. Imenujemo jih po tonih; Es klarinet, A klarinet, B klarinet in spet B bas klarinet. Vendar ima najlepši zven in največ se uporablja B klarinet. Es klarinet je najmanjši in ima najvišje tone. Bas B klarinet je v primerjavi z njim pravi velikan in godrnja v nizkih tonih kakor bas. Pametne misti # Strah pred nevarnostjo je tisočkrat straš-nejši od same nevarnosti. # Priiika dela tatu, tat pa si zna ustvariti priliko. # Ne misli, da si dober, če si najboljši med slabšimi. # Lahko je biti prvi, če bežiš pred drugim. # Podcenjevanje sovražnika, preden umre, je neumnost, po zmagi pa podlost. # Ne pričakuj hvaležnosti od tistega, ki si mu nekaj poklonil iz usmiljenja. # Vsakdo naj opravi svoje delo tako, kot da je poslednje v njegovem življenju. # Če že ne moremo obuditi mrtvih prednikov, naredimo, da bodo bolje živeli naši nasledniki. # Kdor je prvi prižgal ogenj, seveda ni odgovoren za vse kasnejše požare. # človek mora biti sam, da spozna druge. # človek ni nič več od drugega, če ne napravi ničesar več kot drugi človek. # Skromnost je edino zlato, ki se ne sveti, pa ima vendar visoko ceno. Najlepše skladbe za klarinet je napisal skla datelj Carl Marija von Weber. Živel je v časj^ ki so mu pravili romantika. Takrat so se lj?^. navduševali nad starimi narodnimi pesnu""' nad pravljicami in skrivnostnimi dogodki. Gotovo ste že videli na televizijskem ekra in poslušali plesni orkester. V prvi vrsti s opazili bleščeče instrumente, podobne velik'.?* is* pipam. To so saksofoni. Saksofon je v njem stoletju izumil belgijski izdelovalec strumentov Adolf Sax. Zato se tudi imen"! saksofon. Način igranja saksofona je prav tak kot na klarinetu, le da je saksofon iz kovi**? in ne iz lesa. V plesnem orkestru imamo vrste saksofonov: dva alt saksofona, dva te"., saksofona in bariton saksofon. In če zazven'1 v sozvočju, je to glasba, ki resnično boža Mehka, nežna, podobna človeškim glasovom ^ V jazz orkestrih imajo saksofoni najlepsa listična potovanja čez drn in strn tonskih Učena muha Živela je muha, ki je hodila v šolo. dala je vrh table in poslušala, kako je ^ telj učil otroke petja. Končno si je zace domištjevati, da se je naučita dovolj, da ^ ko uči druge. Zletela je skozi okno in se pravila po svetu. Na travniku se je pasel osel. Muha ni" sedla na uho in zagodla: „Bzi, bzi, bzi, dolgoušec ti!" Osel je zravnal ušesa in zarigal: naučila. Zdaj mi pa sedi na rep in ^ bom naučit letati stokrat hitreje, kakor z Zlezla je na travno bilko in se grela na cu. Ko si je opomogla, je zagledala v postrvi, ki so švigale sem in tja. Zapela je: „Bzi, bzi, ribica molči!" Postrv se je pognala navzgor in plj^ na muho vodo. Toiiko, da je ni utopila-ho je to bolelo. Kako nehvaležen ja Počakala je, da se je posušila, nato pa teta nazaj v vas. ,. :koj I' sn"" Za skednji je srečala račko. Tai< zapela: „Bzi, bzi, bzi, račica beži!" „Lepa pesem," je rekla, ..škoda, da s slišim! . jti Muha je zletela k njej, sedla na zem t začeta znova: „Bzi, zbi, bzi, ra-" Klaps! -muho. in račka je pogoltnila učei" Kako lepa pesem! Hvala ti. da si me L ^aj" I* Muha je sedla oslu na rep. Ose! P ^ mahnit z repom po tleh in toliko, da ni m ubil. S težavo se je privlekla na breg po^. Moja domovina (Premišijanja o domovin) in nas samih Ljuba — lepa — draga — moja domovina! Tako in podobno se ope-^ in opisuje domovina vsakega Posameznika. Tudi mi Siovenci jo tako opevamo. Pri vsem tem opeva-"iu pa čutimo neko grenkobo v ^cu, tu nekaj ni v redu ali z nami ' a!i z našo domovino. Domovina jtama na sebi nas gotovo ne pri-krajšuje. Prikrašujejo nas pa gotovi i^dje, ki imajo v naši domovini veliko za govoriti. Domovina je zame vse: okolje kjer živim, ljudje, njih običaji, njih Pstje, vsaka