Iz drucfiH faborov Misijoni so za >Kmetski list« ne predmet toplega priporočila, marveč tarča sovražnega napada, Nima pojtna o tera, ker se ne mara in ne da poučiti, da je delo v misijonih in podpiranje misijonov naloga, naložena od samega božjega Ustanovitelja krščanstva, naloga, ki več ali manj veže vsakega kristjana. Katoliška cerkev je prejela od Zveličarja sveta naročilo: »Učite vse narode in krščujte jih!« Ker pclo*vica ljudi še vedno tava v temi neverstva in poganstva, traja obveznost Gospodovega naročila naprej. Ce bi imel »Kmetski list« le mrvico krščctiskega duha, bi se rsokorii obveznosti Zveličarjevega naročila. V svoji nekrščanski miselnosti pa istoveti misijonstvo s kolonialnim osvajanjem ter zametuje slovenske misijonske težnje s tem, da mi Slovenci nimamo nobenega stvarnega interesa, da bi podpirali namene angleškega, francoskega in italijanskega kolonialnega kapitala. Tega interesa mi res nimamo. Naši misijonarji (duhovniki in bratje) in naše misijonarke, ki delajo, se trudijo iii žrtvujejo po raznih misijonskih področjih širom sveta, ne delajo tega v službi kakšne kolonialne velesile, marveč v službi Boga, da rešijo duše ter širijo božje kraljestvo. Slovensko misijonstvo se prav lepo razvija ter je v veliko čast našemu narodu, ki s tera dokazuje, da. je vreden član velike družine krščanskih kulturnih narodov. »Kmetski list«, ki napada slovensko udejstvovanje na področju krščanskega misijonstva, s tem spričuje, da nima smisla ne za krščanstvo ne za razširjanje prave kulture. Prostaško surov je ton, ki se ga poslužuje »Kmetski list«. V tem oziru je ta lažiliberalen list dosegel rekord, ki je izven vsake konkurence. Niso poljudne besede, ki jih rabi to podeželsko JNSarsko glasilo, marveč ostudno brezobzurni in robati izrazi. V zadnji številki (z dne 5. januarja) je ta list, da navedemo sarao en primer, postavil v svoj predal to-le duhtečo cvetko, čije vonj naj bi se širil po slovenski zemlji: »Vojnik je en velik gnojnik.« Tej duhteči cvetki sledijo druge istovredne, ki jih liberalni kmetijec poklanja Vojničanom. V imenu naših vrlih Vojničanov protestiramo zoper tako prezirno in robato sramotenje. Vojničani pa bodo sami poskrbeli, da bo ta JNSarski sramotilec njihove župnije, ki prihaja v obleki liberalnega kmetijstva, vržen \z vsake poštene slovenske krščanske hiše tja, kamor spada. »Domovina« se da v nekem dopisu imenovati »pošten« list. Ne upa pa si dati pridevek »krščanski« list. Da ji ta pridevek ne gre, dokazuje njena vsebina zlasti na področju povesti. Ta JNSarski list je objavil ter objavlja romane, povesti in povestice, ki imajo nad vse kvaren vpliv na mladino. Pred leti je objavila prevod romana protestantskega pisatelja »Dva človeka«. Roman je protikatoliškega dnha ter ponižuje katoliškega duhovnika. »Domovina« pa to knjigo še vedno priporoča s poudarkom, da je »med najlepšimi, kar jih je izšlo v zadnjih letih«. »Nova doba«, JNSarsko celjsko glasilo, ki pravi samoprevarno o sebi, da se je »vsebinsko izpopolnila«, napada v svoji drugi letošnji številki prizadevanje Sloveneev za delo v misijonih. Naši liberalei ne žrtvujejo za misijone niti toliko, kolikor je »črnega za nohtom«, drzni pa so dovolj, da napadajo tiste, ki se zavedajo te velevažne krščanske in kulturne naloge. S tem dokazujejo, da so v resnici, za kar jih »Nova doba« sama v isti številki proglašuje: »izkoreiiinjenci iz sračjega gnezda«.