najmanjša rožica in ksako živo bitje. Ker smo Slovenci kot narod na boškem majhni, se naši politiki j^dno spet sprašujejo kaj bi nam Dti - ali bolje kaj bi nam lahko fzeli... kt vseh krogih se o nas pogajajo '' seveda najmanj z nami, ki smo Pdzadeti in smo jim kamen spotike. ^ Po zadnji vojni so nam dali v eloti dvojezične šole. Takoj po °Dpisu državne pogodbe so gotovi '°9i ugotovili, da se dela krivica [dškim otrokom, ker se morajo C'ti slovensko. Dosegli so, da so e slovenščine učili le še otroci, ki °'ih zato prijavili. Ko so po dolgih letih postavili °vensko gimnazijo, so govorili tu-' o dvojezičnih napisih, o izpolni člena 7. Ti krogi so mislili: * reba je čredo najprej prešteti... a se bo vedelo koliko naj jim da- ^št Postavili so nam tudi goto-evilo dvojezičnih napisov — ali jih je preveliko. Zopet so jih j '°vi ljudje v imenu domovinske estobe brez vsake kazni, po mili °iji podrli. Ostalo jih je minimal-število - pač toliko, da se iah-° v javnosti dokaže, da se sedmi izpolnjuje... Tako se menda vse za pospeševanje manjši- Dien Dela ^ ^daj pa hočejo še boljše ureditve ^ svojo korist. Ugotovili so, da ni ^ °ro, da hodijo otroci skupaj v šo-Kiitro so ijudem dopovedali, da je treba ločiti. Nemški otroci ie utrpijo veliko škodo, ako bi se kako slovensko besedo, pra* da so zato zapostavljeni. Kot "eda, bodo tudi to dosegli. če bo šlo pospeševanje tako bodo prišle še vse druge ^dteve. Na primer: Kdor se prizna Slovenca naj pri Slovencih 3, treba bo ločiti na delovnem v cerkvi - da ne bomo več Ha moliii. Če bo šlo vse tako ^rej bodo zahtevali, da naj smo I^J^eni tudi na cesti, da nas bodo ° spoznali. Lahko prepovejo tu-*ak ^ javne lokale, avtobuse in i?Va Naprej. V Velikovcu se to že v )a. Slovenci ne smejo nastopati sidrani in kljub temu se Veliko-[aienuje v javnosti „Europa-dt . Njč p} tako novega, vse to t-iuir ^ dogajalo in se še dogaja, ^ja bili o^cačeni in jim je bilo ''dosti marsikaj prepovedano. °stajajo ansambli, ki prav lepo tjejo tudi slovenske pesmi. Pa so Ho Prireditelji, ki jih povabijo pod da ne bodo slovensko .Videla sem na trgovini napisano Dtin ' Cs naj bi bita to vaba za rJidslovane - bi bilo mnogo lepše r^s ..dobrodošli". V obeh prime-^ ^ velja gesto „denar pač ne tojdi". Cisto na novo so tudi ugo-da za koroške Slovence ni r,^J3bna slovenska televizija, ker si . is menda premalo. Tudi sami daj ne financiramo in naj ne 3vljamo oddajnikov. ^ 3 podlagi ljudskega štetja, ki so ^.siovenci bojkotirali, so napraviti \,j^°d za zaščito manjšin ... S šte-(i,l ki so jih tako izluščiti jim je - 'spo postreženo. 1* aKo ni čuda, če ob vsem tem beseda ..domovina" grenak prizvok. O, saj doma v hiši in hlevu še lahko govorimo slovensko, čisto gotovo to drži. Ali drugače je že, če glasno govorimo tudi kje v javnosti. Hitro se najdejo ljudje ki rečejo: So to Jugoslovani? Govorite nemško? Kdo so ti ljudje, ki nas izzivajo? Če jim razložimo, da smo Slovenci in Korošci, mnogi tega sploh ne vedo; prvič slišijo, da na Koroškem in sploh v Avstriji živijo ob mejah tudi manjšine; da ti ljudje govorijo drug jezik in so Avstrijci. Tako se zopet ..domovina" razgali in se dokaže, kako slabo danes našo mladino v šolah poučijo, o tako važnih rečeh. Ob takih primerih nas vedno devajo na preizkušno rešetko in ugotavljajo, smo ti Avstrijci, ali bolje, če nismo celo izdajalci ..domovine"! To je ena stran te domovinske medalje. Druga stran pa smo mi sami. Kako se mi obnašamo napram naši domovini, nasproti našemu sosedu. Zdi se mi, da se mnogokrat pregrešimo. Ali smo mi Slovenci res takšen narod, da nimamo nič samozavesti. Doma ljudje še živijo kolikor toliko sproščeno. Takoj ko pridejo v družbo, se na vse načine ponarejajo, samo da bi ne prišli v kakšne težave. Drži zgleda trditev, da smo v vsej zgodovini bili tako pohlevni, da so nam lahko drugi ukazovali. Kako naj pričakujemo, da nas drugi spoštujejo, če še mi sami sebe ne spoštujemo? Takoj na vsakem koraku smo pripravljeni zatajiti sebe- in se kazati drugim čisto drugačni kot v resnici smo. Kdo nam je oropal samozavest? Cisto gotovo je to tudi posledica naše težke zgodovine. To večno poniževanje in podcenjevanje. Da pač — ker smo Slovenci majhen narod — smo zato manj vredni. Krive so tudi šole, ki naše otroke ne učijo zgodovine slovenskega naroda. Kaj so Slovenci v svetu že dosegli — o naših pesnikih in pisateljih. Sploh o narodu, da bi ga bolj spoznali. Kako ga naj ijubijo ako ga niti ne poznajo. Treba je, da si vedno spet privzgajamo samozavest in samozavestno hodimo skozi življenje. Kažimo se takšni kot smo, vsepovsod nas bodo tudi drugi spoštovali! Žalostno je, ko vidiš naše ljudi v trgovinah — na uradih, da veiika večina govori samo nemško, če zna dobro ali tudi ne. Ne vem zakaj se ne poslužimo slovenščine niti tam ne, kjer je javno dovoljeno. Živimo na priznanem dvojezičnem ozem-iju, zato se poslužujmo našega jezika z vso pravico in odločnostjo vsepovsod. Vsi v trgovinah, na uradih — tudi v bolnicah so zato na-stavijeni, da strežejo ijudem. Zato mislim, da so in da bi morali biti tudi pripravljeni postreči nam Sio-vencem kot sodeželanom tudi v našem jeziku. Dokazati moramo, da to želimo in se našega jezika tudi vedno spet poslužiti. Malo korajže nam je treba, pa bi bilo marsikaj drugače. izrek: „Več znaš, več veljaš" menda še drži, čeprav nam tu na Koroškem hočejo dokazati nasprotno. Več kot tisoč tristo tet že živimo tu na Koroškem in se borimo za naše priznanje ter obstoj. Kar bi moralo biti v naši izobraženi in napredni družbi samoumevno — pa na žalost ni... Na tisočkrat ponižani in užaljeni — Zato se naši sodežeiani naj ne čudijo, če je mera včasih polna, da se upiramo tudi s silo in demonstracijami... Mistim, ako nam je za preživetje, se moramo najprej sami bolj potruditi. Da se bodo še uresničila ..nebesa pod Triglavom", kot opisuje Cankar — in da bi nam bila še naprej slovenska beseda — „beseda praznika, vriskanja in petja ..." Haderlap Karotina RADiO — TELEViZiJA AVSTRIJA 1 PETEK, 14. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Tom & Jerry — 9.30 Ruščino — 10.00 šotska TV — 10.30 Hudobijo pod soncem — 12.20 Poročita in ozadja — 13.20 Poročita — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Tao Tao — 17.30 Otroci podzemtja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija z rektamo — 21.20 Naša najtepša teta — 23.00 tzstop pesnika Roberta Wtser-ja iz pisatetjskega društva — 0.25 Poročita. NEDELJA, 15. 9.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Kviz svetega pisma — 12.30 Orientacija — 15.00 Mi smo najmočnejši — 16.20 Pusto-tovščine — 16.45 Kretting — 17.30 Hetmi — 17.35 Ktub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.25 Govori mag. Maxi-mitian Fursinn — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Greta Garbo: boginja iz Ho!ty-wooda — 21.15 Gtas istama — 21.15 V Ameriko in nazaj — 22.40 Nočni studio — 23.45 Poročita. PONEDELJEK, 16. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Tom & Jerry — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 šotska TV — 10.30 Veseta boija pot — 12.00 Musi) „Arabski" — 13.00 Poročita — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-ČVS — 17.05 Viki — 17.30 Minikini — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.08 Kuharski mojstri — 21.15 Gatebji otok — 22.00 Takrat — 22.05 Avtomobiti peš — 22.50 Poročita. TOREK, 17. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Tom & Jerry — 9.30 ttatijanščina — 10.00 Predmetni pouk: križem kražem po mestu in de-žeti — 10.15 šotska TV — 10.30 Avstrija t! — 12.00 Takrat — 12.05 Ponedetjski šport — 13.00 Poročita — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Don Kihot — 17.30 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Potomtjeni junaki — 21.15 Gatebji otok — 22.00 O fitmu — 22.45 Poročita. SREDA, 18. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Tom & Jerry — 9.30 Francoščina — 10.00 šotska TV — 10.30 Mi smo najmočnejši — 11.50 Živat-ski raji — 12 05 Potomtjeni junaki — 13.00 Poročita — 16.30 tztet v Afriko — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Tao Tao — 17.30 Raj potn skrivnosti — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Feniksov potet — 22.30 šport — 0.30 Poročita. ČETRTEK, 19. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Tom & Jerry — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 šotska TV — 10.15 šotska TV — 10.30 Jako-bowsky in potkovnik — 12.15 Ktub seniorjev — 13.10 Poročita — 16.30 Poročita — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Don Kihot — 17.30 Perrine — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Sramežtjivi Jožef — 21.35 Novo v kinu — 21.50 V Ameriko in nazaj — 22.35 Po vaji — 23.45 šah svetovnemu prvaku — 0.15 Poročita. A V S T R ! J A 2 PETEK. S!. 16 30 Kmečki general — 17.15 Prvi ljudje — 18.00 Tedenski pregled — 18 50 Revolver za vsak slučaj — 19.15 Takrat — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svilena cesta — 21.00 Sto mojstovln — 21.15 čas v sliki — 21.45 šport — 22.15 Ognjeni krst — 23.40 The munsters — 0.05 Poročila. SOBOTA. 14. 9.: 15.30 Takrat — 15.35 Dva krat sedem — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Pesnitev in resnica — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Panoptlkum — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Kamelijina dama — 22.00 šport — 22.35 V zadnjem trenutku — 23.50 Poročila. SOBOTA. 14. 9.: 15.30 Takrat — 15.35 Dva krat sedem — 16 00 Iz parlamenta — 17.00 Pesnitev in resnica — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Panoptikum — 18.25 Nogomet — 19 00 Trailer — 19.30 čas v sliki — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Kamelijina dama — 22.00 šport — 22.35 V zadnjem trenutku — 23 50 Poročila. VESTNIK !zda)el*!) Zvtza t)ov+ntk!h organizacij na Koroškem, 9020 Cetovec, Go*om*t*rgatw* 10. Ur+dnfštve: 9020 Cetovec, Sf.-Rwpr*cht*r StroA* 19/tV, tet (0 42 22) M 0 42, tetekt 42 20 86 znak a Uprave: 9020 Cetovec, Gatom+t+ra. 1*. tet. (0 42 22) 32 5 50. Ttek: Zotointška tn (ttkonko družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje. NEDEUA, 15. 9.: 9.00 Matineja — 9.10 Takrat — 9.15 Ztata sktedica — 10.00 Auto-biography of a princess — 11.00 Čudežne ži-vati Katifornije — 14.00 športni popotdan — 17.00 Pesmi in ptesi iz Evrope, Afrike, Azije in prekomorskih dežet — 17.45 Pop souve-nirs — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.45 Primer za tjudskega odvetnika — 20.15 Kraj dejanja — 21.50 čikago 1930 — 22.40 Sedem dni športa — 23.00 Koncert v osoj-ski cerkvi — 0.10 Poročita. PONEDELJEK, 16. 9.: 17.15 Vetemesta sveta — 18.00 Ljudje in živati — 18.30 Revotver za vsak stučaj — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Sposojen stari oče — 21.08 Kuharski mojstri — 21.15 čas v stiki — 21.45 šiting — 22.05 Potovanje v nežnost — 23.45 Poročita. TOREK, 17. 9.: 17.00 šotska TV — 17.30 Orientacija — 18.00 Očartjiva Jeannie — 18.30 Revotver za vsak stučaj — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kviz v rdeče beto rdečem — 21.15 čas v stiki — 21.45 Ktub 2 in poročita. SREDA, 18. 9.: 17.00 tgra — gradbeni kamen živtjenja — 17.30 Dežeta in tjudje — 18.00 Kviz s Fritzem Egnerjem — 18.30 Maščevanje samuraja — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Svitena cesta — 21.00 Sto mojstrovin — 21.10 Takrat — 21.15 čas v stiki — 21.45 Kutturni žurnat — 22.30 James Dean — 23.45 Cartos Cruz-Diez - barvne stopnje — 23.50 Umetnost ptezanja — 0.15 Poročita. ČETRTEK, 19. 9.: 17.00 Šport — 17.15 Ptava-joča mesta — 18.00 Kutinarična Avstrija — 18.25 Takrat — 18.30 Maščevanje Samuraja — 19.30 čas v stiki — 20.15 Poročita in ozadja — 21.15 čas v stiki — 21.50 Ktub 2 in poročita. LJUBLJANA 1 PETEK, U. 9.: 8.50 TV v šoti — 17.30 Poročita — 17.35 Vo- zet, nanizanka — 17.50 Obi-skovatci, nadatjevanka — 18.40 Zdravitne vode: Rimske Toptice - Laško — 20.05 Živi ptanet: Svetovi zase — 21.00 Ne prezrite — 21.15 Gangsterska kronika, zadnji det amer. nadatjevanke — 22.15 Dijak Gerber, avstrijski fitm. SOBOTA, 14, 9.: 8.00 Poročita — 8.05 Otroška matineja — 9.40 Naše reke: Reka Soča — 10.10 Računatništvo tt — 10.35 Živi pta-net: Stadka sveža voda — 11.30 Tobak - na-stoda in pokora — 18.40 Turčija, potopisni niz — 20.00 Veseta jesen, prenos iz Maribora — 21.55 Sahara, Špan. fitm. NEDELJA, 15. 9.: 8 40 Poročita — 10.05 Der-rick — 11.05 Potjski tjudski ptesi in pesmi — 11.35 625 — 15.20 Ptavanje dojenčkov, sovjet, kratki fitm — 17.30 Dežeta faraonov, amer. fitm — 20.00 Jaguarjev skok, zadnji det nadatjevanke — 20.50 Portret: Pavte ši-vic — 21.10 Gari Kasparov, sovjet, kratki fitm — 21.25 športni pregted — 22.10 Poročita. PONEDELJEK, 16. 9.: 8.50 TV v šoti — 17.30 Poročita — 18.45 Zdravo, mtadi — 19.15 Risanka — 20.05 Žetezna cesta, nemško-jugo-stovanska nadatjevanka — 21.10 Aktuatno. TOREK, 17. 9.: 9 00 TV v šoti — 17.35 Pe-denjžep — 18.05 Miti in tegende — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Otok Vis — 20.05 Vida Ognjanovič: My name is Mitar. SREDA, 18. 9.: 9 00 Test — 17.45 Otiver Twist, predstava SMG Ljubtjana — 20.05 Vedno nekakšen drugi isti raztog, dok. oddaja — 20.55 črepinje, madžar. fitm. ČETRTEK, 19. 9.: 8 45 Test — 17.35 Matjaž in Atenčica, narodna pesem — 18.40 Ftorjano-vanje, dok. oddaja — 20.05 Tednik — 22.20 Retrospektiva domače drame SLOVENSKE ODDAJE AVSTRiJSKEGA RADiA vsak dan od 18.10 do 19.00 ure Pe., 13. 9.: Čas, ki živi. So., 14. 9.: Duhovni nagovor (dr. Stanko čegovnik) Voščila (Danica Urschitz). Ne., 15. 9.: Za dobro voljo. Po., 16. 9.: Kontakt To., 17. 9.: Partner. Sr., 18. 9.: Alpe-Jadran. 21.00-22.00 Večerna oddaja. Če., 19. 9.: Rož - Podjuna - Žila. Pe., 20. 9.: Čas, ki živi. OPOZARJAMO VSE LJUBiTELJE SLOVENSKE KNJtGE, DA S) LAHKO brezplačno izposojajo knjige in revije V SLOVENSK) ŠTUDiJSKt KNJiŽNiC! s področja fizike Čermelj L: MATERiJA iN ENERGiJA V SODOBN! FtZiK! 170 str., iiustr. — (Naravoslovna knjižnica; 1) Laue M. von: KRATKA ZGODOViNA FiZiKE - 2. natis 148 str., iiustr. - (Knjižnica Sigma; 34a) Gruden M.: ELEKTROMAGNETNA NiHANJA )N VALOVANJA. D 1. - 240 str. Kladnik R.: REAKTORSKA FiZiKA. - 187 str., iiustr. (Zbirka izbranih polgavij iz fizike; 19) Mlakar J.: TEORiJA ELEKTROMAGNETNEGA VALOVANJA. 256 str., grafični prikazi Rosina M: JEDRSKA FiZiKA. - 3. natis. - 396 str., iiustr. (Zbirka izbranih poglavij iz fizike; 3b) Željeznov M: OSNOVE TEORtJE ELEKTROMAGNETNEGA POLJA. - [3. izd.] - 379 str., iiustr. SšK ima svoje prostore v Miadinskem domu, Mikschaitee 4 Knjižnica dobiva od teta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poieg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenico. Knjige so zeio raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA SCA Šentvid: SAK 1:3 (1:2) Rpnnbahn, 200. Zelloth Gole: Fortunat (22.) oz. Pihomer (21). Prescheren (36) in Veiik (80.) SAK je v Šentvidu nastopil kot favorit, ker je tja prišel neporažen iri ker je bil nasprotnik SCA v hudi PRVA ZMAGA SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA V KOROŠKI LIGI! Stanje v koroški ligi Četrto ^o/o/ PL^er^ je prepričljivo oi/Jrž^i ,Je^Jer"-pozicijo. je v ^two/;or;M uAo^o t 3.0. T^J; 0/:erve/Dc7: 7:;'f; oJ KSpeAtg Jo Mfpe/:^,' tokrat je novinec o^pr^tii/ Preže z AO. Nit tretjem pit fja Jo petegit ntettit to te Kvr$t;7% fr; rnottVit t tettifnt foč-^itnti.' Trg, ^i je po t/itPent 0/2-ttitrtn ZitPe/eži/ tretjo tezont^o zrnttgo t 7/3 proti Wo/^tPergn, Afittret je c zgornje^orot^ent Jvo-Pojtt proti /rtcPenn t/itvi/ z 2. / tn zitceprtiit^ A/offič po /.'0-zniiig: proti ce/ovt^etnn MV-ASK. P/o-vent^i itt/ett^i te je popr^v/7 Zit J v e metti in /e teJa; titnt t pe-tiwi toč^itnii /le veJno neportt-žerz/J ntt to/iJnen! tettetn ritngtt. ^/overzf^i nogornefiiti to iz ^erzfvi-Jit „pripe/jit/i" oPe točU, Ljer to riitJigrit/i SCzl t 3' / go/;7 Nit pre-ottit/ip CUP-ntettiP ritnžiritjo ^mo-Por /7 foč^e), Preže, WAC in AAtgJttien (0/0 proti Tienzn) vti beležijo po tri toč^e. ZttJn/t nit /etttiici je f/ej ^o prej PCA Šent-v;J, ^i te nintit nobene toč^e/ krizi. Vnaprej povedano sc je bitka za SAK končala zadovoljno Sakovci so tekmo pričeli s polno paro. Skoraj.Hi se ,,opekii", kajti za-nemaiJ.i so obrambo in po prvem domačem protinapadu se je že stresla rm sža — toda na Srečo le od strela na prečko! Ramšak, kl naj bi usmerjal igro, se je takoj na vrh poškodoval in .žal izpadgl. Zamenjal ga je trener Jagodič sam in to suvereno! Slovenski igralci so imeli stalno pobudo. vendar so šentvidčani v redkih protinapadih r.-varno zagrozili. SAK-vratar Albin Rauscher je trs-nVilno v taki formi, da ga je zares težko premagati in je svoji ekipi velika opora. Sodnik Zelloth je bil prvi ,,mož v črnem", ki je na SAK-tekmi objektivno interveniral oziroma vodil tekmo. V prejšnjih treh SAK-nastopih so koroški sodniki sistematično postopali proti Slovenski enajsterici. No, morda je s Zel-lothom prišel preobrat, preokret. In tu zapovrstje golov na sobotnem spopadu: 21. minuta — Mario Fihor-ner z glavo premišljeno 1:0 za SAK; 22. minuita — Fortunat je ušel ..Sternovi" obrambi in hladnokrvno izenači) (1:1), 36. minuta — „Carli" Prescheren je desno nezadržno prodrl in s prekrasnim strelom povedel SAK (2:1); 80. minuta — Marjan Velik je preigral vse nasprotnike z golmanom vred in postavil končni izid na 3:1 za njagove barve. SCA je bil neugoden nasprotnik ker je agiral brezkompromisno in riskant-no. „Ni čuda", je dejal po srečanju trer:r Jagodič, ,,pri tem stanju (nasprotnik SCA pred — in tudi po — ni imel še nobene točke) je taka taktika razumljiva, da ne rečem sama po sebi umevna. Proti takšnemu moštvu je naj težje igrali. Računal sem s točko, na tihem pa sem špekuliral celo z dvema. Zdaj, po prvem slavju v ligi, sem še kako vesel in zelo olajšan. Pohvala celotnemu moštvu!" POSTAVA: Rauscher; Sadjak, Štern, Kieutz, Lampichler; Ramšak, Pre-schern, Velik; Rataj ec, Pihomer, Po-lanšek (Zamenjava: Jagodič in Wie-ser). Veselje pri sakovcih nad zadetkom Prescherna: (z leve na desno) režiser Poianšek, strelec prvega gola Pihomer, strelec drugega goia Preschern, trener Jagodič in strelec tretjega gola Veiik. - ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK- SCA Šentvid: SAK 1:3 (1:2) Selani in Šmiheičani spet praznih rok v vz/zoJ^i poJ/ig;7 ^erzf^nJr^ž /c nepričakovano pak-n;7 s pre/;fo/a Jorov/je, L Jv je k:7 M^pelen f 3/2. V Jragen: Jerkij;: je Trei-kack prenzagai WeifenfjeiJ z 7.0 m prijel na JrMgo meffo. Končno fe je „oJprio" faJ; RAC-M 2/0 prof: tToi/fkerga/ Z Jrnge ffrani pa krize ni in n: konec/ oka ^/ovenfka preJ/zfavnika yfa fe namreč zopef enkraf „fpofak-ni/a". ^e/ani prof: Dokro/čanom z 7/2 in ^mike/čani prof; novinca 77%J; z 0/7. Še preoffa/a Jtu prcsfue:/;;tu iziJa 3. ko/a/ Vr7:u / G. Lcow/:arJ 2/7 /A A^V/ VeZ/^ot/ec 7/2' V^e ^uže, Ju ffu fe sZoi/eM^^u že fpopr;;uzM;7u Z zuJf:;;7r; oz/romu preJzuJr:;;7?: weffom nu fuZ:e/;/ O^Kp? DSG Sete-Obir : Dobrta vas 1:2 (0:1) Pod Košuto, 300, Ctermont Gote: Travnik oz. M. Sadjak in Lesjak Slovenska nogometna ekipa DSG Sele-Obir se še naprej nahaja v za-skrbljivih težavah. Resda se mladi .košutniki" borijo do skrajnosti, toda sreča jim nikakor ni naklonjena. 300 gledalcev si je prišlo ogledat zmerno predstavo obeh moštev. Do-brolčani so dominirati pred, Setani po odmoru. Prednost iz prvega pot-časa je gostom zadostovata za potn uspeh Za domačine je zadet — kdo drugr — Nanti Travnik. Premato je bito! Bitanea Setanov po petih prvenstvenih srečanjih: remi in štiri porazi z gotdiferenco 2:16! To mora hiti zadnje mesto. Preostane samo še vprašanje, ati se bodo setski športniki sptoh še opomogti ati pa so že vrgti puško v koruzo? POSTAVA: Užnik; Jakopič, Hribernik, Ogris, Čertov I; Čertov II, Otip, Oraže; Travnik, Hribernik II, Užnik II. (menjava: Pristovnik, Čertov III). ASKO Šmihet : UNtON Ruda 0:1 Šmihet, 300, Koinig Got: Ramšak Ob spremstvu številnih navijačev je novinec Ruda „prirajžal" v Šmihet in zastuženo odneset obe točki. Domačini so iz tekme v tekmo stabši, predvsem napadatci so čisto izven forme. To se je kmatu po zamenjavi strani maščevato, ko je Ramšak (brat od Ivana, ki igra pri SAK-u) streti! edini got na tekmi. Drugače je bit dvoboj borben, tu in tam četo nešporten, saj je sodnik Koinig kar sedemkrat(!) „prezentiral" rumeni karton. Skromna je tudi šmihetska bitanea v tetoš-njem prvenstvu: dva remija, trije porazi, gotdiferenca 1:7 in predzadnje mesto. Kaj bo te v soboto proti Wei-tensfetdu? POSTAVA: Mochar; Andrej, Šuter, Lopinsky, Motschnig; Wriesnig, Hutter, Kottmann; Ktammer, Berchtoid I, Krauster (Menjava: Pajenk in Berch-totdll). Niki Lauda za bojkot Južne Afrike Za trenutni bojkot Južne Afrike v avtomobilskem športu se je v nedeljo izrekel trikratni svetovni prvak Niki Lauda. „Pogodbe, ki so jih organizatorji formule I podpisali z Južno Afriko, niso tako pomembne, kot probiemi, ki jih imajo trenutno v Južni Afriki." Formule I ni treba tako precenjevati, je dodal Niki Lau-< da, saj so rasni problemi v Južni Afriki veliko pomembnejši od enega samega tekmovanja .tega cirkusa'. Brazilija in Švedska so grozili svo-jiim tekmovalcem, da jih bodo izključili iz nacionalnega združenja, če se udeležijo tekme v Južni Afriki (Kyalami). Na vprašanje radijskega reporterja, kaj meni o podobnih ukrepih avstrijske zveze je Niki Lauda dejal, da pozdravlja takšne ukrepe proti aptartheidski politiki Južne Afrike. ŠAH Izredno zanimiv je bil zadnji trening slovenskih šahistov, saj je Jurij Deisinger komentiral prvo partijo dvoboja za svetovno prvenstvo v Moskvi med prvakom Karpovom in izzivalcem Kasparovom (Kasparov vodi z 2:1). Nato pa je igralec pošte, Carli Prezelj, igral simuitano proti šahistom Slovenske športne zveze, izgubit je samo proti ravnatelju ivku Fermu, ostale partije je vse dobil. Nogometni termini V soboto 14. 9. 1985 Weitensfeid : Šmihel ob 16.30 v nedeljo 15. septembra 1985 St. Andraž : DSG Sele-Obir ob 17.00 uri SAK : MATREI ob 17.00 uri Igrišče: AS V PRVI RAZRED Skupina B: Ferndorf : Kostanje 3:0 (Pagel (2) in Komar) Baško jezero : St. Martin 0:1 (Juvan) Skupina C: Bilčovs : Metnitztal 4:1 (Kuess 2, Hafner in Partl) Blatograd : Kotmara vas 2:4 (Hol-zer (2), Moser in Mrazek) Skupina D: Žrelec : Pokrče 1:0 (Oberrauner) Labod : Globasnica 0:1 (Povvoden) Metlova : Klopinj 0:2 (Kogelnik in Tscharf) Železna Kapla : Žitara vas 1:0 (Boi-teri) Sinča vas : Podkrnos 3:0 (Prašnikar, Boschitz in Esteri) DRUGI RAZRED Skupina F: Štalenska gora : šmarjeta v Rožu (Domačini niso nastopili!) Šentilj : Škofiče 2:2 (Teppan, Ri-chau oz. Koschier, Anderwald) Žihpolje : Borovtje 1:0 (Logar) BistricavR. :Neca3:1 Hodiše : Grabštanj 1:2 (Janesch oz. Knappitsch, Egger) Skupina G: Maria Rojach: Tinje 1:2 šmihel-L : Žvabek 1:1 (Rosenfelder oz. Lampi) VVaisenberg : Galicija 2:2 (Dober-nig, Saliternig oz. Jernej(2) Hodiše šoiarji : SAK šoiarji 2:21 SAK mtadinci : Vetikovec miadinci 0:6 SCA Šentvid pod 23 : SAK pod 23 5:2 Berite in širite __ VESTMK Bistra giava si pomaga tudi sama Pripomočki za vzgojo mladine: Pravijice in zgodbe z barvnimi diapozitivi Dopisna delavska univerza v Ljubljani je pripravila ^ za vzgojo mladine serije barvnih diapozitivov s prav- , Ijicami in zgodbami. V vsaki mapi so diapozitivi štirih zgodb, v posebnem zvezku pa je objavljeno besedilo zgodbe. Mapa števiika 18 vsebuje te pripovedke: „Zlata ribica" (Slovenska ljudska pravljica), „Kresnica podnevnica" (Polonca Kovač), „Zgodba o levih in levčku" (Lojze Kovačič) in srbsko ljudsko pripovedko: „Š!a kokoš je na semenj". V tej pripovedki se skuša uveljaviti kokoš. Besedilo k 7. in 8. sliki se glasi: ..Le počakaj, grdo sedlo, miško nate bom poslala, miška pa te bo razgrizla!" ..Hajdi, miš, razgrizi sedlo!" Miška reče: „ Nočem!" „Le počakaj, miška grda, mačko nate bom poslala, mačka tebe bo požrla!" ..Hajdi, mačka, zgrabi miško!" Mačka reče: ..Nočem." „Le počakaj grda mačka..." Vsi diapozitivi so neverjetno pestri, posneti so po ilu- i stracijah iz slikanic. j Barvne diapozitive dobite v knjigarni „Naša knjiga", Paulitschgasse 5-7, 9020 Celovec. Cena map pa znaša med ca. 100 šil. in 300 šil. Bistra giava si pomaga tudi sama Športno društvo Pliberk in Slovenska športna zveza vabita na KOLESARJENJE PO SOSEDNJIH OBMEJNIH OBČINAH Pliberk - Suha - Labod - Dravograd - Ravne, ki bo v nedeljo, 15 septembra 1985. Start na 53 km dolgo progo je ob 10. uri pred Posojilnico v Pliberku. Prijave sprejemajo na dan prireditve med 9. in 10. uro. Startnine ni. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost. Ne pozabite na osebno izkaznico ali potni list. V slučaju slabega vremena bo kolesarjenje preloženo na nedeljo, 22. septembra 1985. Kotmara vas ..Gorjanci" v Kotmari vasi se ^ selijo, da jih občinske strukt^. vabijo k sodelovanju na raznih P reditvah. Minulo nedeljo je [ pevski zbor Gorjanci soobiiko'' kulturni del zahvale za dobro ' ki so jo pripravili kotmirški krnetM Valentin Leutschacher je pred ^ stopom čestital društvu k letos^ 100. obletnici organiziranega ^ turnega dela Gorjancev. okrašenega voza kotmirške Za"'' ge pa je vzbujal pozornost tudi v Gorjancev, ki so s slovensko P smijo, poživili dolgi slavnostni sp vod. Čeprav so bili oficialni seveda vsi v nemščini, je to d° čen premik v Kotmari vasi. ^ Tudi v Hodišah je mešani zbor sodeloval na podobni pf" ditvi. _______ inexadriaairways Letatske ponudbe „Po)etje 85" IZ LJUBLJANE V: ^ BEOGRAD — v delavnikih ^ DUBROVNIK — v petkih, sobotah in nedeljah ^ PULO — v ponedeljkih, sobotah in nedeljah ^ SARAJEVO —v delavnikih # SKOPJE — v delavnikih ^ SPLIT — v sredah, petkih in sobotah ^ TITOGRAD — v torkih in četrtkih # TIVAT —v četrtkih IZ PORTO ROZA V: ^ BEOGRAD — vsak četrtek Vsak četrtek. LJUBLJANA- BEOGRAD-- LARNACA ^ TIVAT — vsakčetrtek (Ciper) tnformacije in prodaja vozovnic Celovec: potovalni urad CARTRANS, Pavličeva 7, tet. 04222/5126^* potovalni urad SPRINGER Gradec: štajerski potovalni urad (Steirisches Reiseburo) in pri ^ turističnih agencijah v Jugoslaviji Zastopstvo: Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Zagreb inex adria airways